®sjbi .»ua mttiLssr 'fhe Oldest and Most Popular, Slovene Newspaper, in United States of, America. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico— od boja do imagei. GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA X CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations), Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV.(No.) 227 CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 24. NOVEMBRA — THURSDAY, NOVEMBER 24, 1932 LETNIK (VOL.) XLI POSLUJOČI IN NOVOIZVOLJENI PREDSEDNIK SE SESTALA K NEURADNI KONFERENCI V BELI HIŠI V SVRHO DOGOVORA GLEDE VOJNIH POSOJIL.—NOBEN OD NJIH NI PRED SESTANKOM IZDAL SVOJIH MISLI. Washington, D. C. — V torek popoldne se je izvršil tukaj dogodek, ki je prvi svoje vrste v zgodovini Amerike. Sestala sta se namreč h konferenci sedanji predsednik in njegov naslednik v .uradu. Povabilo k sestanku je, kakor znano, poslal predsednik Hoover Rooseveltu pred dobrim tednom in izvoljeni predsednik je povabilo Sprejel, toda skrajno rezervirano. V odgovoru je namreč izrazil željo, naj bo ta sestanek popolnoma oseben in neuraden. S tem je označil, da ne mara sprejeti odgovornosti za nikake odločitve sedanjega kabineta in sedanjega kongresa. V tem smislu se je sestanek tudi vršil. Niti Hoover, niti Roosevelt nista pred sestankom podala javnosti svojih načrtov in misli in tako se tudi ni mogla ustvariti nikaka domneva, kak bo izid sestanka. Še celo blagajniški tajnik Mills, ki je e<*ini sipremljal Hooverja k temu pogovoru, ni vedel, kako bo Predsednik izpeljal pogovor Po njegovem mnenju, ki ga je izrazil pred sestankom, obstoje tri možnosti, namreč, ali, da se bo sestavil med obema možema skupni program, ki se bo predložil kongresu, ali, da se bo sporazum dosegel v tem smislu, da bo Hoover podal sam svoje ZA PROTEKCI-JO DELAVCA mogoče! Ameriška delavska federacija sestavlja načrte za izboljšanje sedanjega stanja delavstva. —o— Cincinnati, O. — V nekem tukajšnjem hotelu se je otvori-lo v ponedeljek letno zborovanje Ameriške delavske federacije, pri katerem jo udeleženih 300 delegatov, zastopnikov delavstva 'z vseh delov Unije V svojem otvoritvenem govoru je preds. Wm. Green obrazložil delegatom dosedanje delo federacije za ublažitev sedanje brezposelnosti, kakor tudi načrte, ki jih bo skušala izpeljati v ].rihodnje. V svrh > izboljšanja razmer je federacija , , . . , stavila do zdaj dva predloga, ^nhod^e zasedanje kongresa, namreč, da se uvede krajši da-, . . , , .v v , j ■ , , torek je obiskal Hooveria po- lovm cas, sest ur na dan m pet i „ J„ . ■■ . „ . ' dni na teden. Drugi predlog je slanec Britte" ,1Z Chicage. Po prisilna brezposelna zavaro>ogovoru z njim je dejal, da valnina. O tej je dejal Green. !se Je ,Hoover izrazil> da ne bo 'vetiral zakona glede piva. Ta- Vabilo k nominaciji! Že v zadnji sobotni številki smo povedali, da smo s kampanjo združili tudi kon-testne popularne volitve, v katerih bodo naročniki "Amer. Slovenca" izvolili najpopularnejšega Slovenca ali Slovenko v Ameriki. Iz tega vzroka prosimo, da vsi agita-torji(ce) takoj nominirajo svoje popularne kandidate. Preberite točno pravila za kontestne volitve, ki so objavljena v današnji številki na tretji strani tega lista. Priglasite se iz vseh naselbin in pojdimo na delo takoj, da dosežemo uspeh, za katerega je namenjena ta kampanja. Prav nič ne smemo odlašati, kajti kdor odlaša in odlaša, ta je običajno zadaj in potem ne mor^e lahko dohiteti drugih. Zato le po vseh naselbinah na takojšnjo agitacijo, da naplavimo kampanjo tem bolj živahno, ko Kdo bo nominiran prvi? Katera naselbin« pride prva na listo? NEGOTOVOST GLEDE PIVA Neznano, ali bo Hoover podpisal zakon glede piva. Washington, D. C. — Ali bo Hoover podpisal zakon za legalizacijo piva, ako ga sprejme prihodnje zasedanje kongresa, ■je še popolnoma negotovo. V nastopila v da bo federacija ______. vseh posameznih državah in :koj po teJ lzjavl ta->nik pozvala njih zakonodaje, naj Bele hiše, Joslin, podal drugo, namreč, da Hoover sploh ni z Brittenom govoril o pivu. — Na ta način ve zdaj javnost toliko kakor prej. SPOR ZA OZEMLJE Haag, Nizozemska. — Sve- to zavarovalnino uzakonijo. Pristojbino za zavarovalnino bi prispevali delodajalci, do zavarovalnine pa bi ne bili upravi- , . čeni samo tisti, ki spadajo v načrte kongresu, ali pa, da bo kakQ delavsko unijo, marveč Roosevelt sporočil svoja pripo- j celokupno delavstvo. ^ocila demokratskim vodite-i r,, . , ., . ljem v kongresu, s katerimi sej Zborov^e £ * bavi 0 nato jtovno razsodišče je v ponede-je imel sestati drugi dan. Ka- ? ™Jrazl^ejsimi. zadevami. |ljek vzelo v pretres vprašanje i . v , i Izrazilo se je mnenje, da se bo npVitpriVi riplnv v^hoHnp Grin- kor omenjeno, oba moza sta. decemberskem zasedaniu ?ekatenh df'°7 ^ztl0dne Pred sestankom skrbno čuvala ?u decembrskem zasedanju landlje> za katere se prepirate , kongresa legaliziralo lzdelova-svoje misli. I nje in prodajanje piva. Delav- Od druge strani se je trdilo, da , . , , . , , " " -t , • j stvo je tudi povdarjalo, da je m sel Roosevelt z »kakim do-;n nQ dayku na daj ločenim načrtom k sestanku,: takozvanemu Sales tax_ Izrazi. marveč je imela biti konferenca zanj bolj informativni značaj. To vprašanje je zanj pač lo se je v svojem, sedem točk obsegajočem ekonomskem programu, da zahteva, da naj via- se novo s katerim se ni imel da g vmes> da ge en&_ Prej prilike niti potrebe W komerno porazdelijo dohodki, 'Jiteje bsviti, in ga torei tudi' . , .v . , v jv, fe , da se upostavijo prejšnje place vladnemu uslužbenstvu in da se more še povsem obvladati v ^ko kratkem času ,po volitvah, kljub temu, da ima na razpolago najboljše ekonomske iz-Vedence v deželi. V konferenci, ki je trajala uri, je Roosevelt odločno °dklonil, da bi kaj sodeloval sprejme v ustavo amendment glede otroškega dela. --o-- OBVESTILO NAROČNIKOM Zaradi obveznega narodnega praznika, Zahvalni dan, bo v četrtek v naši tiskarni delo počivalo in vsled tega ne bo izšla petkova izdaja našega lista. ROBINS SE DELOMA ZAVEDEL Ashville, N. C. — R. Robins, Pri akciji za znižanje vojnih suhaški vodja, ki je pred trerni 4°teov. Preds. Hoover se je za-, meseci izgubil spomin in je bil ®tonj trudil, da bi ga pregovo-| pretekli teden najden v neki naj pritisne na kongres, da, tukajšnji gorski vasi, kjer je o-0 ta zopet ustanovil komisijo pravljal posel iskalca zlata, je ?a Preiskovanje vojnih dolgov državi Danska in Norveška. — Danska trdi, da je po pravici celo ozemlje njeno, dočim zahteva Norveška nekatere dele za se. -o- ANGLIJA SE BO UDALA London, Anglija. — Po vseh nepovoljnih vesteh, ki prihajajo iz Amerike, Anglija uvidi, da bržkone ne bo nič z njenim apelom, da bi se odložilo plačilo obroka vojnega dolga, ki je plačljivo 15. decembra, in se je zato odločila, da bo plačala svojih 95 in pol milijonov,, ki jih ima omenjeni dan odšteti Ameriki. KRIŽEM SVETA — Brasov, Rumunija. — Na gorski žični železnici blizu mesta Covasona, se je voditelj nekega vozila onesvesti].in voz je v zraku trčil z nekim drugim, pri čemer je padlo v globino 4000 čevljev pet potnikov in se ubilo. — Pariz, Francija. — Pričakuje se, da bo tekom par dni podpisala Francija s sovjetsko Rusijo in Poljsko nenapadalni pakt, za katerega so se vršila pogajanja že več kakor dve leti. — Marseilles, Francija. — V ponedeljek je prispel semkaj na svojem potovanju iz Turčije na Dansko bivši boljševiški vodja L. Trotzky. Policija je ukrenila skrbne odredbe, da prepreči vse morebitne demonstracije. — Madrid, Španija. — V torek so bili postavljeni pred sodišče generali in civilisti, ki so zavzemali vodilna mesta med diktatorsko vlado Primo de Rivera. Število obtožencev je 26 in čakajo jih dolgoletne zaporne kazni. SKESANEC P0M1L0ŠCEN Iz Jugoslavije. TRAGIČNA SMRT MLADENIČA, KI SE JE ZAMOTAL MED ELEKTRIČNE ŽICE, KI SO BILE NALAŠČ NASTAVLJENE.— KAKO STRAŠIJO DRZNI VLOMILCI PO DOLENJSKEM. — SMRTNA KOSA. — DRUGE VESTI IN NOVICE. Za davno izvršeni zločin se hotel pokoriti. —o— Kansas City, Mo. — Vest je prignala 651etnega Wm. K. Ro-binsona, da se je začetkom preteklega meseca priglasil vodstvu jetnišnice v Leaven-worthu in izrazil željo, da od-sedi štiriletno kazen za poštni rop, ki ga je izvršil pred 84 leti. Tedaj je oblastem ušel, se uspešno skril in si tekom časa ustanovil udobno življenje v Kaliforniji. Vest pa mu ni dala miru in tako je prišel nazaj, da odsluži kazen. Ni pa bil dolgo v ječi, kajti v .ponedeljek se mu je sporočilo, da mu je predsednik podelil pomilostitev. -o- POMOČ ZA CHICAGO Springfield, 111. — V ponedeljek je bilo važno zborovanje tekom sedanjega izrednega zasedanja illinoiške zakonodajne zbornice, posebno važno pa še za chicaški Cook okraj. V poslanski zbornici so bili namreč sprejeti štirje predlogi, ki bodo omogočali Chicagi, da dobi potrebni denar za oskrbo brezposelnih. Prvi, takozvani Igoe možnost plačila dolžnikov Roosevelt je neupogljivo Vztrajal pri tem, da se ne bo BORBA ZA SINA New York, N. Y. — Nenavadna pravda se vrši pred tu-v ponedeljek toliko ,prišel k za- jkajšnjim sodiščem. Neka boga-vesti, da je spoznal svojo ženo. jtašinja, Mrs. M. W. Gillen, za-Videlo se je na njem, da se z hteva za se nekega 191etnega napetostjo sknša spomniti pre-'dečka, Gordon Spence, o kate- GOVORICE O WALKERJU Smrt na žični oviri V Rogatcu so pred kratkim pokopali 241etnega mesarskega pomočnika Vinka Černošo, ki je bil zaposlen pri mesarju Rudolfu Žumerju v Rogatcu. Nesrečnež je postal žrtev električnega toka in sicer se je nesreča zgodila nekako tako-le: Josip Sporn, posestnik in gostilničar v Rogatcu je opazil pri eni svojih svinj, ki je bila zamotana v neke žice, da ni vse prav. Poklical je torej mesarja, ki naj bi prašiča zaklal. Prišel je pomočnik Vinko Černoša in hotel najprej oprostiti svinjo žice, v katero se je bila zamotala. — Komaj se je pa žice dotaknil, je padel na tla in ni kazal nobenega znaka življenja. Sporn je takoj poklical zdravnika in ko je ta prispel, ni mogel nič več pomagati, ker je bil Vinko •/p mrtev Umori) ga je električni tok. — Nesrečni mladenič je postal žrtev lahkomiselnega ravnanja z električnim tokom, katerega je nastavil Spornov oskrbnik brez vednosti svojega gospodarja s pomočjo nekega elektriškega vajenca. Preko dvorišča je namreč napel nekaj žice, katero je spojil z električnim tokom. Na ta način je hotel zabraniti vhod k hiši nekaterim vaškim fantom, ki so ponoči razgrajali okoli hiše. -o- Kako je bil izvršen rop v Hru-ševcu na Dolenjskem Posestnica Marija Kresetova v vasi Hruševcu, občina Prečna, ki ima hišo precej na samoti, je bila nedavno okradena. Ropar se je namreč splazil po noči v hišo. Lopov se je približal star- nica. Hišno opravo in nekaj obleke ter del živeža se je posrečilo rešiti. Z gotovostjo trde, da je ogenj podtaknila zlobna roka. — V Desterniku, v viniča-riji posestnika in župana Jožeta Čeha iz Ločice pri Sv. Urbanu pri Ptuju je nastal ogenj, ki je uničil živinski hlev, listnjak, svinjske hleve in stanovanjsko hišo. -o- Tramvaj na dražbi V Dubrovniku bodo dne 12. decembra na javni dražbi prodali vse premičnine in nepremičnine dubrovniške električne cestne železnice. -o- Promocija Na beneški univerzi je pro-moviral Franjo Kožuh iz Kranja za doktorja konzularnih ved. ki z največjo tišino. Ker pa še predlog, daje Cook okraju pra-'ni spala, ga je slišala. Ko se je vico, da izda bondov v vredno- približal do nje, ji je posvetil v sti 17 milijonov dolarjev. Med [obraz in zagrmel na revo, naj drugimi tremi predlogi je va- mu takoj izroči ves denar. Po-žen Tiče predlog, ki določa en- sestnica je vstala in mu dala iz odstotni davek na prodajo bla-1 omare nekaj denarja s pripom-Berlin, Nemčija. — V Nem- ga od producentov. Farmarski bo, da je to vse, kar ima. On je čiji so se razširile govorice, da produkti so izvzeti. — Pri tem Pa, kakor vsi sodijo, dobro po- zborovanju je bil navzoč poleg znal razmere pri hiši in ni bil governorja Emmersona tudi no- j zadovoljen s to malo svoto. Na-voizvoljeni governor Horner, stavil je na ženo samokres in ji kakor tudi chicaški župan Cer-mak. Oba omenjena predloga je odobrila tudi senatska zbornica v torek. -o- £°dajal v nikaka dejanja, do-J teklosti, in ga jo to prizadeva-,rem trdi, da je n.ien sin, in želi, /|er ne bo prevzel urada, do 4. ^arca. Vsa odgovornost do te Pade torej na sedanjo administracijo. Izrazil pa se je, a Po njegovem mnenju ni veruj110' da bi evropske države k mogle plačati svojih obro-Ve^' k0 vendar ti ne znašajo *Akakor dva ali tri odstotke celotnega proračuna. —-—o- nje očividno izmučilo. o- da deli z njo dediščino, 100,000 dolarjev, katero je ženska pred kratkim podedovala. Deček pa 'noče niti o njej, niti o njenem Cunard denarju ničesar slišati in trdi, k, "Am, "TRAVELERS" ČEKI PONA REJENI New York, N. Y. parobrodna družba je objavila, da Gillen ni njegova mati. 2en-da je ukinila prodajanje tako-'ska pa pravi, da je dala sina zvanih "Travelers' Checks", in j v odgojo neki Miss Spence, ko •icer vded tega, ker kroži veli- !je bil star dve leti, in Miss ko število penaredb teh čekov. ;Spence ga je proti njeni volji Svojim agentom po celem svetu adoptirala, ter ga bo ona e<*ikanski Slovenec" vodi je dala naročilo, naj takoj vr- iunp*nj° proti depresiji- po-J nejo vse čeke, ki jih imajo v ,pO' »»»* &*jte mu! sesti. zdaj zahtevala nazaj. Deček pa nasprotno pravi, da se bo tudi z vsemi silami branil. bo bivši newyorški župan Walker postavljen za vrhovnega zastopnika nemških pivovarn. da bodo potom njega lahko prodajale svoje pivo v Ameriko. Tukajšnji pivovarnarji jemljejo te govorice kot šalo in dvomijo, da bi bil ta gospod sposoben za to delo, in izjavljajo, da niso imeli do zdaj še nobenih tozadevnih pogajanj. POBEGLI OTROK NAJDEN Gila Bend, Ariz. — V ponedeljek se je končalo tridnevno iskanje po peščeni pustinji za štiriletnim dečkom Bud Fisher-jem, ki je v petek ušel iz kem-pe od svojih staršev, kateri so na ipotovanju proti Kaliforniji prenočili na prostem pod šotori. Deček je imel, ko so ga našli, popolnoma izrabljene podplate, iz česar se je videlo, da je mnogo hodil. Vendar pa je bil popolnoma nepoškodovan in je izjavil, da se ni nič bal, in celo jokal da ni nič. NEPOBOLJŠLJIV SLEPAR Joliet, 111. — Niti Stateville jetnišnica ni izboljšala nekega prefriganca iz Chicage, ki je zaprt tamkaj zaradi sleparstva. Zaposlen je bil v kuhinji in to priliko je porabil, da je nadaljeval svoj posel. Jetnikom je ponudil, da jim bo preskrbel boljšo hrano do 1. januarja, ako mu plačajo $20. Dosti ti-čev je dobil na svoje limance. Neki jetnik pa, ki ni mogel plačati te pristojbine, ga je o-vad}l jetniškim oblastem. Pre-tkanec sedi zdaj v temnici, kjer je vsak "biznis" izključen. -o- S! RITE AMER. SLOVENCA t zažugal, da jo ustreli, če mu ne pove, kje je ostali denar. Ker je pa starka vztrajala, da je to vse, je potegnil s postelje blazino, iz katere so padli ključi, s katerimi je odprl staro skrinjo in vse zmetal ven, dokler ni našel kar je iskal, namreč okoli tri tisočake, katere je imela Kresetova spravljene na dnu skrinje v neki knjigi. Da ga ne bi starka spoznala, ji je glavo zavil v neko srajco in ji zapre-til, da ga ne sme gledati. Pred-no je zapustil hišo, je še vzel lonec masti, nekaj slanine in okoli 50 jajc. — Orožniki neprestano zasledujejo, a ne morejo zločinca izslediti. -o- Dva požara V Ribnem pri Bledu na Gorenjskem je zgorela stanovanj- ska hiša posestnika Alojzija Muleja. Zgorela je tudi drvar- |mora zato zdraviti v bolnici Metlika Iz Radovca se je poslovil g. Matija Novak, ki je tam deloval celih 33 let v vinogradu Gospodovem. Star je 66 let in je že 42 let duhovnik. Na eno oko je popolnoma slep, na drugo pa le še malo vidi. Slepota je posledica hude bolezni, katero je lansko leto iprestal. Gospod je odšel v Kandijo v bolnico usmiljenih bratov. -o- Smrtna kosa Na Poljšci pri Vidmu ob Savi je umrla Marija Arnšek, posestnica. — V Ptuju je umrla Lucija Kradina roj. Litar, posestnica in gostilničarka, stara 50 let. — V Ljubljani je umrla Maksimilijana šega, vdova, mati kurata Viktorja Šega, stara 93 let. — V Novem mestu je umrl Andrej Jarc, sodni sluga v pokoju, star 71 let. -o- Nesreča Po cesti iz Črnuč proti Ljubljani se je po častnem klancu vozil 351etni zidar Janez Jež z Golega pri Vodicah. Vozil je precej hitro, pa je opazil pred kolesom na cesti gručo otrok. Da bi ne zavozil vanje, je zavo-zil na stran, pa je kolo na polz-ki cesti spodrsnilo, da je padel in se nevarno pobil. -o-- Smrt v mlaki Posestnik Skarper iz Doliča pri Murski Soboti se je že proti večeru odpravil po poslih. Za njim je pa neopaženo smuknila njegova petletna hčerka. — Skarper se je kmalu vrnil, otroka pa ni bilo nikjer. Ko so ga šli iskat, so ga nedaleč od doma našli v neki mlaki mrtvega. -o- Huda nesreča Na ozkotirni železnici Polj-čane-Konjice je po nesrečnem naključju padel iz vagona pod vlak 391etni posestnik Ivan Štc fant iz Zbelovega pri Poljča-nah. Na srečo je priletel iz vlaka tako, da so mu šla kolesa ravno tik ob nogah. Hudo se je pa poškodoval pri padcu in se AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 24. novembra 1932 iftmerikanski seovenec grt>t <» najstarejši slovenski list v AmeritoI. Ustanovljen leta 11*1 r lakaja vsak dan raaun nadel], pona-Spljkov in dnevov po praznikUh Izdala in tiska: PDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in oprava: 1849 W. 22nd St., Chicago, IU, Phone: CANAL 5544 Naročnina; ..$5,00 _ 2.50 . 1.50 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America Established 1893 c Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday* Published By: EDINOST PUBLISHING CO, Address of publication office: 1849 W. 22ndl St., Chicago, III Telefon CANAL 5544 Subscription i For one year------ For half a year------ For three months .„---- __$5.00 __2.50 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year---——-$6.00 For half a year---3.00 For three months ----1-75 Ka celo leto------ Za C_ol leta------ Za četrt leta------ Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto-----$6.00 Za pol leta--3.00 Za četrt leta--------- 1.75_______ POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu 3snači, do kedaj imate list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti dopo slani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. _ __ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879. ______ Storimo svojo dolžnost, DA OHRANIMO DEDIŠČINO NAŠIH PIJONIRJEV, "AME RIKANSKEGA SLOVENCA"! Ko dobri starši umirajo, jih najbolj skrbi bodočnost njihovih otrok. Bodo li otroci ostali zvesti njihovim naukom in načelom? Na bodo li zašli na stran pota, ko ne bo več nad njimi bdelo zvesto materino oko, ko jih ne bo več čuvala skrbna očetova roka. Bodo li ohranili čast družine, svetinjo vere, dokler tudi oni ne zasnivajo večni sen? Dobri otroci navadno smatrajo željo umirajočih staršev kot strogo zapoved in ne prelomili bi je za nič na svetu. Obljuba, storjena staršem na smrtni postelji, jim je sveta — veže jih vse življenje. Naši pijonirji, dobrotniki našega naroda, naši voditelji, so vedeli, zakaj so ustanovili "Amerikanskega Slovenca". Kot lastno dete so ga čuvali. Žrtve, ki so jih zanj doprinašaij, so bile neizmerne. Delo, ki ga vršili, je bilo apostolsko. Niso samo oni vneti duhovniki in sestre, ki gredo med pogane oznanjat sv. vero, misijonarji; misijonarji so bili v pravem pomenu besede naši pijonirji, ki so nam dali katoliški Ust, Vedeli so, da beseda izgovorjena, ne vpiiva dolgo. Boljša je tiskana be seda, ki ostane in gre med vse sloje, tudi med tiste, ki je ne marajo — pa jim vseeno obudi vest. In naši pijonirji so hoteli, da bi sad njihovega dela nikoli ne usahnil. Da bi list "Amerikanski Slovenec" še desetletja, ko bodo že njšhcve ko sti trohnele, klical Slovence v Ameriki k obrambi sv. vere; da bi jih navduševal za lepo, čednostuo, katoliško življenje, za blagoglasno besedo materino, skrafka, da fei bil "Amerika nski Slovenec" misijonar, ki bi neustrašeno vršil svojo dolžnost u tako ohranil našim rojakom to, kar bi jim moralo biti najdražje — vero. In "Amerikanski Slovenec" je vedna, vseh 41 let, bši misijonar. Ste li kdaj eitali v njem besedo, ki iUi bila nasprotna idealom tistih, k| so nam ga dali? Ali ni vseh 41 let "Amet. Slovenec" učil nauk ljubezni do bližnjega, ki je največja Gospodova zapoved ? Ali ni bil vedno pripravljen pomagati vaem in povsod? Mar ni storil svoje dolžnosti? Mar ni bšl vedno naklonjen mladini, našim soiam? Ali mu naša katoliška društva morejo očitati, da jim ni kdaj da* dobre besede in priznanja? Mar jim ni pridobival udov, da so cvetela in da njih sadove uživajo njihove družine? Ni li bodri! naših slovenskih žen in jim dajal pametne in praktične nasvete., tikajoče se gospodinjstva, vzgoje otrok, itd. Ni li "Amerikanski Slovenec" lajšal delo duhovnikom? Kamor je bi! zaprt vhod, "Amer. Slovenec" je pogumno vstopil. In če tudi mnogi izgubljeni sinovi našega naroda nigo hoteli poslušati njegovih naukov, vsaj to sladko zavest ima, da ni pohujšal nobenega, kot se more na žj lost reči o mnogih drugih slovenskih listih, ki so zastrupljali naše dobre ljudi z nauki, prinesenimi iz Rusije. "Amerikanski Slovenec" je bil vsa leta vzcr katoliškega lista. In tak je še sedaj. Če bi bilo dano nažim rajnim pijo-itirjem, da bi ga še enkrat čitali, bi se jim ne bilo treba žalosti preobrniti v grobu. Spoznali bi v nje/rs svoj list, dediščino, zapuščeno njihovim otrokom, nepokvarjeno. Dete, ki so mu oni dali življenje, je zrastlo v krepkega moža, pa ima še iste poteze, ki so mu jih oni vtisnili. Blagoslovili bi list iznova in DOLŽNOST DUHOVNIKOV JE, DA POMAGAJO LISTU V SILI. "AMER. SLOVENEC" ZASLUŽI POMOČ. ROKA ROKO UMIVA ... Mladina naj gre na delo, za dediščino svojih očetov. Izgine Slovenec,- izgine slovenstvo. Žene, na delo za vaš list! Ne preslišite S.O.S. klicev vašega prijatelja. Po vaši zaslugi so mu do sedaj tekli še kolikor toliko lepi dnevi. Slovenska moška društva, ali je še kaj korajže v vas? Če jo imate, porabite jo v orid vašega edinega katoliškega časo- 1 pisa. On je vaša desna roka — saj veste to — mar ne ? Slovenska Ženska Zveza! Skoro 5000 članic imate! Pomislite, 5000 izvodov "Amer. Slovenca" v vaše hiše! Kolika pomoč! Saj menda niste pohabile, da je "Amer. Slovenec" odprl z veseljem svoje gostoljubne kolone, ko je bila vaša Zveza šele rojena in ni našla drugod zavetja. V vaših vrstah, članice, upamo dobiti najboljše agitatorice za list. Če se ženska za kaj zavzame, to tudi izpelje. Naše drage slovenske Jednote. Eni ali drugi je "Amer. Slovenec" služil in še služi kot glasilo. Prav zares se spodobi, da mu pomagate k obstoju. NA VES NAROD APELIRAM, DA SE ZAVZAMEMO ZA NAŠ LIST. V SLOGI JE MOČ! ZRNO DO ZRNA POGAČA .. . ČE STORIMO SVOJO DOLŽNOST, BO TUDI BOG POMAGAL! VSI NA DELO ZA "AMER. SLOVENCA", PRAV VSI! DEDIŠČINO NAŠIH PIJONIRJEV MORAMO OHRANITI IN JO ZAPUSTITI NAŠIM POTOMCEM! REV. JAMES CHERNE, častni prods. "A. S." žil zaničevanega osla. Prav se odreže človek, ko ga drugi .prezirljivo obsipava z ne- ki je predsednica odbora za ju- tiče zalužka prav velika razli-goslovanski oddelek. Miss Mi- ka. G. W. Raly. cetich ima izrezke iz jugoslo- San Francisca in drugih večjih mest, kjer živijo Jugoslovani. "Vsakdo," tako pravi Miss Mi-cetich, "se zanima za to veliko prireditev in tako smo lahko zagotovljeni, da bo jugoslovanski program eden izmed najlepših in najboljše izpadlih programov." Udeležencev, ki se bodo udeležili tega velikega ju- lepimi besedami 'kronani osel', jvanskih papirjev iz New Yorka, Ozmirjani človek odgovori po navadi: Osel je res kronan, saj je še Boga nosil, namreč na cvetno nedeljo. "Pravičnemu se tudi živina smili," pravi sv. pismo. To je resnica, a v prvi vrsti ima naša ljubezen svoj cilj v našem so-bratu, v našem bližnjem, ki je prišel v nesrečo. To vročo ljubezen nam priporoča božično božje Dete. Iz revnih jaslic o-pominja betlehemsko Dete o-šabne in v se zaljubljene bogatine, srečne in presite, kojih nega hodi po mehkih preprogah, se košati po svetli, topli dvorani, naj bogatini v svojem izobilju vendar ne pozabijo na nesrečnega brata, delavca, trpina, ki strada in zmrzuje v ledeni koči na mrzlem tlaku. Naj se usmili razkošni bogatin sirote, ki nima jaslic in ne božičnih POPRAVEK V št. .217 Amer. Slovenca z dne 10. novembra je bilo v zahvali za pokojno Annie Cesar pomotoma objavljeno, da je pokojna sipadala v društvo Slov. Ženske Zveze. Pač pa je bila pokojna članica društva "Živčne Sestri Slavija" in so jo članice lepo obiskovale, ko je ležala na mrtvaškem odru ter pri njej molile in se v lepem številu u- goslovanskega večera v nede- deležile njenega pogreba.— ljo, 27. novembra v La Salle ho- Pom. ured. telu, se že sedaj vidi, da bo tako veliko število, da se je odboru' videlo potrebno, da je najel takoimenovani "Red Room", kakor tudi venko plesno dvorano 2a ta večer. Program se bo izvajal pod osebnim vodstvom profesorja Alexandra Savine, prvega jugoslovanskega skladatelja. V tem programu bodo sodelovali vsi jugoslovanski umetniki v Chi- daril in nobenega veselja, ki ni-,cagi, tako Išan Baric, Kathryn ma niti na sveti božični praznik 'Brayak, Andrew Cosme, Ljnbi-ničesar drugega za svoja lačna, !ca Koenig, George Marchan, bleda usta, razun trdo zavrže- Dorothy Schubert, Joseph Sipu- NE BO BREZ SMEHA Lemont. 115. Nekdo mi je daroval dva čevlja dolg svinčnik. Tako velik svinčnik ali pencil ne sme ležati na pisalni mizi kot okrasek, ampak ga moram rabiti. Služil mi bo dva čevlja dolgi svinčnik samo takrat, ko bom sestavlja! dopise za Amer. Slovenca. Ubogi Amer. Slovenec tedaj! Ako bom hotel porabiti tak svinčnik, bom mora! napisati še precej dopisov. Zopet drugi me je kraljevski katerega kupa sena naj se loti in je sredi sena poginil zavoljo lakote. — Cd tega slavnega osla se človek lahko nekaj uči. Človek namreč omahljivega in spremenljivega duševnega razpoloženja, ki še zraven računa z morebitnim hujšim, ne bo ničesar dosegel in bo brezpomemben za človeško družbo. Ako hočemo več slišati o oslih, se moramo podati h Kra-ševcem. Oni imajo mnogo izkušenj z osli. Kraševci trdijo, da je csel najbolj dragocena do- obdaril, ker zapišem včasih |mača žival. Osel je skromen in delaven. On zasluži gospodarju veliko več, kakor pa porabi sam. Toda vsak, tudi dober osel pride v nevarna leta in postane srbo.rit in trmast. V tisti dobi se ne opravi pri oslu prav nič izgrda, nasprotno. Zaničevano živinče se upira in raje pogine, kakor da ubGga. Zlepa gre vsaj za silo. V poznejših letih, ko oslu pešajo moči, minevajo dolgouhcmu osliču srborl-tost, trma in druge muhe. Ali se vam ne zdi, da so mnogi sitni in nadležni moški ali dedci precej podobni kraškim oslom ? Še eno vprašanje, cenjeni brav-ci A. S. S čim se tolaži prezira-ni in preganjani kraški osel? Na vse odgovarja: Na svetu ni nikdar vse prav. Dvakrat je pa le prišel zaničevani osel do časti. Ali veste kdaj? V sveti božični noči, ko ie prišel Odrešenik na svet, pripoveduje krščansko izročilo, da ^ta bila v hlevu vol in osel. Cenjeni bravci A. S., ali vam je še znana zgodba sv. pisma nove zaveze ? Tam se nam poroča take-le: Veseli se, Jeruzalem ! Glej, tvoj kralj ide k tebi", ko Z\ eličar: ubog je, sedi na žre-betu osHčinem. — Naš Gospod si ni izbral krasnega, ponosnega konja, ki bi bil bogato osed-lan in ni mogočno jezdil v mesto, ampak Gospod se je poslu- smešne stvari. Poklonil mi je namreč zavitek čokolade z napisom "A Royal Treat". Moram torej že sladko pisati, ako me nagradi celo čokoladar D, K. To pot sem se odločil, da bom katero povedal o ubogi, zaničevani živali, ki jo spoštljivo imenujemo osel. Ohranila se je od starodavnih dni zgodba, kako je postal osel ali trmasti ma-garac. Bog, ko je bil ustvari! raznovrstne živali, jih je vprašal, če so zadovoljne. Priše! je na vrsto konj. Zdelo se mu je, da je prevelik in da ima v primeri s truplom premajhna*uše-sa. Rep se mu je videl tudi pre-košat. Z barvo svoje sive dlake ni bil prav nič zadovoljen. Bog je slišal konja in se ga je usmilil. Ustvaril je še eno žival in sicer manjšo žival konjske podobe, sive barve, dolgih ušes in čopastega repa. To žival je Bog pokazal konju. Konj se je prestrašil in je zaprosil: "Dobri Stvarnik, pusti me rajši takega, kakršen sem." Bog se je do-brovoljno nasmehnil in dejal: "Naj bo! Za veden spomin, ker si bil nezadovoljen, pa naj o: stane osel tvoj bližnji sorodnik." Povedati vam hočem tudi o usodi slavnega Buridanovega osla. Stal je osel med dvema kupoma sena. Osel ni vedel, no suho skorjo kruha, katero je s strahom zagrabil, da bi ga nihče ne opazil, da je brskal po smeteh ali zavržku (garbage). Kako trda usoda za ene ! Večkratni milijonarji se valjajo na mehkih blazinah, istočasno pa ubogi trpin zmrzuje ob cestnem vogalu. Reven človek, manj te upoštevajo kot dolgouhega csla! B. W. -o- ZANIMIVA TOČKA JUGOSL. KARNEVALA Chicago, sil. Zanimiva posebnost jugoslovanskega programa na karnevalu, ki se bo vršil v La Salle hotelu v nedeljo, dne 27. nov. zvečer, bo tako imenovani "pol-ster dance". Posebno zanimiv izraz temu plesu bodo dale narodne noše, ker se bo izvajal v slovenskih narodnih nošah. O-menjeni "polster dance" je originalen ples. Njegov začetek gre v starodavno* preteklost in še danes vnema in navduši vsakega gledalca. Ta "polster dance" izvajajo moški in ženske, ki se postavijo v krogu, držeč drug drugega za roke. V sredi tega kroga je mož, ki ima rokah malo blazino. Tisto damo, pred katero vrže omenjeno blazino, si izbere za svojo plesalko. Oba nato poklekneta na blazino, se poljubita, vstaneta in zaplešeta po ritmu godbe, ki je za ta ples posebna. Okoli njiju pa v krogu rajajo ostali, držeč se drug drugega za roke. Nekateri izmed naše mladine, ki se bodo tega plesa udeležili v narodnih nošah, so: Mitzie Kopcrc, Agnes Augustine, Caroline I ichman, Brigita Spen-kc, Sophie Lonchar, Louis Ba-her, Jennie Vidmar, Mary Pin-tar, Anna Omerzel, Joseph Faj-far, Frank Vidmar, Steve Foys, Frank Bicek, Anton Kropenc in Frank Kropenc. Zanimanje za Daily News narodni karneval se je razširilo od Atlantika do Pacifika po zaslugi lvliss Millicent Micetich, sic, L. Skala, Anton Sipulin, Gloria Strmic in še veliko drugih najboljših umetnikov izmed jugoslovanskega naroda. Program bo eden najizbranejših, kar jih je še bilo v Chicagi. Članice in člani oglaševalnega odbora, katerega upravlja Miss Micetich, so: Angela Mo-har, Miss Nada Shulich, Miss Mildred Dragash, Miss Mary Perusina, Miss Nada Chirich, Miss Ljerka Koenig, Mr. Geo. Vucetich, Thomas Blazina, Raymond Brodarich in John Lazarevich. ZA NAŠE DAVKOPLAČEVALCE Milwaukee, Wis. Srečen je dandanes ta, ki ima denar, da ga !ahko posodi. — City treasurer Dr. W. Mudroch je izdal apel na vse davkoplačevalce, v katerem davkoplačevalce pozi\a, naj pomagajo prazni mestni blagajni do denarja in sicer do dne 12. dec. letos, ko se bo uradno začel pobirati davek za leto 1933. Vsakdo torej, ki ima denar na razpolago doma, naj kolikor mogoče takoj plača davek. — Kdor plača svoj davek do dne 12. decembra, bo dobil po 5 odstotkov interesa od vplačane svote. Kdor ima tedaj denar na razpolago, kar v City Hall z n jim in dobil bo lep interes. — Žalibog je pa tako, da bodo morali menda biti zadovoljni z nami tudi če bomo malo zaostali z odplačevanjem prihodnjega davka. Ako bi nam davek znižali, kakor je County znižal rente na hiše, bi pa že letos ne bilo treba plačati tako visokega davka. Tako bo pa mnogim prav težko plačati prihodnji davek, ker dela ni, zaslužka nobenega, kakor tudi ni drugih dohodkov. Jesti pa moramo vsaki dan ravno tako, čeprav morda ne toliko in takih jedi kakor tisti, ki imajo po 5 ali 12 tisoč letne plače. Torej je med enimi in drugimi kar se NABAVITE SI VSTOPNICE Znano je, da se vrši velika jugoslovanska proslava v La Salle hotelu v Chicagi in sieer v nedeljo, dne 27. novembra zvečer. Ves cisti dobiček te proslave je namenjen revnim brezdelnim družinam našega naroda. Kdor le more, se naj te proslave udeleži. Vstopnice k celi prireditvi so samo po 50c, katere si nabavite pravočasno. —-Prodajajo se v uradu Amer. Slovenca na 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. -o- ANEKDOTA Znameniti cerkveni slikar Gebhard je bil zaprosil nekega pruskega finančnega ministra za državno podporo, da bi poslikal neko cerkev v Diisseidor-fu. Zato bi ovekovečil njegovo glavo v sliki. "Kako pa!" je rekel minister, "kako hočete uporabiti mojo grdo glavo v biblični sliki!?" "Za farizeja, ekscelenca, za farizeja!" -o-- PES USTRELIL ČLOVEKA Na južnem Čehoslovaškem se je zbrala velika družba lovcev, ki so šli nad vodne race. Spravili so se v čoln in veslali proti ločju-, da bi razgnali race, ki S'-1 bile tam skrite. Ko so se race pognale iz ločja, je pes nemirno begal po čolnu., rad bi se zagnai za njimi. Tedaj zadene z nog00000^^ POGLEJTE NA DATUM POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU! Ako je poleg Vašega imena številka znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Priloženo vam pošiljam svoto $....................za obnovitev moje naročnine za "Amer. Slovenca". Ime Naslov Mesto ^ »OOOWKHKKNKWKKMKJOOOOOaO OOOO OOOPOOO004^' ss= Četrtek, 24. novembra 1: AMERIiCAfrfŠKi SLOVENEC mm—mmmmmf. Stran 3 * TRAGEDIJA AVSTRALSKIH ČRNCEV ROOSEVELT IN NJEGOVA MATI Že dolgo pred prvim angleškim pristankom na avstralskih tleh, v Sidney Cove, sedanjem Port Jacksonu, leta 1788, so bili praprebivalci Avstralije umirajoča rasa. Beli naseljenci niso torej odgovorni za začetek propada te črne rase, pač pa so strašno odgovorni za pospešeno izumiranje. Tasmanija je izgubila že leta 1876 poslednje ostanke prapre-bivalstva in Viktorija ima danes le še 55 čistokrvnih Avstralcev, ki so nekoč — kot veliko pleme domovali v mogočnih pragozdovih. V Južnem Novem Walesu, kjer so bili domačini pred dobrim stoletjem radi pre-bogatih sadovnjakov in grmič-ja, ki cvete tam skozi vse leto, še posebno številni, imamo danes le še 1197 izgubljencev. Neusmiljene borbe med prvimi naseljenci in črnci, ki so se vsiljivemu belcu postavili v bran, so seveda največ pripomogle k strašnemu razredčenju prapre-bivalcev v Južnem Novem Walesu. V severni in zapadni Avstraliji je danes po nedavni cenitvi le še 59,000 domačinov; seveda je težko dognati pravo število, saj so avstralski črnci po svoji kulturi nomadi. Kakor pa ne morejo drugi primitivne rase u-spevati med civiliziranci, tako gine tudi avstralska; neka znana avtoriteta je prerokovala, cla ne bo v Avstraliji čez petdeset let nobenega čistokrvnega domačina več. Radi nizke kulturne stopnje — Avstralci spadajo med primitivce z najstarejšo kulturo— so Avstralci pač zaprti sami vase in ne prizadevajo nikakih težav sosednjim civilizirancem, seveda če jih puste na miru. — Nasprotne se pa še danes zgodi, da konča maloštevilna ekspedi-cija pod udarci bumerangov, če zaide predaleč v notranjost ter kali mir prevaranih avstralskih plemen. V splošnem je ponašanje avstralskih črncev dostojno in prikupno. Skromni so, veseli in ljubijo igrače kot otroci; šaljivi in zgovorni so tako, da jih tudi največja nesreča ne pota- Večina živi z roke v usta in če jim zmanjka vode ali hrane, si vedo komaj pomagati. Love ribe in redko divjačino, iščejo sadje pa kačja in ptičja jajca. imajo le za enodnevno potrebo pri.i'okah, pa se že topijo v smehu. Z obleko so avstralski črnci dokaj skppi, posebno oni, ki žive v severnejših državah s tro-Pično klimo. Tam hodijo moški tn ženske brez obleke. Celo civilizirani domačini vržejo v teh predelih obleko s sebe, ako so sami med seboj, in le, če se približa kak belec, zlasti misijonar, si nadenejo brž kak košček °bleke. Evropska obleka občutno škoduje domačinom, zakaj **ež jim večkrat premoči oble-*o> katere pa oni ne slečejo in ^noge je že pobrala jetika. Ob-*eka tistih črncev, ki pridejo le ^ulo v stik s civilizacijo, je l^'uv tako skopa kakor zanimi-Va- Mož nosi navadno okrog le- pas iz oposumovih dlak. zatakne sekiro, bumerang 111 kratko, težko palico, katero Porablja za metalno orožje Manjših živali in za krepeljenje Bv°je žene, če bi predaleč zao-^ajala za njim. V roki nosi ce-0 vrsto sulic z dvema ali tremi ki nju služijo deloma za y> deloma boj. Med sulica-j*5' t'či tudi najboljša metalna aliCfl( katero vrže v neverjetne 8uljave, Njegovi kodrasti lasje j. 'Po večini okrašeni s peresi: Ce ru, , v la; v tem slučaju bi jo pretepel do nezavesti. Način, kako postopa avstralski črnec s svojo ženo, je nečloveški. Žena mu ni več kot gola lastnina, ki jo sme vselej po mili volji porabljati, grdo z njo ravnati, odgnati jo in kakor vsako breme, zavreči ali celo ubiti. Aivstralka je potemtakem najbednejše bitje na zemeljski obli. Za srečno se smatra, če ne postopa mož ž njo vsaj slahše kot s psom. Saj ni nič posebnega, če proda Avstralec svojo ženo za tobak ali za opij Kitajcu. — V teku zadnjih let pa se je usoda Avstralk vendarle nekoliko zboljšaia. Zakaj ne le zakoni (kateri pa so Avstralcem malo mar), so kolikor toliko dvignili avstralsko ženo, marveč tudi redka njena vrednost: ona je tista, ki nosi in vleče na pohodu vso taboriščno o-premo in še nekaj otrok na hrbtu. Črnec je zatorej dovolj preudaren, da ne bo svoje žene kar na lepem ubijal, kot s sužnjo pa še vedno ravna ž njo. Avstralski črnec ne uživa le strupenih rastlin in sadežev, marveč se ne brani niti mravljincev, žuželk, m.ušic, veveric, žab, podgan, miši in kač. Kače so mu še posebna delikatesa. In če zazre kje mravljinčn: kup, ga razkoplje pa pobere ličinke, mravljince, jajčeca in ostale in-sekte, pa si napravi debelo kašo, katero z užitkom poje. Tudi zemljo jedo ponekod, posebno queen:,landski črnci. Zemlja ima tu nekako belo osnovo. V glavnem pa je vendarle Av-stralčeva hrana taka, kakršno uživajo vsi lovski in nomadski narodi. Na lovu in ribolovu pa se pokaže Avstralec v vsej svoji sposobnosti. Tu dokaže sleherni domačin izredno vzdržljivost, spretnost in zvitost, lastnosti, ki mu nudijo hrane, kjer je ne bi nihče drugi izsledil. Ribe love na različne načine. Često-krat gazijo jpo vodi, da postane vsa motna in se zaduše ribe v njej, sicer pa uborabljajo mreže in trnke. Kot rečeno, Avstralec je na lovu izredno spreten, zakaj kljub nedostatnosti orožja, ki je še docela primitivno, nalovi velik plen, če je le kaj živali v bližini. Če pride avstralski črnec v bližino jezera ali morja, kjer bi se skrival kak labod ali druga vodna ptica, se splazi polahko v vodo, tako da mu gleda iz vode le nos, pa se pomiče naprej, dokler ne dospe do kakega ločja ali drugih vodnih rastlin. Tu skrije glavo in se nagne čisto blizu k plenu, ki ga zagrabi za noge, ne. da bi dvignil svoje roke nad gladino, in brž potegne žival pod vodo. Tako ne da žival nikoli glasu od sebe in Avstralec lovi naprej, po mili volji. In še takrat, ko odhaja, se komaj slišno spravi iz vode, da ga ne bi živali opazile. Orožje, ki ga Avstralec najbolj uporablja in ki je pravo čudo primitivne kulture, je bumerang, srpasti bat, ki ga za-vihti proti cilju (zlasti proti pticam na poletu) in če ne zadene, se vrne v istih krožnicah nazaj. Seveda se to redkokdaj zgodi, zakaj roka Avstralci' je gotova in vselej zadene. Je pa to metanje tolika umetnost, da menitega kirurga, ki je izvršil to operacijo, si je oko obdržal in konserviral, ker ga je njegova bolezen še posebe zanimala. Ko je postal Gambetta veliki državnik, je zdravnik tem bolj čuval njegovo oko kot relikvijo. niti, niti poklicati na pomoč tako glasno, da bi jo slišali sosedje. Šele pozno zvečer, ko je zavladala v hiši grobna tišina, so sosedje zaslišali njeno stokanje. Poklicali so rešilno postajo, ki je prepeljala truplo v Nekega dne pa mu je ponudil mrtvašnico, vso izmučeno in od neki ameriški pacient za oko veliko vsoto in zdravnik se je po dolgem oklevanju odločil, da mu ga proda. Tako je prišlo Gambettovo oko v Zed. države. --o- Slika je bila vzeta na domu Roosevelta v Hyde Park, N.Y. in kaže bodočega predsednika v. družbi z pjegovo materjo. se je dečki uče že v zorni mla- Avstralcem skrita zahrbnopt, dosti, a jo znajo šele kot zreli kateri se hočejo ogniti in sicer možje. To je drugi eskimskima ta način, da se drže zvesto kajak — namreč po izredni duhovitosti. Največki dogodek v življenju avstralskega črnca pa je inici-jacija, to je ceremonija, ko sprejmejo mladeniča med može in ga priznajo zrelim in sposobnim za ženitev. Ta običaj je med vsemi plemeni v navadi. Ko se bliža deček štirinajstim letom, začno ž njim razna mučenja, da bi preizkusili njegovo odpornost in voljo. Zraven pa ga seveda uvajajo v vse plemenske in božanske skrivnosti, katerih ne izve nihče, razen i mladenič tik pred vstopom v moški zbor. Ženske opozorijo z -raznimi ropotači, da beže leč ven na polja; ako bi katera prisluškovala pouku ali skrivaj običajev očetov 0 IN ONO KATOLIŠKI REDOVNIKI — KITAJSKI BOGOVI Evropee, predvsem pa katoličane preseneča dejstvo, da sta bila dva Evropca, katoliška redovnika iz Družbe Jezusove, proglašena za kitajska bogova in da jima dajejo poganski Kitajci vse časti kakor svojim sta-[rim kitajskim bogovom. Eden od teh blagovestnikov je Matej I Ricci, ki je umrl leta 1610. Zaščitnik je krčmarjev in ura*je v. d (V molitvah ga naziva j o Li Ma-i to. Tudi Manuela Diaza časte ! kot božanstvo. Priporočajo se oprezala za mučenjem, bi* bila Imu kot dobrotniku človeštva, kaznovana s smrtjo. Mučenja jNa Klčeju mu Je ograjen tem-obstojajo predvsem v ranitvah | PfcL Na Kitajskem je živel kot z ostrimi kameni, v valjanju po 1 blagovestmk v prvi polovici vročem pepelu; kandidat za' Pa si gredo sovražna pjeme-nasproti, si prebarvajo tele-® čudovitimi belimi progami '"J&menji, Ti okrasi jih na-rtl^o bpjevjte. Ob deževnih nosi Avstralec s ponosom 'z kengurujeve kože. V Pluš ' d"0'1 l)a mora nositi ta oti j ! nJegova žena in gorje ji, Poškodovala ali izgubi- Ha in In: ieh Mase zrelo avstralsko družbo rao po ves dan ležati na žarkem soncu in se ne ganiti, bijejo ga s koli po vsem telesu, odrežejo mir prst na roki ali nogi, izbije-jo mu po prva dva zoba in končno ga obrežejo. Če deček vse to prestane brez besed, potem stopi v vrsto odraslih mož, ki se smejo ženiti in boriti, smejo hoditi na tajna zborovanja in na lov. ' Vsi poskusi belcev, da bi obvarovali črno raso pred njeno usodo, so bili doslej brezuspešni. Saj izhaja avstralska rasa,iz epoke, ki ima še vsa obeležja kamene dobe in ni je mogoče spraviti s kulturo današnjih dni. Sicer pa je prekasno bližati se ljudem, ki niso doživeli nikoli drugega od belcev, kot grenka razočaranja. Sleherna beseda in bližan je belih priseljencev je XVII. stoletja. Nesebično in te-™ žavno delo za dobro, napredek in rešitev Kitajske ter njuno vzorno življenje je našlo priznanje pri poganskih Kitajcih. Ti so jima izrekli pač najvišje priznanje, ki je bilo mogoče, ko so ju proglasili za svoji božanstvi in jima postavili temple. -o- DR. ALLAN J. HRUB*> Specialist za pljučne in srerv bolezni Tel. Rockwell 336* Stanovanje: 1130 No. Lorel Av« Tel. Austin 2376, Chicago Urad: 3335 West 26th Street Uradne ure: 5 do 9 zve.c rs^cn »redi i»b Bri»dah 9 do 11 dop : oh »nh«-.*«' 1 rfn 4 n<*ir> FARMA NA PRODAJ Meji na golf igrišče, 65 akrov, blizu mesta. 300 sadnih dreves, 250 trt, gozd, jezero. 50 akrov za obdelovanje; dobro poslopje. $1000 bo zadostovalo. — V. A. Place, Crown Point, Ind. GAMBETTOVO OKO Ko je bil Gambetta, slavni francoski državnik, še neznan odvetnik, so mu morali odstraniti desno oko in ga nadomestiti z umetnim. Zbiratelji redkosti so si le dolgo razbijali glave z ugibanjem, kam je prišlo izrezano oko. Te dni se je ta uganka pojasnila. Mlad zdravnik, asistent zna- KOLIKO STANE NEVIHTA Neki praški list si je vzel čas, da je izračunal, koliko bi plačali za delo, ki ga v primeri z mehaničnim delom izvrši nevihta. Po tem računu stane blisk okoli 3c, cela nevihta pa povprečno $3.00. — Delo, ki ga izvrši ne premočan blisk, znaša namreč v običajni meri povedano 36 milijonov vatov ali 36,000 kilovatov. To delo se izvrši v o-. kroglo desetinki sekunde in znaša potemtakem komaj 1 ki-lovatno uro, kar ni težko izračunati. Kilovalna ura je poraba normalne 100-vatne žarnice v teku 10 ur in stane v Pragi okrog 9c. Seveda, če bi hoteli v resnici izkoristiti delo, ki ga zmore blisk, bi bil račun malo višji. -o-- KAJ JE V "PRAZNINI"? V New Yorku so za krst novega letala namesto steklenice šampanjca ali tekočega zraka uporabili steklenico, polno "niča", t. j. posodo, iz katere so izsesali zrak z najboljšo sesal-ko. Posoda š premerom 12.5 cm pa le ni bila prazna. Čeprav je znašal pritisk v nje komaj stomilijotinko atmosfere, je vsebovala 288,300,000 milijonov molekulov dušika, 77,600,-000 milijonov kisika, 3,450,000 milijonov argona, 644,000 molekulov neona, 25 milijonov kriptona, 5 milijonov ksenona — skupaj torej okrog 370 bilijonov plinskih molekule"! In to se imenuje "nič", "praznota", "vakuum"! -o- STRAHOTNO BREME V neki hiši na Vcgelweider-strasse v Salzburgu sta živela osamljeno zakonca Oster-warschnigg, ki nista občevala niti s sosedi. Mož, bivši uslužbenec državnih železnic, je bil upokojenec. Njegova žena je bila že več mesecev hroma in priklenjena na bolniško posteljo. Te dni je pa možu naenkrat postalo slabo in v hipu, ko se je sklanjal nad ženino posteljo, ga je zadela kap, tako da je padel z vso težo svojega telesa na hromo ženo. Moževo truplo je ležalo ves dan kot strahotno breme na nesrečni ženi, ki se ni mogla ga- "Slika? Slike ne vidim- Tp je vendar samo j?(ieee prepleskftna ploskev!" xth Street, Calumet DENARNE POŠILJATVE BOŽIČNA DARILA svojim domačim v stari kraj je bolje, da pošljete malo preje, kakor pozno zadnji teden. Čemu plačevati posebne stroške za brzojav? Ako pošljete pravočasno si vse to prihranite. Mi pošiljamo denar v stari kraj zanesljivo in točno brez vsakega odbitka po dnevnem kurzu. Denar prinese poštar direktno na dom prejemnikov. Včeraj smo računali: LIRE: DINARJI: 100 din ..............................$1.95 250 din ..............................$ 4.40 500 din ..............................$ 8.25 1000 din ........................—$16.25 2500 din .............................$40.00 5000 din .........'..............'.......$79.00 100 lir ........................-.......$ 5.75 200 lir ...............................$11.40 300 lir ................................$16.60 400 lir ................................$22.00 500 lir ................................$27.00 1000 lir ................................$52.75 i'ff I Za izplačila v ameriških dolarjih: Za izplačilo $ 10.00 morate poslati...........................$ 10.80 Za izplačilo $ 20.00 morate poslati............................$ 21.00. Za izplačilo $ 30.00 mprate poslati ........................--$ 31.10 Za izplačilo $ 50.00 morate poslati ...........................$ 51.30 Za izplačilo $100.00 morate poslati ............................JI102.50 Prejemniki dobijo izplačila v dolarjih. john jerich 1849 West 23nd street, Chicago, 111. Jacob Gerend Furniture Co. 7Q4r7Q6 West 8th Street, Sheboygan. Win, Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi Imamp tudi vsakovrstno pohištvo po zmer^iJi cenal». Telefon: 377-J — 4080-W. ponoči Božična razprodaja plošč 't • ' - 1 " »i -. Božična sezona je tukaj. Bolj kot kedaj so ljudje v teh časih potrebni veselega razvedrila. Da omogočimo našim rojakom po slovenskih naselbinah priti za male novce do krasne godbe in petja, ki je rekordirano na gramafon-skih ploščah, smo sklenili za Božič prirediti posebno razprodajo gramafonskih plošč. Ta razprodaja velja samo za v tem oglasu navedene plošče in ne druge. Zato naj naročniki plošč pazijo, da ne bodo naročali takih plošč, ki niso navedene v tem oglasu, ker z drugimi nam ne bo mogoče postreči po tej ceni, kakor je navedepa tu. Navedite jasno in razločno številko plošč, ki jih bote naročili. PLOŠČE, ki SO NA RAZPRODAJI SO: Columbia Plošče: 25084- -Nočni čuvaj, Pevec na npte, ppjo člani kvartetu Jadran. 25091—Vsi verni kristjani, Oj pastirčki božji ljubljenci, poje Anton Šubelj, Ijariton. 25110—Ljutpa kod si hodila, Čez tri gore, Duet, pojeta A. Šubelj i« A. Madic. 25114—Pridi sv. Martin, Dekleta v kmečki brivnici, "Adrija" s spremljanjem Dajčmana. 25122—Tam za goro zvezda sveti, N^ša kri, moški kvartet Adrije. 25116—Dobrp srečo za kravo rudečo, Živela je ena deklica, pojejo pevci Adrije. 25104—Triglav, Pa kaj mi nuca planinca, poji; John Gprm, tenor. Viktor Plošče: 23008—J^unaj ostane Dunaj, Pod dvojnjm orjom, (Adler marš) Citre in Trio. 23012—To je nemogoče, dvokoračen ples, Tajna ljubezen, valček, igrana na orkester. 23015—Flahauer Stajeriš, Prav vesela pqlka. Trip 114 citre. 23020—Ples v skednju, 1. in 2 del. Adrija pevci, ta plošča je posebne zabavpa za mladino. 23025—Oh ura že bije, Po jezeru bliz Triglava, poje Idirko Jelačin, tenpr. 23020—Jurij Benko vzemi Lenko, Pobič sem star šele 18 let, Mirko Jelačin, tqnor. 23027—Pa kaj to mora biti, Mene pa glava boli, Mirko Jelačin, tenor. 23028—Mlinar, Vsi so prihajali, Mirko Jelačin, tenor. 81204—falotta — Sofiš, Na bregu, valček, igra Hud. Kvintet. Do preklica prodajamo zgoraj navede plošče po 3'"™ $1.00 Vsaka posamezna pa stane 50c,\...Poštnino plačamo mi, razven stroškov za C. O. D., katere računamo strankam. Vaše leiošnje božično darilo Vašim prijateljem in znancem naj bodo letos slovenske gramafonsfa plošče. Veseli jih bodo.' Vse navedene plošče so prvovrstne in jih vsem prav priporočamo. Nabavite si gramafonskih plošč sedaj po nizki ceni. Ljubitelji lepih slovenskih pesmi in raznih lepih godbenih komadov imajo sedaj najlepšo priliko, da si nabavijo najboljše razvedrilo praznike. Naročilom je pridjati potrebni znesek v gotovini ali Money Oi'dru. Po Č-O.D. teh plošč ne pošiljamo, ra?ven .če žpji prejemnik poštne stroške m C.O.D. plačati sam, ki jih v takem slučaju dodamo računu. Vsa naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Četrte!?, 23. novembra 1932 AMERIKANSKI SLOVENEC Kmečki punt r te „ AVGUST ŠENOA: Poslovenil Joža Glonan h... —«MH1HMW| "Poveljniki so ob pamet! Ali ni vsak poštenjak vreden, da bi bil kralj ? In ali ni sto boljših od mene ? Na svetu je samo en kralj!" "Kdo?" "Bog! — Njegovo je žezlo, njegovo kraljestvo nad svetom. Poveljniki so zblazneli, to ti pravim. To jim v mojem imenu povej. Ali smo se zato vzdignili in ponesli svoje glave na semenj, da bi se šli upravitelje in kralje? Cemu nam bo vse to ? Potegnili smo meč, da bi lahko svobodno dihali kakor tudi drugi ljudje, da nam lahko srce veselo bije, vzdignili smo se, da bi lahko glave svobodno nosili po svetu, da nam ne bi trebalo več ponižno gledati iv zemljo pred človekom, ki je ravno tako rojen iz umrljivega telesa kakor mi. V božjih rokah je naša sreča in nesreča. Zaupam v Boga, da se nam bo posrečilo. In če pride nad naše glave tudi hudo, vendar nismo zaman prelivali krvi. Tisoči let so šli preko zemlje in svet je blodil v poganski temi. Nazadnje pa je vendar prišla odrešitev, prišel je božji sin in nas poučil, da mora človek ljubiti človeka kakor brat brata. Naj nas tudi pogazijo gosposka kopita, če nas tudi kronajo z mučeni-ško krono, naša kri bo seme boljšega časa, naša kri bo vpila v nebesa in prišel bo dan, ko bo vladala enaka pravica nad kočo in palačo; boriti pa se moramo in če tudi propademo, ker se pošten človek ne bori samo za sebe, ampak tudi za one, ki bodo prišli za njim. Saj ne more vsakdo trgati sadu z drevesa, ki ga je zasadil. Zaupajmo, sin moj, zaradi naših vnukov in pravnukov!" Mladenič je s sklonjeno glavo posluša] po-veljnikove besede, toda iv tem trenotku je v daljavi zamoklo jeknila puška. Gubec je vzdignil glavo, Mogaič pa je pohitel proti vratom. "Ujec!" je poklical, "pred Pasančevo stražnico gori šop slame, znamenje nevarnosti. Ali naj zbudim vojsko?" "Počakaj," je rekel Gubec, "da čujemo poročilo." Za četrt ure je prihitel k cerkvici možati Pasanec, ž njim pa majhen pohabljenec v kožuhu in s kapo, potegnjeno na ušesa. "Poveljnik!" je zaklical Pasanec ves raz-.vnet in prijel Gubca za roko, "ta mož je prišel preko gore iz Zagreba in prinaša novice." "Kaj prinašaš?" je vprašal Gubec in vstal. "Zagreb je poln vojske," je dahnil pohabljenec in si z brk obrisal led. "Alapič je včeraj prišel iz Jastrebarskega in gre sedaj nad tebe. Nocoj je krenil iz Zagreba." "No, pa ga počakajmo v imenu božjem," je rekel poveljnik, "koliko vojske vodi?" "Nad pet tisoč jih bo." "Kakšnih?" "Banovcev, svobodnjakov, huzarjev, Uskokov, tudi velike topove imajo." "Dobro," je prikimal Gubec, "Juro, zbudi vojsko!" "Mogaič je takoj prižgal trsko in poletel k topu ob ograji — blisk je šinil v noč, grom zabobnel preko bregov. V tem trenotku je za-žarela cela vrsta slamnatih snopičev po dolinah in bregovih. Pri najbližji četi je počila puška, druga četa se je oglasila prvi in tako dalje in dalje. Zateglo so se oglasili pastirski rogovi, po dolini so zaropotali bobni. Ob po- nočnih ognjih je zamrgolelo kakor v mravljišču. Vedno glasneje se razloči kričanje, ob ognjih hite na konjih črne prikazni. Na višini se je zbrala stubička četa, ne veliki možje, suhih, ostrih lic, toda pravi vragovi; za pasi imajo zataknjene sekire, v rokah puške. Vodi jih Pavel Brezovački, meščan iz Stubice. Prišlo je tudi dvajset postarnih, toda krepkih mož, kmetov iz raznih vasi, ki so bili doslu-ženi banski bombardirji. Vsak pristopi k svoji lumbardi. V cerkvici sede na tleh okoli Gubca poveljniki: Andrej Pasanec, Juro Mogaič, Vinko Lapoič, plečat obrit možakar z drobnimi očmi, smejočega se lica, Niko Poze-bec, lep mladenič z modrimi, živahnimi očmi, Grga Vagič, klicar iz Oroslavja in Pavel Brezovački iz Stubice. "Bratje," zakliče Gubec, "gospoda gre na nas. Gašpar Alapič jih vodi. Jutri bo tekla kri. Zasukati bo treba rokave. Dovolj nas je, hvala Bogu, z enim zamahom nas ne bodo pokosili. Če nam Bog da, bomo mi njih. Poklical sem Vas, da vam to naznanim, da se moško pripravimo, predno nas sovražnik naskoči. Ali ste vzdignili svoje čete?" "Smo! Vse je pokoncu in pod orožjem." se oglasi Pasanec. "Dobro, bratje," nadaljuje Gubec, "sedaj se moramo bratsko domeniti, kako se bomo razdelili, kako bomo udarili, kako se branili." "Jaz mislim," je kriknil Vagič in udaril po široki sablji, "da pojdimo vsi skupaj nad njih." "Kje imaš pamet, Grga," je odmajal Brezovački z glavo, "ali hočeš besnega bika zgrabiti za rogove, da te bo podrl na tla?" "A kaj misliš ti, vojvoda," vpraša Pozebec Gubca, "ti si najpametnejši. Naj Matija govori. Kaj ne, bratje?" "Govori!" so zaklicali poveljniki. "Jaz mislim tako. Vojska prihaja od Sv. Jakoba in se spušča ob cerkvi sv. Petra v stu-biško dolino. Ustaviti je ne moremo, niti počakati pod bregom. Ce bi bili oni zgoraj, mi pa spodaj, bi bilo slabo za nas, ker bi nas odplavili kakor hudournik. Pri Toplicah je dolina široka, tam jih ne smemo čakati. Oni imajo mnogo konjenikov, mi malo. Med gorami jih moramo dobiti v klešče, kjer bodo s svojimi konji v gneči, mi pa jih bomo mlatili." "Tako je prav," pritrdi Pasanec. "Jaz mislim, da se razdelimo tako. Pasanec ostane na višini pri Sv. Petru s svojimi strelci. Ko bo šla vojska nizdol brega, naj strelja po njih dokler more, potem pa se pridruži k nam. Pri Toplicah naj stoji Vagič s konjeniki. Malo se naj pobije ž njimi, toda ne preveč, ampak naj se umakne in jih zvabi med hribe. Pozebec bo s svojimi ljudmi zasedel bregove ob levi strani, Mogaič in Brezovački na desni, Lepoič pa se naj umakne v Stubico samo, kjer stojijo za okopom pri potoku velike puške. Ko bo vojska udrla za Va-gičem in prišla v klanec, streljajte za njo s topovi z bregov, v mestu pa jih boš ti, Lepoič, pozdravil; mi pa se bomo spustili z obeh bokov in stisnili gosposke v naši (pesti. Ali je tako prav, bratje?" "Dobro, vojvoda!" so pritrdili vsi. "Dan prihaja, bratje!" se je Gubec vzdignil. "kvišku! Čas je. Bog nam daj srečo!" volilni kontestl za najpopularnejšega Slovenca ali Slovenko v Ameriki Da bo naša letošnja kampanja tem bolj živahna, uvajamo za dobo te kampanje proti depresiji, ki traja do 28. februarja 1933. tudi volilni kontset (tekmo) za najpopularnejšega Slovenca ali Slovenko v Ameriki. Tisti ali tista, ki bo prejela do 28. februarja 1933. naj. višje število glasov v tej tekmi, bo izvoljen(a) za najpopularnejšega (šo) Slovenca ali Slovenko v Ameriki ter bo odlikovan (a) z častno dragoceno srebrno kupo. PRAVILA ZA TA POPULARNI KONTEST SO: 1. Kandidat za to tekmo postane lahko sak Slovenec ali Slovenka, bodisi, da se priglasi sam (a), ali ga (jo) nominira kdo drugi. 2. Pogoji za priglašenje aH nominacijo kandidatov so: a) s priglašenjem ali nominacijo se mora poslati o pitgiaacujcui ali uuumiaviju ac mula ^usidu najmanj enega novega naročnika za list "Am. Slovenec" z naplači-lom naročnine. b) tako priglašen ali po drugem nominiran popularni kandidat se priobči v listu, . Glasovanje se vrši po sledečem redu: a) glasovati imajo pravico stari in novi naročniki. b) glasovi se štejejo po prejetem denarju za naročnino in sicer: Vsak dolar, ki se plača na račun poravnave ali obnovitve STARE NAROČNINE, šteje 10 (deset) glasov. — Vsak dolar, ki se plača za nove naročnike, šteje 100 (sto) glasov. c) Vsak, ki pošilja naročnino, mora jasno omeniti, komu na-klanja svoje glasove. d) Glasove se sproti objavlja v listu "Am. Slovenec". Vsak lahko priglasi ali nominira samega sebe ali kogarkoli ter nakloni svoje glasove samemu sebi ali komurkoli drugemu. Glasov, ki so enkrat objavljeni v listu, se ne more prenesti v korist drugemu kandidatu; lahko pa jih vsak nakloni po želji komurkoli, dokler niso objavljeni. V slučaju, da bi pri zaključku kampanje dobila dva kandidata z najvišjim številom glasov, enako število glasov, dobita oba enako nagrado. Dragocena srebrna kupa, l(i jo dobi, kdor dobi največ glasov v popularnem kontestu te kampanje. Kampanja P^i depresiji za ohranjenje slov. katoliškega dnevnika "AMERIKANSKI SLOVENEC" Traja 100 dni od 20. novembra 1932 do 28. februarja 1933. POSEBNA PRILIKA ZA STARE IN NOVE NAROČNIKE Naročnina znižana za dobo te kampanje Posebne nagrade za nove naročnike! Da pa v tej kampanji proti depresiji ne bo nihče delal zastonj, smo določili za nove naročnike še posebne krasne nagrade, še posebej poleg znižane naročnine. Tekom te kampanje do 28. februarja 1933 dobi vsakdo za naslednja števila novih naročnikov naslednje nagrade: ZA 1. POLLETNEGA NOVEGA NAROČNIKA, dobi oni, ki ga pridobi aparat za striženje las ali žepni nož, eno izmed obeh, kar si izbere. ZA 1. CELOLETNEGA ALI 2 POLLETNA NOVA NAROČNIKA dobi oni, ki jih pridobi krasen aparat za britje. ZA 2. CELOLETNA ALI 4. POLLETNE NOVE NAROČNIKE dobi oni, ki jih pridobi brivski sestav za striženje in britje, kakor na sliki. ZA 3. CELOLETNE ALI 6. POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV dobi oni, ki jih pridobi, krasen sestav namiznih vilic, nožev in žlic, ali pa krasen daljnogled, eno izmed obeh je na izbero za zgo-rajšnje število novih naročnikov. ZA 5 CELOLETNIH ALI 10 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV dobi oni, ki jih pridobi krasen likalnik (pegelzen) vreden $7.50, ali pa zlato samopojno pero s svinčnikom vredno iste vrednosti, eno izmed obeh je na razpolago za zgorajšnje število novih naročnikov. ZA 10 CELOLETNIH ALI 20 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV dobi oni, ki jih pridobi, krasno zlato uro na 15 kamnov, vredna $20.00; za slučaj da ženska dobi to nagrado, je na razpolago ženska ura iste vrednosti. ZA 25 CELOLETNIH ALI 50 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV dobi oni, ki jih pridobi krasen "CAVALIER RADIO", kakor na sliki, vreden $35.00. ZA 50 CELOLETNIH ALI 100 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV dobi oni, ki jih pridobi, najboljšo "COLUMBIA ROČNI GRAMAFON" vreden $50.00 ter 30 gramafonskih plošč, ki si jih sam izbere. V Y MWaS i t F"" i rl .: • - • if' !(< fer * f j* ZA 100 CELOLETNIH ALI 200 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV dobi oni, ki jih pridobi, prosto vožnjo v tretjem razredu na parniku in vlaku iz New Yorka do Ljubljane, to je samo v en kraj. Železnico do New Yorka in stroSke za potni list in davke plača vsak sam. Da pomagamo naročnikom! —ONIM, ki so zaostali na naročnini, poravnati njihovo naročnino. —ONIM, ki bi jo radi obnovili. —ONIM, ki bi se na list radi naročili. —ONIM, ki bi radi list naročili svojcem v stari kraj. —KONEČNO, da pomagamo vsem, smo znižali za dobo 100 dni, to je od 20. novembra 1932, pa do 28. februarja 1933 naročnino za list za 20% Tako bo stal list "Amerikanski Slovenec" v tem času od 20. novembra 1932 pa do 28. februarja 1933. za Združene države samo $4.00 ZA CELO LETO IN $2.00 ZA POL LETA za Chicago, Kanado, Evropo in ostalo inozemstvo pa samo $5.00 ZA CELO LETO IN $2.50 ZA POL LETA. Pomnite pa, da to znižanje je v veljavi samo do 28. februarja 1933. in z 1. marcem, stopi v veljavo zapet stara cena naročnine za list "Amerikanski Slovenec". Zato pa naročniki na noge! —VSI, ki ste zaostali na naročnini, imate v tem času do 28. februarja izredno priliko, da svojo naročnino poravnate na podlagi znižane naročnine in si s tem prihranite denar. —VSI, ki želite naročnino obnoviti in podaljšati, imate na podlagi znižane naročnine v tem času izredno priliko, da podaljšate svojo naročnino za 1, 2 ali več let v naprej in si s tem prihranite denar. ■ ■ ■ ■ .■■.■■/'" yj "\ —VSI naročniki naj opozore na to izredno priliko, ki jo nudi list "Amer. Slovenec", tudi svoje prijatelje in znance, da bodo tudi oni deležni te izredne ugodnosti in si naročili list "Amerikanski Slovenec". Velika žrtev je to za list v teh težkih časih. Toda Ust. "Amer. Slovenec" razume, da se nahajajo v teh časih v težavah tudi njegovi prijatelji in naročniki in zato, da list vzame na svoje rame tudi'del njih težav in da pomagamo naročnikom pri poravnavi in obnovitvi naročnine na list, znižujemo za to dobo do 28. februarja 1933. naročnino za 20%. Izredna prilika je to, zato poslužite se jo vsi! ZA 150 CELOLETNIH ALI 300 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV dobi oni, ki jih pridobi, prosto vožnjo v stari kraj iz New Yorka do Ljubljane in iz Ljubljane nazaj do New Yorka v tretjem razredu na parniku in vlaku. To je "retur karto". Železnico do New Yorka po Ameriki ter stroške za potni list in drugo plača vsak sam. ZA 500 CELOLETNIH ALI 1000 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV dobi oni, ki jih pridobi, krasen nov "CHEVROLET" automobil, vreden $600.00. POGOJI, na podlagi katerih so agitatorji upravičeni do omenjenih nagrad so, da pridobe predpisano število novih naročnikov ter za nove naročnike pošljejo upravi polno naročnino to je za Združene države za vsako celoletno naročnino $4.00, za vsako polletno $2.00; za Chicago, Kanado in inozemstvo $5.00 za vsako celoletno in $2.50 za vsako polletno. Dokler ni naročnina za pridobljene naročnike plačana upravi, ni nihče deležen razpisanih nagrad.