GLAS Uto XLVn - št. 95 - CENA 80 SIT Kranj, petek, 2. decembra 1994 Naš kandidat za župana mestne občine Kranj mag. ŠTEFAN KADOIČ ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Obkrožite št. 4 na glasovnici Gorenjska Banka i W d.d. Kranj Banka j posluhom V nedeljo lokalne volitve Kdo bo vladal v novih občinah Volili bomo župane in občinske svetnike v 15 gorenjskih občinah. Župane bomo volili po večinskem, svetnike pa po proporcionalnem sistemu. Predlagatelji kandidatov in list pozivajo k volilni udeležbi, saj se boje, da bi dobil oblast v občinah namesto njih kdo drug. 18. decembra je predviden drugi krog, ki bo verjetno prišel v poštev pri izvolitvi županov. Kranj, 2. decembra - Opolnoči bo volilni kampanji odzvonilo. Jutri in v nedeljo je zapovedan volilni molk, ki prepoveduje kakršnokoli propagando kjerkoli. Volišča v vseh volilnih enotah, večinoma so volilne enote kar občine, bodo uradno odprta ob sedmih zjutraj, zaprla pa se bodo ob 19. uri, ko se bo začelo preštevanje glasov, tudi tistih, ki so glasovali predčasno ali po pošti. Voliti ni več pravica in dolžnost, ampak samo pravica, aktivna in pasivna, voliti ali biti tudi izvoljen. Volilno udeležbo je tvegano napovedovati, pojavlja se bojazen pred slabo udeležbo, zato predlagatelji kandidatov in list pozivajo k udeležbi na volitvah. Ne kaže dovoliti, pravijo, da bi manjšina, ki bi prišla volit (priznan bo vsak izid) odločala o usodi večine. Župane, v večini občin je kandidatov več, bomo volili neposredno, po večinskem sistemu. V prvem krogu bo izvoljen tisti, ki bo dobil nad polovico vseh oddanih glasov. Če tega v prvem krogu ne bo, gresta 18. decembra v drugi krog kandidata, ki sta dobila največ glasov. Izvoljen bo tisti, ki bo dobil več glasov. Ker v vseh gorenjskih in obgorenjskih občinah, skupno 19, volimo nad 11 svetnikov, bodo povsod volitve občinskih svetnikov proporcionalne oziroma sorazmerne glede na število glasov posamezne liste. Izbirali bomo torej med listami, ki bodo napisane na glasovnici, liste z imeni pa bodo izobešene v glaso- valnih kabinah. Na glasovnici bo tudi logotip oziroma znak stranka oziroma predlagatelja. Dana je možnost preferenčnega oziroma prednostnega glasu. Na glasovnico bomo lahko iz liste, ki jo bomo volili, napisali zaporedno številko, ime in priimek kandidata, kateremu posebej dajemo glas. Če bo kdo dobil na ta način več glasov kot vsa lista skupaj, bo izvoljen, sicer pa bodo prišli v občinski svet kandidati po vrstnem redu na glasovnici. Pomembno je tudi določilo, da nihče ne bo mogel glasovati v imenu drugega, tudi če bo imel pooblastilo. Če kdo zaradi bolezni ne bo mogel na volišče, pa bo želel glasovati, ga bo volilna komisija obiskala na domu. • J. Košnjek Jezerjani bojkotirajo volitve Jezerjani bodo spoštovali sklep zadnjih zborov krajanov in odločitev strank, ki delujejo v krajevni skupnosti, da bodo v nedeljo bojkotirali lokalne volitve za župana in svetnike občine Preddvor. V razglas so zapisali, da pozivajo vse zavedne Jezerjane k bojkotu in s tem izrazijo nestrinjanje z odločitvijo slovenske vlade, ki je tako vzvišeno in z argumentom moči izničila demokratično izraženo voljo in željo ljudi našega gorskega kraja na referendumu. Maja so na referendumu izglasovali svojo občino in zanjo se bodo borili tako dolgo, dokler je ne bodo imeli. Valjavčeve iz Leš je presenetila dobrosrčnost Iskrena zahvala za darove Leše, 1. decembra - "Ne jnorcm vam povedati, koliko ■Judi nas je klicalo, obiskalo, a'' kar nakazalo jjomoč na ttfts žiro račun. To človeka res jj&ne, da je še komu mar za Ijfuge. Zahvaljujem se vsem. Ker vsakomur ne bom mogla poslati kartice, io bom zagotovo pisala vsaj v Gorenjski 8'as in na Radio Tržič," je Povedala Majda Valjavec Pred odhodom v London, kjer bo njen sin Gregor operiran na srcu. Poziv za pomoč bolnikovim staršem, ki sta brez zaposlitve, je res naletel na velik odziv. Prejšnjo soboto je 12 ljudi prineslo v prostore tržiš-kega radia skupno 36 tisočakov in 350 nemških mark, več posameznikov in podjetij pa je napovedalo nakazilo na bančni račun. Kot je zaupala Gregorjeva mama, jim je največjo pomoč za njihove otroke prispeval kranjski podjetnik Lazar, za petek pa so napovedali obisk iz vodstva Društva invalidov Tržič; družini bodo prispevali 25 tisočakov z željo, da ne bi Gregor v zrelih letih končal v njihovih vrstah. Kar 30 tisočakov denarne pomoči pa je zbrala krajevna organizacija RK v Bistrici pri Tržiču. Kot smo še zvedeli pri Valjavče-vih, bosta mati in sin poletela v London to nedeljo popoldan z brniškega letališča. • S. Saje Neodvisni kandidat za župana občine Radovljica VLADIMIR ČERNE SEDAJ PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA ZAGOTAVLJAM VAM SVOJE IZKUŠNJE, ZNANJE, MODROST IN POŠTENOST MARJETA MOHORIC - PETERNELJ NAŠA KANDIDATKA ZA ŽUPANJO OBČINE ŠKOFJA LOKA SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Kranj, 1. decembra - Kranjska Sava ima že štiri certifikate kakovosti ISO 9001 in z njimi pokrite 86 odstotkov proizvodnje, saj ga je pred dvema letoma dobila tovarna Velo, nato še tovarna Vist in zdaj kar dva tovarna Sava Semperit in sicer za proizvodnjo avtomobilskih plaščev v Kranju in za proizvodnjo avtomobilskih zračnic na Ptuju. Današnja slovesna podelitev certifikatov kakovosti Savi Semperit je zbala številne ugledne goste, med njimi je bil tudi slovenski predsednik Milan Kučan, nemški veleposlanik v Sloveniji dr. Guenther Seibert, predstaniki Continentala, Semperita, Renaulta. (več o Savi Semperit na 15. stani) • M.V. Foto: Lea Jeras Stavke v ERO ni bilo Kranj, 30. novembra - Stavke, ki jo je za sredo napovedal sindikat podjetja ERO, ni bilo. Z vodstvom so se namreč uspeli sporazumeti o stavkovnih zahtevah. Vodstvo podjetja se je zavzelo, da se bodo pogajanja za uskladitev kolektivne pogodbe končala do konca leta. Sicer pa je vodstvo tudi obljubilo, da bo pred koncem leta izplačalo nekakšen poračun za minulih pet mesecev, izplačan pa bo po socialnih merilih. Vodstvo je pripravljeno uresničiti tudi ostale stavkovne zahteve, med njimi denimo upoštevanje zadolžnic za premalo izplačane plače pri lastninjenju, izboljšanje organizacije dela, ureditev aktov o sistemizaciji in podobno. • D. Ž. SAMOSTOJNI KANDIDAT ZA ŽUPANA ŠKOFJE LOKE LOJZE BOGATAJ "Izredno sem ponosen na Šhoflo Loko, kije kot galerija v naravi. Ohranili jo bomo takšno in jo še polepšali." samozaložba . DANES tNGVAN stran 20 Violončelo, kraljevski inštrument stran 21 Spomeniki kmečkega stavbarstva na Gorenjskem ČAS JE ZA ŽUPANJO TRŽIČA dr. LUCIJA VRABIČ O na glasovnici pod št. 7 . ^kf m RAČUNALNIŠKI KLUB 486/40 že od 125,753,00 SIT ali 7,294,00 SIT mesečno ! T«l./Fax: 064/ 22 10 40 Več Škofje Loke kandidat LDS za župana G0RAZD KRAJNIK na glasovnici pod št. 3 MRAZ UNIČUJE, ANTIFRIZ VARUJE PETROL IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Slovenska nacionalna stranka nasprotuje vračanju gozdov Cerkvi Lastnik naj bo slovenska država Z vrnitvijo 36.000 hektarjev gozdov Cerkvi bi dobili novega veleposestnika in bi se vrnili v srednji vek. Pravi lastnik ne bi bila slovenska cerkev, ampak država Vatikan, ki bi s tem kot tuja država pridobila lastnino v naši državi. Tako kot v večini evropskih držav naj bo tudi pri nas lastnik gozdov slovenska država. Ljubljana, 30. novembra -Poslanca Slovenske nacionalne stranke v državnem zboru Polonca Dobrajc in Zmago Jelinčič sta vložila v parlamentarno proceduro zakon, s katerim bi do sprejema zakona o verskih skupnostih zadržali uresničevanje 14. člena zakona o denacionalizaciji o vračanju premoženja cerkvam in drugim verskim skupnostim oziroma redovom razen vračanja sakralnih objektov. Ta zakon naj ustavi postopke, ki so sproženi. Proti vračanju gozdov Cerkvi na Gorenjskem so prvi protestirali gorenjski odbori SNS in nato LDS in Združena lista, sedaj pa je predlagan zakon. Nismo zoper vračanje drugih nepremičnin in objektov ter za državno pomoč cerkvi, da bo lahko opravljala svojo versko vlogo, vračanje gozdov pa je nepotrebno in tudi Erotiustavno ter neevropsko, »ržava že sicer pomaga Cerkvi z obnavljanjem cerkva in drugih objektov, s plačevanjem osvetlitve cerkva, s financiranjem škofijske gimnazije ter z drugimi oblikami pomoči, država pa lahko po vzoru nekaterih evropskih držav uvede cerkveni davek. Gozdovi pa so bogastvo države in njihovo vračanje bi nas vrnilo v fevdalizem ter postavilo Cerkev kot največjega gozdnega veleposestnika ne le pri nas, ampak v Evropi. Tega ni niti v Italiji ali Španiji, ki sta izrazito katoliški državi. V obeh državah je ločitev cerkve in države zelo precizna in nikjer ni dopustna velika gospodarska moč cerkve, ki tako lahko posega in prevladuje v civilni družbi. Če se bo vračanje 36.000 hektarov gozdov, od katerih nai bi iih 26.000 dobila ljubljanska nadškofija (njeni f>redstavniki po besedah Je-inčiča in Dobrajčeve že govorijo, koliko bodo od Predlagatelj zakona Zmago Jelinčič: "Vem, da se bo zaradi predloga tega zakona name vsul plaz kritik, vendar je problem usoden za slovensko državo." - Slika G. Š. lesa dobili in se že pojavljajo na trgu), nadaljevala, se bo lastninska struktura gozdov bistveno spremenila. V Sloveniji me milijon 57 tisoč hektarov gozdov in 60 odstotkov jih je bilo pred osamosvojitvijo v zasebni in 40 odstotkov v državni lasti. Z denacionalizacijo pa bi delež javni gozdov v Sloveniji padel na 20 odstotkov in to je bistveno manj kot v državah Evropske unije, kjer je delež javnih gozdov 40 odstotkov (Nemčija 60 odstotkov, Nizozemska 59 odstotkov, Švica 74 odstotkov, Grčija 78 odstotkov itd.) Z vračilom gozdov Cerkvi bi šlo tudi za razprodajo slovenskega bogastva, kar ustava prepoveduje. Po cerkvenem pravu (peta knjiga Zakonika cerkvenega prava) je gospodarjenje s cerkvenim premoženjem centralizirano. Vrhovni gospodar je sveta stolica, torej tuja država Vatikan. Kanon 1257 govori, da je vrhovni gospodar premoženja Vatikan ne glede, kje premoženje je. Tudi za odtujitev večjih stvari je potrebno dovoljenje svetega sedeža. • J. Košnjek Branko Grims, glavni tajnik Socialdemokratske stranke Slovenije Za resno stranko so vsake volitve pomembne Razpoznavni znak naše stranke je zavzemanje za delojemalce in za boljše življenje vseh ljudi in ne za peščico ljudi z ogromno denarja, predvsem pa je odločilna resnost s predvolilnimi obljubami in kaj je kdo doslej že naredil. Tu nam ni nerodno pogledati ljudem v oči, meni in/. Branko Grims. Volilna kampanja se zaključuje. Vaša stranka se je je lotila zelo resno, široko, domišljeno, agresivno. Ste zadovoljni z njenimi sadovi? 8u8."Stranka, ki želi biti uspešna, se mora lotiti vsake volilne kampanje zelo resno in poskušati doseči v danih razmerah, z danim denarjem čimveč. To skušamo doseči na teh volitvah in po odzivih konkurenčnih strank sodimo, da je bila naša kampanja uspešna." Na kakšen uspeh računate? "To je vprašanje, na katerega je boli varno odgovarjati. po volitvah. Ankete in zbori, na katerih imamo večji obisk kot katerakoli druga stranka, pa kažejo, da bomo po teh volitvah najmočnejša ali vsaj druga najmočnejša slovenska stranka." • J. K. * Opozicijski poslanci vložili interpelacijo o delu in odgovornosti obrambnega ministra Kacina Afera ali predvolilna bombica Poslanci državnega zbora bodo ta mesec na izredni in redni seji obravnavali predlog proračunskega memoranduma za prihodnje leto, po hitrem postopku pa tudi zakon o financiranju občin. Ljubljana, 2. decembra - Dvanajst opozicijskih poslancev državnega zbora iz Socialdemokratske stranke Slovenije in Slovenske ljudske stranke je v torek vložilo interpelacijo o delu in odgovornosti obrambnega ministra Jelka Kacina. Očitajo mu grobe kršitve ustave in petih zakonov, resolucije o zasnovi nacionalne varnosti, poslovnika državnega zbora in sklepov vlade. Do držav-nozborskega odbora za obrambo pa naj bi se obnašal ignorantsko. Predstavnika predlagateljev interpelacije, poslanca Socialdemokratske stranke Ivo Hvalica in dr. Jože Pučnik naštevata kopico nepravilnosti ministra, o katerih imajo za zdaj le informacije, dokazi pa bodo še predloženi. Kacin naj bi po političnih merilih menjal častnike slovenske vojske in zaposloval častnike JLA, ki niso prestopili na slovensko stran. Očitajo mu ukinitev podružnice Snežnika, da bi se preprečila konkurenca pri uvozu orožja ter nekatera osebna okoriščanja. Glavni ministrov greh pa naj bi bili tako imenovani komunikacijski treningi častnikov slovenske vojske, na katerih so vadili javno komuniciranje, vprašani pa naj bi bili tudi o političnih opredelitvah in mnenjih o Kacinu, Janši, Peteiietu, dogodkih v vladajoči koaliciji. Vse je bilo Eosneto na videokaseti, ki naj i jo gledali minister, državni sekretar Boris Žnidarič in direktor Voma Marjan Mik- Koliko denarja novim občinam Predlog zakona o financiranju občin bo državni zbor obravnaval po hitrem postopku na izredni seji prihodnji teden. Za zdaj se zakonu, vsaj po razpravi na odboru za lokalno samoupravo sodeč, dobro piše, saj večina strank z njim soglaša, največ razprave pa je o delitvi dohodnine med driavo in občinami. Država predlaga, da bi dobile občine 30 odstotkov dohodnine, občine pa želijo več, vsaj 35 odstotkov. Minister za obrambo Jelko Kacin. Zoper njegovo delo je vložena interpelacija. - Slika G. Šinik lavčič, da bi spoznali politično prepričanje svojih podrejenih. Posnetke naj bi prinesel eden od prizadetih, za zdaj imajo predlagatelji samo informacije, dokazov pa še ne. Kljub temu je to zanje globoko politično vprašanje. Izvajalci ankete trdijo, da jim ministrstvo ni naročilo vprašanj, ampak so jih zas- tavljali, ker morajo biti častniki vešči tudi v tem. Agencija Pristop, ki je vodila treninge, zagotavlja, da ona ni dala kasete v javnost, da ni imela političnih namenov, da pa se sedaj to zlorablja v predvolilne politične namene. Minister Jelko Kacin zanika, da bi videl kasete in tudi ne ve, kdo jo je dal v javnost. Tudi premier Janez Drnovšek sluti, da gre za predvolilne poteze in da je odgovor, ki ga je dal Kacin, zadosten. Obrambni minister in sodelavci tudi menijo, da je predvajanje kasete grob in nezakonit poseg v osebnost prizadetih. Sploh pa ne gre za politizacijo slovenske vojske, kar trdi tudi bivši obrambni minister Janez Janša. Take treninge javnega nastopanja naj bi opravljali tudi v času njegovega ministrovanja. Čas bo pokazal, ali gre v tem primeru za resen problem oziroma afero ali pa za predvolilno bombico, tempirano zadnje dni pred volitvami, ko bo prizadetim zmanjšana možnost, da Še pred volitvami odgovorijo na zastavljena vprašanja. • J. Košnjek STRAN KARSKE NOVICE Predvolilno prerekanje v Tržiču Krščanski demokrati zavračajo obtožbe socialdemokratov Tržič, 23. novembra - Krščanski demokrati Tržiča v izjavi za javnost, ki je odgovor na pismo socialdemokratov z dvomi o pravilnosti gradnje cest v Krizah, poudarjajo, da se nekateri trudijo za vse mogoče, da pozivajo, naj vendar naredimo nekaj zase, da bomo imeli več Gorenjske. Župani se nam ponujajo kar sami. In končno v Sloveniji se prebuja novo jutro. Žal je ob tej paroli treba pripomniti, da se veliko lepih juter sprevrže v meglen in turoben dan. Teh bo pri nas vse več, če bodo uporabljene metode odbora Socialdemokratske stranke Slovenije iz Tržiča. V svoji ihti za primatom si namreč v nekem pismu, ki ga je podpisal njihov predsednik, dovoljujejo izjave, ki zavajajo javnost in se spuščajo na področje, ki mu niso dorasli. Zato opozarjajo na domnevne nezakonistosti pri gradnji ceste med Krizami in Pristavo, sporno je financiranje tega projekta, skrbi jih občinski proračunski denar in njihova razporeditev. Zadevo pa zabelijo z ugotovitvijo, da je sedanji začetek gradnje ceneno nabiranje volilnih točk, vendar niso toliko pošteni, da bi navedli čigavih. Podtikanja niso v čast stranki slovenske pomladi. Resnica je drugačna: onesposobiti nasprotnika z nizkimi udarci in se usesti na županski stolček. Za to pa so potrebni znanje, sposobnosti in manire. Če gospode tržiške socialdemokrate že vnaprej skrbi slab gmotni položaj gospodarstva in že vidijo težave novega občinskega vodstva, potem bi se morali z vsem temeljito seznaniti in šele nato sprejeti kandidaturo, pišejo v daljši izjavi krščanski demokrati. Ti so se lotili dela predvsem s svojim predstavnikom v oddelku za gospodarstvo in družbene dejavnosti, njegovimi sodelavci ter poslanko v državnem zboru Slovenije. Vsi dosežki so dokumentirani, utemeljeni s številkami in skladni s pro- gramom razvoja občine. Veliko nedokončanih del je še' na drugih področjih, posebno pri varstvu okolja in urejanju prostora. Krščanski demokrati imamo program, ki je obljublja, ampak program, ki se že uresničuje, pišejo. Naš kandidat za tržiškega župana ni obremenjen s preteklostjo, je prizadeven in strokovno izkušen, pozna delovanje občine in njenih služb, javnih organizacij in ima stike z ministrstvi in krajevnimi skupnostmi. SKD pravi, da je projekt obnove ceste Križe -Pristava - Tržič vključno z novim župniščem vreden 165 milijonov tolarjev. Občina financira kanalizacijo, vodovodno omrežje, razsvetljavo in pločnike, Republiška uprava za ceste pa odkup zemljišča, prestavitev PTT omrežja, zaščito plinovoda, asfaltiranje vozišča in razsvetljavo križišča. Pogodbe glede izvajanja in plačila so ugodne. Marsikaj se je prihranilo in tako je bila začeta obnova šol in vrtcev, Ljudske univerze, glasbene šole itd. Na naši strani so strokovnost, volja in ljubezen do našega kraja, zato manipulacij ne bomo dovoljevali, pravi v izjavi občinski odbor SKD Tržič. • J. K. dr. PETER BELHAR NOSILEC LISTE LDS ZA OBČINSKI SVET TRŽIČ na glasovnici pod št. 9. VLJUDNO VABLJENI DANES V PETEK. 2. DECEMBRA, OD 16. URE DALJE NA TRŽIŠK0 TRŽNICO, KJER VAS KLJUB MRAZU NE BO ZEBLO. NAROČNIK: LDS TRŽIČ Inž. Igor Draksler, kandidat SKD, SLS in NDS za župana Za humano in kulturno občino primeren, okolju sprejemljiv način pa rešiti vprašanje deponije komunalnih odpadkov. Škofja Loka mora po mnenju inž. Igorja Drak-slerja postati kulturno središče, saj morata kultura in šport mestu vdahniti življenje. Izpelje naj se projekt Loškega pasijona, zagotoviti je potrebno prostore za delovanje loške knjižnice in oživiti Loški grad. K dvigu ravni kulture obnašanja med mladimi naj bi prispeval tudi mladinski center. Znanje in vzgoja mladini, dober zaslužek za pošteno delo ali zdrav pridelek, socialna varnost kmetom, delavcem in upokojencem, so pravica vsakega občana v ekološko prijazni, kulturno in človeško topli novi občini Škofja Loka. Te cilje kot župan že uresničuje, še dodaja, z izvolitvijo pa bo z zvestim in vztrajnim delom začeto delo lahko nadaljeval. • Š. Žargi V svojem programu inž. Igor Draksler na prvo mesto Eostavlja ,udi in njihovo socialno varnost, h kateri lahko bistveno pripomorejo boljši pogoji za samozaposlovanje, zlasti v že degradiranih območjih, izgradnja socialnih in neprofitnih stanovanj, le sprejemljivi lokalni davki in dvig ravni šolanja. Ker nam je narava na razpolago le enkrat, mora ekologija postati stalnica v našem mišljenju in delu. Zato je potrebno dokončati projekt plinifikacije in v komunalno še neopremljena naselja čimprej izgraditi te prepotrebne sisteme. S posodobitvijo cest je nujno izboljšati varnost našim otrokom, pešcem in kolesarjem na poti v šolo, trgovino in cerkev, in na i /"""f A C Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega svela: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko VF JL/r\3 Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cvelo Zaplotnik, ■ ^.„„„vi.fi: ;n j7Haiateli- Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO TČR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana usianovucij in izu oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 223-111, tclcfax: 222-917 / Mali oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta Za tujino: letna naročnina 140 DEM Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT. !x K /\IN J - JANEZ OSOJNIK kandidat LDS ZA ŽUPANA KRANJA na glasovnici pod št.l BOZOJANEŽ kandidat LDS ZA ŽUPANA OBČINE CERKLJE na glasovnici pod št. 1 CEMEU \mP CIRIL ZUPIN kandidat LDS ZA ŽUPANA OBČINE PREDDVOR na glasovnici pod št.2 JOŽE STRUŽNIK kandidat LDS ZA ŽUPANA ŠENČURJA na glasovnici pod št. 3 JANEZ BARTOL kandidat LDS ZA ŽUPANA OBČINE NAKLO na glasovnici pod št. 1 PREDDVORA wc ML4 opomba: omenjeni oglas bi bil lahko 3x večji, vendar smo se odločili, da bomo finančna sredstva nakazali RDEČEMU KRIŽU V KRANJU. NAROČNIK: LOS KRANJ Jože Logar, kandidat za župana dobre volje občine Škofja Loka LJUDJE, SKUPAJ USTVARIMO NOVO KVALITETO ŽIVLJENJA Kakšen je vaš motiv za kandidaturo za župana Škofje Loke? "Moji odločitvi za kandidaturo je botrovala brezduš-nost v odnosu do ljudi, ki jo opažam zadnja leta, saj človeku, ki je vsaj malo občutljiv za sočloveka, rnora to vzbuditi ogorčenje. Nakopičila se je cela vrsta nerešenih stvari, ki bi lahko zagotovile prijaznejše živl-lenje vsem generacijam. Od Položaja mladih, ki jim lahko Ponudimo vse kaj drugega kot "hora legalis", do tistih v zrelih letih, ki se bore za oelovna mesta. Občina |kofja Loka ni samo mesto Škofja Loka, pač pa tudi vsa naselja v spodnji Poljanski in Selški dolini, proti ^anju in Ljubljani, in vse prepogosto Pozabljamo, da so ljudje tod odrinjeni od nekaterih dobrin. Prizadeval si bom zato za enakomernejši razvoj celotne občine in enakopravnejšo vključitev vseh njenih prebivalcev. Podobno velja za prebivalce blokov in stolpnic, ki se jim mora odpreti Prostor za ustvarjalno sodelovanje in preseganje le stanovanjske kvadrature, na kateri žive." Kakšen program imate in po kakšni Poti naj bi ga uresničevali? "V svoj program sprejemam vse, kar se je nakopičilo nerešenega v Škof ji Loki. Veliko )'h je, in nekateri so postali prave loške sramote: obvoznica, parkirišče ob zdravstvenem domu, in še bi lahko našteval. Moj Program se zagotovo razlikuje od drugih po tem, kako se teh problemov lotiti in ustvariti fnožnost za reševanje teh problemov: veliko jih je poskušalo z gradnjo pri strehi, ni pa Pravih temeljev, ki bi jih bilo potrebno 'Zgraditi. Temelj je zagotovo nova lokalna Samouprava, jasno razmejene pristojnosti in Učinkovita državna uprava. Vrniti se moramo h korenu politike - skrbi za javni blagor, ki je zagotovo nadstrankarskega pomena. Škofja Loka mora postati mesto prijaznih ljudi, le tako nam možnosti za razvoj turizma ne bodo uhajale iz rok; naučiti se bomo morali, da uporabimo znanje ljudi, ki v Škof j i Loki zdaj spi, poznajo pa ga v znatno širših okvirjih. Župan ne more biti strokovnjak za vsako področje, lahko pa doseže, da se možne rešitve strokovno pripravijo z opisom vseh posledic, nato pa se utemeljeno izbere najugodnejša. Največjo možnost Škofje Loke vidim v oživitvi, razvoju in negovanju njene kulturne identitete. S svojo kulturno dediščino bi lahko Škofja Loka postala srednjeevropski biser, ko se bodo ljudje tega bogastva zavedeli, ozavestili, da le prijazni, kulturni posameznik lahko prispeva k temu. Žal je kulturnikom prisluhnil doslej le malokdo, bili so prepuščeni bolj sami sebi. Prav kulturnike in umetnike, s katerimi je Škofja Loka tako bogato obdarjena, prav to moč je potrebno združiti v strugo kulturne identitete, ki lahko omogoči prepoznavnost Škofje Loke tudi v mednarodnem merilu." Ste kandidat Združene liste socialnih demokratov, ki ponuja liste in župane dobre volje. Kako to vi razlagate? "Upirajo se mi uradne razlage, sam sem veliko bolj naklonjen bolj veselim. Moja zgodba človeka in županskega kandidata dobre volje je ta, da naši simboli: srce, zvezda in lipov list lahko pomenijo tudi nekaj najlepšega -ljubezen pod zvezdami v lipovem gaju. če bomo znali v naše medsebojne odnose vliti več strpnosti, prijaznosti, da, tudi ljubezni, bomo skupaj ustvarili novo kvaliteto življenja. Predvsem pa sem globoko prepričan, da mora biti župan - "Človek za vse občane!" SOCIALDEMOKRATI VERJAMEMO V SAMOSTOJNO DRŽAVO SLOVENIJO PRIZADEVAMO SI ZA SOCIALNO PRAVIČNO, EKONOMSKO USPEŠNO IN PRAVNO DRŽAVO NAREDILI DOMO VSE, DA BOMO NAŠIM O IltOKOM Z APUSilil VARNO, ZDRAVO IN ROGATO _ v SAMOSTOJNO DRŽAVO €M it VI7TVI lit O SVOJI PRIHODNOSTI ODLOČAMO SKUPAJ SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE PRED OBČINSKIMI VOLITVAMI Kulturno in družabno srečanje s kandidati dobre volje Čas je, da se spoštuje volja ljudi V ponedeljek so dvorano Loškega gledališča napolnili člani in pristaši Združene liste socialnih demokratov, da bi prisJuhnili načrtom in programom kandidatov te stranke zlasti v dveh občinah Škof j i Loki in Železnikih, za mesta županov. Predstavila sta se predvsem s svojim dosedanjim delom, izkušnjami pri delu z ljudmi in za ljudi, ter svojimi vizijami za v prihodnje. Jože Logar je menil, da človeka opredeljujejo vrednote, na katerih gradi svoje življenje in rezultati njegovega dela. O vrednotah je govoril z besedami angleškega pesnika in pisatelja Kiplin-ga, po rezultatih pa je menil, da ga večina pozna. Vedno je ravnal po nasvetu svojega vzornika in profesorja, slovenskega igralca Staneta Se-verja: nikdar naj ti ne bo žal iti v zadnjo hribovsko vas povedati tudi eno samo pe- sem. V Škof ji Loki se je po njegovem mnenju nagrmadila cela vrsta problemov, ki jih sedanja oblast ni znala reševati. Nekoč je bila Škofja Loka cvetoče kulturno mesto, ki je kar prekipevala ob ustvarjalnosti umetnikov in kulturnih amaterjev različnih področij, odtujena oblast in še bolj odtujena občinska birokracija pa je postopoma to uspela demotivirati in izničiti. Temelj programa je zato vračanje k ljudem, vračanju vsega, tudi od države, kar so ljudje izgradili in za kar so Erispevali, k uveljavljanju nji-ove volje. France Benedičič je tudi za svojo mladost ugotovil, da se je s trdim delom prebil do diplome na ekonomski fakulteti, kljub zahtevnemu delu pa je vedno našel še čas za delo izven zaposlitve. Sprva na področju športa, planinstva, kasneje pa v krajevni skupnosti, kjer je vodil zahteven projekt napeljave telefonij e in uresničevanja referendumskega programa. Ob obžalovanju, da občina Železniki ne zajema cele Selške doline, pa je prepričan, da bo občina, ki je gospodarsko dovolj močna, uspešna. Preseči bo potrebno praktično popolno prometno izoliranost doline, nekatere družbene dejavnosti pa so bile neupravičeno prikrajšane, kar naj bi bilo z ureje-nejšim financiranjem v prihodnje drugače. Ker imajo v dolini težave s slabim zrakom, mu je žal, da ni predvidena plinifikacija, to pa hkrati pomeni nujno izgradnjo čistilnih naprav pri največjih onesnaževalcih. Le lepša urejenost naselij, z ugodnimi sredstvi spodbujena drobna obrt na odročnejših kmetijah, bo zagotovila ohranjanje živega prostora in možnosti za razvoj turizma. • Š. Žargi Sedem mož kandidira za radovljiškega župana Lojze Bogataj, neodvisni kandidat za župana Škofje Loke Veseli me, da smo ostali kulturni "Na prigovarjanja mojih številni znan-c e v in prijateljev iz zelo različnih krogov: gospo-darskih, šolskih, kulturnih, športnih itd. sem se odločil kandidirati za župana", nam je pripovedoval Lojze Bogataj. "Balon z mojim imenom v Škofji Loki je praktično uresničitev bolj šale kot resnega predloga mojih prijateljev, in skoraj privezan brez moje vednosti." Sicer pa je to čas, dodaja, ko generacija iz povojnih let mora prevzeti bremena, tudi takšna, ki zahtevajo posebno .trden hrbet, saj samo s kritiziranjem vseh in vsevprek ne pridemo daleč. Pravi, da je vprašanje poguma in prepričanosti v svoje sposobnosti, če se podaš na pot takšne kandidature. Bil bi lahko kandidat marsikatere stranke, vendar je politiko obesil na klin že leta 1978, ko je zapustil mesto predsednika škofjeloške mladinske organizacije. Kandidira s podporo ljudi, na katere računa tudi po izvolitvi, da bodo soustvarjalci in arhitekti bodočih nalog. Kot izkušen gospodarstvenik in delavec na zelo različnih področjih nerad veliko obljublja, zagotavlja pa, da bo storil vse, kar bo mogoče. Vsi kandidati želijo, v to je prepričan, ljudem vse najboljše, zato se programi niti ne morejo bistveno razlikovati. So pa lahko poti do zastavljenih ciljev različne: kratke, ali bolj vijugaste, učinkovite ali obotavljajoče, odvisno od znanja sposobnosti, poguma in znancev ter prijateljev. Nekaj pa je gotovo: marsikaj je bilo že začetega, in to ima vso prednost, da se čimprej zaključi. Š. Ž Miroslav Pengal Ladislav Eržen Ladislav Eržen, rojen 1939, elektrotehnik, podjetnik, doma v Radovljici, kandidat SKD: "Kandidiranje za župana ni skok v neznano. Kot dosedanji predsednik KS Radovljica sem dodobra spoznal probleme mesta, poznam tudi podeželje, saj sem tam odraščal, kot obrtnik pa tudi težave obrtništva. V štiriletnem mandatu je bilo v KS veliko narejenega: asfaltiranje cest, ureditev pločnikov za varen prehod otrok v šolo, semafor-lziranje križišča, pobuda in projekti za plinifikacijo Radovljice, ureditev Linhartovega trga, prometna reditev Radovljice in še kaj. Kot župan bi se zavzel zlasti za promocijo nove občine, kraje Radovljica, Bled, Bohinj in Jesenice pa bi kazalo povezati v verigo zdravih mest, dvigniti turistično ponudbo (predvsem penzionski in kmečki turizem), torej panogo, ki za neokrnjeno naravo ni pogubna. Vladimir Cerne, rojen 1935, dipl. ing. strojništva, dosedanji predsednik SO Radovljica, kandidira samostojno brez strankine podpore. "Izkušnje dosedanjega mandata utrjujejo v prepričanju, da mora biti župan strankarsko neodvisna osebnost, ker je v službi vseh občanov. Kandidiram brez večje propagande, kajti ljudje me poznajo po mojem štiriletnem delu. Občina Radovljica je ta čas kljub pretresljivim spremembam dosegla nekatere uspehe: pomagali smo podjetjem v težavah, zgradili več objektov (npr. nov zdravstveni dom v Bohinju), opravili Srvo fazo rekonstrukcije ceste [amna Gorica - Lipnica, sodelovala pri obnovi kulturnozgodovinskih objektov in podpirala razne družbene dejavnosti občanov, aktivno se bom zavzemal za oblikovanje Gorenjske pokrajine. Zvonko Prezelj, rojen 1951, doma v Radovljici, strojni tehnik, zdaj Vodja Komunale Bled, kandidat SDSS in SLS. "Ne obljubljam veliko, le1 pošteno in odgovorno opravljanje dela, kot ga omogoča zakonodaja. Če bom izvoljen za župana, bom na široko odprl vrata občine ljudem in jim oljašal dostop do vseh storitev, zaradi katerih morajo zdaj prepogosto od vrat do vrat. Olajšal bom tudi fizični dostop invalidom (paraplegi-kom). Zavedam se pristojnosti, ki jih bodo imele niove občine. Lahko bomo napravili toliko, kolikor bomo imeli denarja. Zavzemam se za večji delež od dohodnine, kot jo občini zdaj obljublja država. Anton Dežman, rojen 1935, doma v Radovljici, inženir prometa, zdaj upokojenec. Za župana ga predlaga skupina volivcev ob podpori narodne demokratske stranke. "Svoj volilni program lahko strnem v enajst točk: sprememba upravno-izvršilne oblasti - oblast naj ima tisti, ki bo omogočil, da ne bo nihče brez dela, stanovanja, denarja; odpraviti razraščajočo se korupcijo v politiki, javnih službah, gospodarstvu; rešiti problem brezposelnosti z gospodarskim razvojem občine - sanirati razmere v Suknu Zapuže, Almiri, Mizarstvu Radovljica, zavzema se za revizijo postopkov, ki so privedli do sramotne prodaje Elana tujcem. Treba bi bilo povečati najemno socialni stanovanjski sklad in mladim družinam omogočiti dostop do stanovanj. Šola naj vzgaja za življenje, ne za brezupno čakanje na spisku brezposelnih. V programu imam tudi ureditev lokalnih cest (Lipniška dolina, podvoz v lescah, cestišče pri Podgra-du), določiti traso avtoceste Vrba - Črnivec, urediti prometni režim Linhartovega trga in pokopališča. Poudarek dajem kulturnemu razvoju s sanancijo kino dvorane v večnamenski prostor. Miroslav Pengal, rojen 1947, ekonomist, sekretar UO, doma v Lescah. Za župana ga predlaga LDS. "Kot župan občine bom delal za občino, ki bo ljudem še naprej razvijala vsestransko kvaliteto življenja, za strpno sporazumevanje v občinskem svetu, za učinkovito upravo, za pregledne pravice in obveznosti nove občine, za občino, ki bo skozi obrtne cone in pomoč obrtnikom in podjetnikom spodbujala gospodarski razvoj, za razvoj ekološkega, mestnega in sakralnega turizma, ta ohranitev okolja z gradnjo kanalizacij, čistilne naprave, plinifikacijo, sanacijo kamnoloma Vrčica, za nove komunikacije in kabelsko TV, za občino, ki bo zagotavljala stanovanja, za gradnjo avtoceste ob sedanji magistralki. Miran Kenda, rojen 1928, upokojeni dramski umetnik, za župana ga predlaga Demokratska stranka. "Nova občina Radovljica je zelo perspektivna deželica, enoten teritorij, ki se ni nikoli ozko specializiral. Če hočejo ljudje dobro živeti, morajo imeti razvito gospodarstvo, turizem, kmetijstvo, tu so odlični pogoji za razvoj malega gospodarstva. Okoli sebe želim zbrati sposobne in delovne ljudi in ne strankarskih prepirljivcev. Občina nista le Radovljica in Lesce, temveč me zanima tudi podeželje. Jože Rebec, rojen leta 1937, dipl. socialni delavec, pomočnik načelnika, doma v Radovljici, kandidira ga ZLSD-"Zavzemal se bom za dobre vrtce in šole brez ideološkega nasilja, za prednostno izgradnjo vrtca v Begunjah, za ohranitev enoizmenskega pouka V šolah, za dokončanje srednje ekonomske in začetek gradnje gostinske šole, ki je ključnega J1 pomena za razvoj turizma na Gorenjskem. Visoko raven kulture in športa bomo nadgradili z ustreznimi objekti, kot sta špšortna in gledališka dvorana, doseženi standard bomo obdržali tudi v ostalin dejavnostih, kot sta zdravstvom sociala. D.Ž., foto: L. Jcras Vladimir Č< Zvonko Prezelj Anton Dežman Miran Kenda Jože Rebec Pet kandidatov za bohinjskega župana Vsem se zdi najpomembnejši razvoj turizma Za župana v novi občini Bohinj kandidirajo Ivo Cundrič, Stanislava Zupan, Evgenija Kegl Korošec, Franc Kramar in Jožef Cvetek. Bohinj, 29. novembra -Vsem kandidatom za bohinjskega župana je skupna misel o razvoju turizma v njihovem kraju, vendar bi se ga lotili na različne načine. Stanislava Zupan, rojena leta 1938, doma iz Bohinjske Bistrice, upokojenka, je kandidatka Z L S D : "Bohinj, njegove ljudi in probleme poznam, kar sem si pridobila s svojim 23-letnim delom na krajevni skupnosti, s trikratnim mandatom kot delegatka, nazadnje kot poslanka v skupščini, z delom v kulturi in še kje. Tudi Bohinjci me poznajo in naj na volitvah pretehtajo, ali sem za njihovo županjo. Mislim, da je osnova v lepši prihodnosti naše občine v enotnosti Bohinjcev. Naravna danost ponuja Bohinjcem razvoj kakovostnega turizma, zato sta turizem in gostinstvo v povezavi s kmetijstvom, prednostni panogi Velik del Bohinja sodi v Triglavski narodni park, zato je varovanje naravne in kulturne dediščine tesna spremljevalka turističnega razvoja, vendar do mere, ko ne bo utesnjevala ljudi v njihovem razvoju, ustvarjalnosti in bivanju. Drugi temelj razvoja v Bohinju je razvoj lesne industrije, potrebno bbo urediti tudi ceste, zlasti povezavo s škofjeloško občino in Primorsko, za nas pa je pomembna tudi razbremenilna cesta skozi Bled. Franc Kramar, rojen 1960, iz Bohinjske Bistrice, dipl. ing. lesarstva, samostojni podjetnik. Za župana ga predlaga skupina volivcev. "Če vam je Bohinj ljubši od politike, glasujte zame, je moje volilno geslo. Moti me pasivnost ljudi, ki se je izkazala spomladi ob referendumu za novo občino, čeprav tri četrtine Bohinjcev nosi občino v sebi, odkar jje šla pred desetletji iz Bohinja. S svojo kandidaturo sem v politiko (ali bolje v občino) pritegnil zlasti generacijo mladih ljudi, ki želi ostati v Bohinju, če se bo kraj razvijal. Za razvoj pa imamo vrsto naravnih danosti, ki bi lahko ob strokovno utemeljenem delu odprle pot v visoko cenovni turizem. Kmečki turizem je za Bohinj premalo, nanj bi se denimo bolj naslonili v zgornji dolini, spodnja pa ima možnosti, da postane športno-rekreacijski center. Zavzemam se za turizem, ki bo Bohinjcem dajala več kruha, za enakomeren razvoj drugih gospodarskih panog, za človeku prijazno in odprto okolje, za nestrankarski pro-stop k reševanju ekonomskih težav, za pregled nad porabo javnih sredstev, za šolo kot povezovalko vzgojnoizobrače-valnega, kulturnega in športnega življenja, za socialno pravičnost in ustvarjalno okolje." Jože Cvetek, rojen 1947. leta, dipl. geograf, profesor na bohinjski osnovni šoli, doma z Ukanca. Za župana ga predlaga SKD.Če bi bil izvoljen za župana, bi podpiral razvoj "trajnostnega turizma", ki sloni predvsem na Prizadevanju domačega pre-ivalstva m na ohranjanju bogate naravne in kulturne dediščine ter tradicije. Ta smer ima perspektivo v svetu in bo ljudem dolgoročno prinašala dobre finančne rezultate. Taki turistični kraji bodo bodo v prihodnje dosegali visoko ceno v turistični ponudbi. Ob tem ne smemo zanemariti tudi kmetijstva in gozdarstva, ki bosta skupaj s turizmom dajali dobro gospodarsko osnovo občini Bohinj. Ustanovitve nove občine se že veselim, saj po več kot 30 letih pomeni vsem nov izziv in več finančnih možnosti, ki jih zagotavlja država, tako kot je to urejeno v evropskih državah." Ivo Cundrič, rojen 1947, dipl. ing. metalurgije, začasno čaka na delo, za župana ga predlaga skupina volivcev, podpira SDSS. "Dokler ne vemo, koliko sredstev b° imela na voljo nova občina, je sporno postavljati programe, pač pa kažt^ izhajati zgodovinskih dejstev in iz ciljev. Startal sem kot samostojni kandidat in se potem, ko sem oddal kandidaturo, vključil v SDSS, ima pa tudi podporo SLS in dela članov SKD. Bohinj v duhu slovenske pomladi je eden mojih ciljev, sicer pa se zavzemam za Bohinj Bohinjcem, torej da postanemo dobri gospodarji našega Bohinja, ob tem pa imejmo odprta vrata tudi za druge. Bohinj naj postane turistična občina in da se razvija skladno » tradicijo in naravnimi danostmi, turizem pa bo spodbudil razvoj ostalih panog, kar b° garant za naša delovna mesta D.Z.ŽIeb«r Kandidati LDS za županje in župane ter liste LDS na glasovnicah bodo imeli naslednje številke: Občina: Kranjska Gora Jesenice Bohinj Bled Radovljica Tržič Naklo Kranj Šenčur Preddvor Cerklje Škofja Loka Železniki Gorenja vas Žiri Kandidat LDS za župana O ANTON POŽAR © JOŽE RESMAN (Z) EVGENIJA KEGL-KOROŠEC STANKO SLIVNIK MIROSLAV PENGAL LUCIJA VRABIČ JANEZ BARTOL JANEZ OSOJNIK JOŽE STRUŽNIK CIRIL ZUPIN BOŽO JANEŽ GORAZD KRAJNIK (A) LOJZE JELENC Nosilec liste LDS ANTON MIKLIC ROMAN LAVTAR VALENTIN MARKEŽ ANTON DEŽMAN DUŠAN JOVIČ dr. BORUT RUS JOŽE DEŽMAN PETER BELHAR DUŠAN DERMOTA JANEZ OSOJNIK JOŽE STRUŽNIK TD CIRIL ZUPIN BOŽO JANEŽ JOŽE GALOF Tuj ANDREJ NOVAK JOJ MARKO PRIMOŽIČ 10J BLAŽ KAVČIČ VENCESLAV ŠTURM VINKO NASTRAN STANISLAV PETERNEL ("69 MILENA SITAR QJ) ZORAN KOPAČ Kandidati za župana Nakla Janez Bartol (LDS) Enakopravnost ljudi, vasi in zaselkov "Prav to načelo in dejstvo, da so bili Pod-brežani in Dupljanci na referendumu proti občini Naklo zaradi strahu pred podrejenostjo, je odločilo za mojo kandidaturo. Ničesar nisem obljubljal, dejal sem, da zanesljivo lahko dam le tisto, kar imam v svojem žepu, predstavil pa sem program za razcvet Nakla," pravi pred volitvami Janez Bartol, upokojenec in honorarni komercialist na radiu Kranj, član, ustanovitelj in dolgoletni predsednik Kinološkega društva Naklo. "V program za Naklo sem zapisal izgradnjo popolne osnovne šole in telovadnice ter zunanjih športnih naprav, dokončanje kanalizacije, komunalnih del na in ob cestah, ureditev parkirnega prostora ob tovorni postaji, kar naj plačajo uporabniki, prenehanje izčrpavanja naklanskih bogastev, predvsem gramoza, brez plačila ter dokončno izselitev asfaltne baze iz Nakla. Za Strahinj načrtujem ureditev ceste s pločnikom od nadvoza do vasi, ureditev in pokritje kanalizacije ob cesti, kar bi omogočilo zgraditev pločnika in kolesarske steze, saj bo veliko otrok hodilo v Naklo v šolo, ter ureditev križišča pred Špornom. Duplje rabijo pokopališče in mrliške vežice, telovadnico pri šoli. Podbrežane moramo s sodobno cesto povezati z Dupljami mimo Trnovca, zgraditi že začeti kulturni dom, urediti športne naprave ob šoli. Naklanska občina mora dobiti banko, zobno in splošno ambulanto ter lekarno." • J. Košnjek tudi na Cegelnici, dokončanje Anion Marjan KOŠNJEK (SDSS) Občina strpnosti, solidarnosti otroci v vrtec, da bo osemletka ponos in zbirališče občanov, za otroke pa kraj, kjer se bodo dobro počutili in bodo uspešni, da bo zagotovljeno zdravstveno varstvo, in da se bo razširila kulturna dejavnost. Na vseh področjih bom spodbujal osebno pobudo, pospeševal razvoj podjetništva in obrtništva, poskrbel, da bodo vsi deli občine lepo urejeni in da se bosta razvijala kmetijstvo in turizem ob upoštevanju pravil varovanja naravnega okolja. Starejšim občanom naj bo bivanje v naši občini varno in prijetno. Predvsem pa je treba povezati vse vasi v dobro delujočo celoto z urejenimi cestami, vodovodom, telefonom, električnim omrežjem in povezavami z drugimi občinami. • J. Košnjek Anton Marjan Košnjek, rojen leta 1940 v Strahinju, predvsem gospodarst-v e n i k in pravnik, je zadnjih 13 let direktor Tehtnice v Stražišču. "Če bom župan, bom poskrbel za pravočasen sprejem statuta občine in oblikovanje njenih organov," nagovarja volivce. "Delo organov bo vestno in pošteno izpolnjevanje volje in potreb občanov v okviru danih možnosti. Ničesar vam ne obljubljam. Razen prizadevanja, da bo nova občina mesto dogovarjanja, strpnosti, solidarnosti in medsebojne pomoči. Kot socialdemokrat si bom prizadeval, da bodo lahko šli vsi Janez PAVLIN (Slovenska ljudska stranka) Župan je predvsem dober gospodar $4 "Menim, da županstvo ni politična funkcija, temveč up-ravnogospo-darska in da politika ne sme biti in ne bo na prednostni listi. Kot župan bom deloval nadstrankarsko in to sem stranki, ki me je kandidirala, tudi povedal," pravi ob kandidaturi Janez Pavlin, Poličarjev Janez s Police pri Naklem, upokojenec, rojen leta 1937, veterinar in agronom, sedaj pa kmet. "Naklo je tranziten kraj, kar prinaša dobre in slabe plati, ne vemo še, kako se bodo občine financirale.Vendarle je novo občino vredno podpreti. Kot župan se bom zavzemal za dograditev pokopališča v Dupljah, za posodobitev cestne povezave Podbrezje - Duplje -Strahinj, za ureditev kanalizacije na Cegelnici, za ureditev hudourniške struge Duplje - Naklo, za posodobitev regionalne ceste in postajališč od Nakla do meje z radovljiško občino, za ureditev poštnega urada v Podbrezjah in za izgradnjo f>opolne osemletke v Nak-em. Razmišljati moramo o postopni odstranitvi asfaltne baze, o ureditvi športnega parka na novi lokaciji in se zavzemati za napredek vseh gospodarskih panog v občini, kar bo omogočalo mladim, da dobijo kruh doma. Predvsem pa gramoznice ne smejo več biti velika odlagališča smeti" • J. Košnjek Predvolilna predstavitev Združene liste socialnih demokratov V Kranjski Gori je bila dobro obiskana predvolilna konvencija Združene liste socialnih demokratov, na kateri so predstavili kandidata za župana hotelirja Jožeta Kotnika in listo stranke za člane občinskega sveta. Na predstavitvi so skromno obdarili kandidata za člana sveta Andreja Zemva, ki je pretekel 32 kilometrov nove občine Kranjska Gora. Mag. Janez Kocjančič, predsednik Združene liste pa je med drugim dejal, naj v tej lepi dolini ne bosta spoštovana le športnik in turist, ampak tudi ljudje, ki v njej delajo in ustvarjajo. V predvolilnem boju so pričakovali vse, niso pa pričakovali napada na protifašistično naravnanost Združene liste, ki ne bo dopustila, da se kdorkoli znaša nad borci. - • D.S. - % Kandidati za župana jeseniške občine Viljem Bernik Kandidat Slovenske nacionalne stranke za župana jeseniške občine je 32-letni Jeseničan Viljem Bernik, po poklicu gostinski tehnik, zdaj pa dela kot špediter v sosednji Avstriji. "Zavzemal se bom za prestrukturiranje gospodarstva in usmeritev v malo podjetništvo Mag. Vitomir Pretnar ter v turizem, ki sta edina perspektiva jeseniške občine. Za takšen razvoj turizma, ki bo terjal čimmanj bolečih posegov v naravo. Zaradi precejšnje brezposelnosti, ki je v jeseniški občini, bo treba uvesti svetovalno službo, vso podporo pa dati ideji o skupni olimpiadi treh dežel leta 2002. Ne nazadnje bi v jeseniški občini zanesljivo poskrbel za urejanje otroških igrišč in za vse tiste probleme, s katerimi se v vsakdanjem življenju srečujejo Jeseničani." Kandidat Združene liste socialnih demokratov za jeseniškega župana je mag. Vitomir Pretnar z Jesenic, zaposlen kot podpredsednik izvršnega sveta občine Jesenice: "V jeseniški občini bo treba ustvariti razmere za gospodarski vzpon. Dobre prometne povezave in opremljenost prostora to omogočajo. Prizadeval si bom za nastajanje novih podjetij in jim pomagal premagovati težave na začetku njihovega delovanja. Možnosti za inovativno in ustvarjalno delo mladih so pogoj za uspešnost družbe. Ustvarjal bom ugodnejše razmere za takšno delo s spodbujanjem raziskovalne dejavnosti dijakov in štu-dentiov. Poskrbel bom, da se Jože Resman Kandidat LDS za župana jeseniške občine je Jože Resman, ki je zdaj predsednik izvršnega sveta skupščine občine Radovljica. "Jesenice postajajo finančno, upravno in trgovsko središče, ohraniti pa morajo tudi železarsko tradicijo z večjim zaslužkom. Jesenice morajo prepustiti izkoriščanje naravnih dobrin občini in preprečiti na tem področju drug način lastninjenja. Organizirati se morajo javna podjetja, v katerih bodo občani nadzorovali poslovanje in preprečili njiho- bodo uredile opuščene tovarniške površine za mestne potrebe ter za razvoj industrije in podjetništva. Zagotavljal bom racionalno in uspešno gospodarjenje z občinskim premoženjem, ki so ga ustvarili občani s svojim delom in prispevki. Občina mora postati mestna občina! Življenje v občini naj poteka v čistem in človeku prijaznem okolju, občani pa morajo imeti boljše možnosti za aktivno preživljanje prostega časa. Mladim bom zagotovil ustanovitev mladinskega kluba in si prizadeval za ureditev športnih objektov in površin. Občina bo imela tudi vse možnosti za razvoj turizma: poleg bogate naravne in kulturne dediščine naj bi se v ponudbo vključila tudi tehnična dediščina. Jeseničani naj bi ponovno začutili pripadnost svoje-mu kraju in preteklim rodovom." vo izkoriščanje v privatne namene. Jesenice imajo prihodnost v obrtno - podjetniškem središču z dograditvijo in odpiranjem obrtnih con brez privati-ziranja zemljiške in komunalne rente. Pridobiti morajo pristojnosti, Id ji pripadajo kot mestu, krajevne skupnosti utrditi svoj položaj. Turizem in spremljajoče dejavnosti se bodo razvijale v vaseh pod Stolom, ki jih je sedanja občina zanemarjala. Ne nazadnje so Jesenice srednješolsko mesto z razvito osnovno šolo, z bolnišnico, ki je kot regijska bolnišnica povezana z občino in osnovnim zdravstvom. Sem tudi za gradnjo malih hidroelektrarn, ki jih je treba vključevati v sistem energetike." Alojzij Čufar, neodvisni kandidat za župana občine Železniki Stvarnost • obljube • delo Za kandidaturo za žu->ana občine Železniki se M je Alojzij Čuli far odločil po .'I zaslugi in podpori prijateljev in sodelavcev v KS Železniki, katere predsednik sveta je. Predvolilno bitko vodi sam, s pomočjo prijateljev in družine, sredstva pa mu ne dopuščajo, da bi organiziral predvolilne shode. Nedavni zbori krajanov so bili predvsem obračun dosedanjega dela, ker ni bilo mogoče ugoditi vsem željam ljudi, pa prej v škodo, kot v korist predvolilnemu boju. V svojem programu, v katerem opozarja že v geslu, da mora upoštevati stvarnost, ničesar ne obljublja, Cač pa le našteva naloge, ki jim o dal prednost, ko bodo finančne možnosti to dopuščale. Na prvem mestu je izgradnja otroškega vrtca, nato pa ureditev Trga Sv. Antona skupaj z regionalno cesto, prizadevanje za nadaljevanje izgradnje krajevnih cest in zlasti skrb za demografsko ogrožena območja (vasi pod Rlegošem in Ratitovcem), izgradnja športne dvorane v Železnikih, nadaljevanje izgradnje toplovoda, kanalizacije in čistilnih naprav v Železnikih, Zalem Logu, Rudnem, Selcih in Sp. Danjah, obnova muzeja in opuščenih šolskih objektov (Podlonk, Martirij vrh) ter kulturnih domov, pospeševanje turistične dejavnosti z obnovo mestnega in vaških jeder, skupaj z ostalimi sosednjimi občinami pa si bo prizadeval za primerno, naravi neškodljivo lokacijo za odlaganje odpadkov. Pogoj za uresničevanje tako zahtevnih nalog je učinkovito organizirana občinska uprava, ki mora biti prilagojena potrebam ljudi, prizadeval si bo za to, da od države dobi čimveč pristojnosti, največ pa bo seveda odvisno od tega, kako bo nova občina uspela gospodariti in rentabilno poslovati in vlagati. • š. Ž. Vojteh Budinek Kandidat SLS, SKD in SDSSS za župana kranjskogorske občine je Vojteh Budinek: "Kot rojen Kranjskogor-čan želim nadaljevati rodbinsko tradicijo, saj je bil moj oče zadnji župan Kranjske Gore od 1935 do 1941, ko je Nemčija napadla Jugoslavijo. Tudi stari oče, Franc Budinek, je bil župan konec prejšnjega stoletja. Oba prednika sta veliko prispevala k razvoju naših vasi. Tudi sam sem zadnjih 30 let dejaven v turizmu, navezal sem nešteto mednarodnih stikov, kot član Mednarodne smučarske zveze vodil bitko, da imamo vsako leto svetovni po- kal... Predvsem moramo v novi kranjskogorski občini poskrbeti za smotrno izrabo prostora, saj je naša dolina prelepa in preozka, da bi dovolili divjo pozidavo in nenadzorovan vdor tujega kapitala. Ohraniti moramo naravno in kulturno dediščino, razvijati ekološki turizem, ustvariti boljše pogoje za kmečki turizem in družinske obrate prijaznih ljudi, razvijati storitveno obrt ter tisti del industrije, ki se je v Mojstrani že uveljavil. Podpirati je treba tudi igralništvo, vendar naj del dobička dobi občina za izgradnjo turistične in komunalne infrastrukture. Več sredstev je treba nameniti tudi šolam, usposobiti prostore za kulturno in športno dejavnost mladine in jo vzgajati v duhi samozavesti in ponosa do slovenske domovine." Kandidati za župana občine Kranjska Gora Jože Kotnik Samostojni kandidat ža župana kranjsko-gorske občine je Jože Kotnik, hotelir in podjetnik, ki ga je kot nestrankarskega kandidata podprla Združena lista socialnih demokratov. Jože Kotnik je dolgoletni član komiteja Vitranc, član izvršilnega odbora za gostinstvo pri obrtni zbornici Slovenije. Preden se je odločil za samostojno gostinsko in hotelirsko pot, je bil najmlajši blejski direktor - direktor hotela Park. "Gospodarstvo, podjetništvo in razvoj sta edini realni Anton Požar Kandidat LDS za župa-na občine Kranjska Gora je Anton Požar, kemijski tehnik, zaposlen pri komunalnem podjetju Kovinar. "Kranjskogorska občina mora postati vodilna športno - turistično usmerjena občina. V prehodnem obdobju bo treba sestaviti občinsko upravo, ki bo majhna, poceni in sposobna reševati probleme občine. Krajevne skupnosti vir za financiranje in uresničevanje skupnih potreb in občina bo pod mojim vodstvom ustvarila pogoje za tak razvoj. Ustvariti moramo bogatejšo občino s čimmanj nezaposlenih, z manj socialnih problemov. V turizmu je edina pesrpektiva strokovni pristop, ki bo zajel ponudbo naše lepe doline. Dodatni viri iz turizma ne smejo bremeniti prebivalstva - morajo biti le vir novih naložb v konkretne turistične projekte. Kmetija je kulturni in zgodovinski temelj podobe naše doline ia delo župana mora biti usmerjeno v zagotavljanje boljših pogojev dela za razvoj kmetijskih gospodarstev, v smotrno izkoriščanje gozdov in delo turističnih kmetij. se morajo okrepiti, pomembnost občine pa se bo zagotovila tudi s pridobivanjem dodatnih pristojnosti, prevzetih od države - predvsem na urejanju prostora, za kar je Zgornjesavska dolina še posebej občutljiva. Kako bogat j in kako revni bomo zapustili jeseniško občino, pa bo od' visno od pogajanj in delit* vene bilance. Nekateri projekti pa bodo uresničljivi le s sodelovanjem z občino Jesenice, kot je plinovod« deponija, čistilna naprava. Občina mora urediti status Planice. Ivan ŠTULAR (Slovenski krščanski demokrati) Naklanskega centralizma ne bo "Tako kot je lista naše stranke za svetnike sestavljena iz lju -di iz vseh vasi bom načelo enakopravnosti in enakomernega razvoja vseh krajev v občini brez naklanskega centralizma zagovarjal tudi kot župan. Občina bo urejena, če bodo takšne vse okoliške vasi," ie volilno geslo Ivana Štularja iz Strahin-ja, rojenega leta 1941, kmeta in upokojenca, sedanjega predsednika KS Naklo in predsednika upravnega odbora Kmetijske zadruge Naklo. "Moj županski program sem strnil v nekaj glavnih točk: zgraditev popolne osnovne šole v Naklem ter zagotovitev pogo-jev za delovanje podružničnih šol in vrtcev; zgraditev in ureditev športnih in kulturnih objektov, kar bo mlade vrnilo na igrišča in v dvorane; izgradnja in ureditev pokopališča v Dupljah; ureditev prometne povezave Podbrezje - Duplje in Duplje -Strahinj - Naklo; ureditev poštnega urada v Podbrezjah; pospešitev urejevanja regionalne ceste skozi Podbrezje; regulacija Dupeljščice; ureditev platoja ob tovorni železniški postaji nasproti Mar-inška; ureditev kanalizacije na Cegelnici; ureditev pločnikov na prometno najbolj nevarnih cestah pri šoli v Naklem ter med Zgornjimi in Spodnjimi Dupljami; koncesije na področju zdravstva, lekarništva, vzgoje in izobraževanja; podpora razvoju kmetijstva in turizma tef ustvarjanje boljših pogojev za delo društev. Moja prizadevanja kot župana bodo usmerjcn3 tudi k varovanju okolja in odstranjevanju deponij odpadkov, k ureditvi znamenitega Tabora v Podbrezjah. • J« Košnjek ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov SMO STRANKA, KI SO JI RAZVOJIA VPRAŠANJA PRVA IN KI MED LJUDMI NAMESTO PREPIRA IN ZDRAH SEJE OPTIMIZEM CV DOBRO VOLJO KANDIDATI ZA OBČINSKI SVET MESTNE OBČINE KRANJ ALEKSANDER RAVNIKAR, DOROTEJA OSTERMAN, 1951, dipl. pravnik, 1946, učiteljica, v.d. generalnega direktorja razredna učiteljica EDVARD JURJEVEC, 1940, grafični ing., namestnik direktorja FRANC KOZINA, 1952 orodjar, orodjar PETER STARC, 1943 socialni delavec, direktor 5DANGREI: dipl. pravnik, odvetnik mag. ŠTEFAN KADOIČ, 1933, mag. ekonomskih znanosti, visokošolski učitelj IZTOK KRAŠOVEC, 1958 dr. MILICA OMAN OGRIZEK, JANA PLESTENJAK, 1948 BARBARA KRAJNC, 1965 dipl. organizator dela, vodja strokovne službe 1949, zdravnica, specialist-pulmologinja osnovna šola, obračunovalka osebnih dohodkov dipl. sociolog, strokovni sodelavec JOŽE KRISTAN, 1951 dipl. pravnik, odvetnik ANDREJ BABIC. 1923 ekonomist, upokojence DANIJELA BIDA ŠPRAJC, 1950, dipl, ing. arhitekture, direktorica upravne organizacije BORIS BAVDEK, 1950 dipl. pravnik, pravnik mag. BRANKO FAJDIGA, 1950, mag. kemije, raziskovalec DUŠAN VOGRIČ, 1948 tekstilni tehnik, obratovodja ZMAGO PUHAR, 1952 akademski slikar, likovni predavatelj STANISLAV BOŠTJANČIČ, 1942, dipl. pravnik, pomočnik direktorja DAMJAN VESELIC, 1975 natakar, natakar FRANC MARKUN, 1948 gimnazijski maturant, vodja odseka ANDREJA RAVNIKAR, 1956, dipl. pravnica, poslovna sekretarka MAJDA PIPAN. 1954 učiteljica razrednega pouka, vodja pedagoške službe NINA BROVČ, 1975 študentka EDVARD RESMAN, 1946 mag. ILIJA DIMU R1EVSKI, JOŽE BOLTEZ, 1940 MARIJAN PETR1Č, 1944 JOŽE BOHINC, 1928 RUDOLF B1ZOVIČAR, ekonomist, pomočnik 1945, mag. kemijske tehnolo- gumarski tehnik, pravnik, direktor višja pedagoška akademija, 1943, grafični tehnolog, generalnega direktorja gijc, vodja raziskav in razvoja samostojni podjetnik upokojenec komercialist VERA MIRT LEVOVNIK, 1930, dipl ing. elektro, upokojenka VESNA GORJUP, 1965 PTT tehnik, PTT tehnik ERNA KOVAČ, 1946 ckonomsit, direktor ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov ZA KRANJ, MOJO OBČINO IN PRIHODNOST NAŠIH OTROK - pod št. 8 KANDIDATI ZA OBČINSKI SVET OBČINE NAKLO VIKTORIJA LENARDIČ, 1945 trgovka, administrator DAVORIN JUG, 1951 strojni tehnik, nezaposlen PAVEL SREČNIK, 1955 profesor športne vzgoje, profesor športne vzgoje FRANC KRAMAR1Č, 1926 upokojenec VIDA KUNČIČ, 1938 ekonomist, referent ŽARKO OKORN, 1955 dipl. ing. tekstilne tehnologije, zastopnik LUDVIK KUHAR, 1940 dipl. ing., podjetnik FRANC KODER, 1957 profesor športne vzgoje, profesor športne vzgoje ROMAN BAJŽEJJ, 1963 ekonomski tehnik, kadrovik JOŽE ZALETEJJ, 1948 dipl. organizator ZA NAKLO, MOJO OBČINO - pod št. 4 KANDIDATI ZA OBČINSKI SVET OBČINE CERKLJE STANISLAV BERNARD, 1936, kmetijski tehnik, vodja poljedcljstva ANDREJ ROPRET, 1935 elektromonter, upokojenec VILJEM ZRIM, 1956 ekonomski tehnik, direktor IRENA ŠUMI, 1946 organizator dela, nezaposlena m JOŽEF KATERN, 1936 strojni ključavničar, upokojenec GOJISLAVA TAJČMAN, 1957 vzgojiteljica, varuhinja JOŽEF ŽLEBIR, 1943 dr. SRDAN V. BAVDEK, 1937 BRANE SKUBIC, 1952 strojni mehanik, doktor veterinarske medicine, srednja strojna, pranoterapevt vzdrževalec energetike univerzitetni profesor LUDVIK PAVLIN, 1931 FRANC BUKOVINSKI, 1951 gostilničar, gostilničar rezkalec, razkalec ZA CERKLJE, MOJO OBČINO -pod št 4 KANDIDATI ZA OBČINSKI SVET OBČINE PREDDVOR KANDIDATI ZA OBČINSKI SVET OBČINE ŠENČUR ŠTEFAN ZAPLOTNIK, JANEZ ZALAR, 1954 1946 strojni tehnik delovodja, delovodja komercialist MARIJA LAVRINŠEK, MAJDA MURNIK, 1939 JOŽE CVEK, 1937 1951, frizerka, varuhinja, upokojenka mizar, upokojenec samostojni obrtnik m FRANC CUDERMAN, ANDREJ KRČ, 1959 MARJAN TRTNIK, 1924 MARIJA NIČ, 1962 1949 strugar, obdelovalec kovin defektolog, upokojenec veterinarski tehnik, rezkalec, rezkalec referent ZA PREDDVOR, MOJO OBČINO pod št. 3 BRANKO ŽIBERNA, 1958, gradbeni ing., nadzor in vodenje gradbišč FRANC KRŽAN, 1948 predmetni učitelj, ravnatelj MIHAELA RENKO, 1946, vzgojitelj predšolskih otrok, ravnateljica mag. ANKA BERNARD, 1929, mag. urejanja parkov in pcjsaža, upokojenka MILAN PAPIČ, 1950 delovodja, analitik SREČKO LAPANJA 1947, elektromehanik samostojni podjetnik JURE TOMAŠIČ, 1953 elektromehanik, samostojni podjetnik ALOJZ SMOLEJ, 1945 mag. JANEZ TAVČAR, mehanik, vzdrževalec 1939, mag. organizacijsko MAJDA VEHOVEC, 1959 predmetni učitelj, poslovnih znanosti, direktor pomočnica ravnateljice ZA ŠENČUR, MOJO OBČINO - pod št. 5 VEDNO SMO NA STRANI DELAVCEV, UPOKOJENCEV, ŽENSK IN MLADIH, VSEH, KI ŽIVITE OD LASTNEGA DELA IN ZNANJA. Kandidat za župana v občini JESENICE VITOMIR PRETNAR "Za ekološko ozdravljenje opuščenih industrijskih površin, nova delovna mesta, lepšo podobo mesta in višjo kakovost bivanja." dipl. ing. elektronike in magister sociologije - smer management rojen 1953 na Jesenicah podpredsednik IS občine Jesenice Volivcem se zavezujem, da bom kot župan deloval v smeri uresničevanja naslednjega programa: V jeseniški občini bo potrebno ustvariti razmere za ponoven gospodarski vzpon. Dobre prometne povezave in opremljenost prostora to omogočajo. Prizadeval si bom za nastajanje novih podjetij in jim pomagal premagovati težave, ki jih spremljajo na začetku njihovega delovanja. Možnosti za inovativno in ustvarjalno delo mladih so pogoj za uspešnost družbe. Ustvarjal bom ugodnejše razmere za takšno delo s spodbujanjem raziskovalne dejavnosti dijakov in študentov. Poskrbel bom, da se bodo uredile opuščene tovarniške površine za potrebe mesta ter za razvoj industrije in podjetnišva. Na prostoru v bližini karavanškega predora si bom prizadeval za ureditev površin za potrebe obrti in podjetništva. Skrbel bom, da bo potekalo življenje v občini v čistem in za človeka prijaznem okolju. Uredil bom centralno deponijo in poskrbel za večji vpliv občanov na delo komunalnih služb. Trudil se bom, da bodo občani imeli boljše pogoje za aktivnejše preživljanje prostega časa. Mladim bom zagotovil pogoje za ustanovitev mladinskega kluba. Prizadeval si bom za ureditev športnih objektov in površin. Spodbujal bom dejavnosti, ki dajejo utrip občini: društveno in kulturno življenje, pihalna godba, taborniki... Večje prireditve v povezavi z možnostmi, ki jih na kulturnem in športnem področju daje mesto, ustvarjajo tudi možnosti za razvoj turizma. Prizadeval si bom, da se poleg naravne in kulturne dediščine v ponudbo vključi tudi tehnična dediščina. Z varovanjem in ohranjanjem te dediščien naj Jeseničani ponovno začutijo pripadnost svojemu kraju in preteklim rodovom. Med prvimi nalogami bo potrebno racionalno organizirati delo lokalne samouprave in zagotoviti ustrezno financiranje nove občine. Sodeloval bom z vsemi, ki si bodo prizadevali za razvoj občine in gojil sodelovanje s sosednjimi občinami. Z DOBRO VOUO VSEH OBČANOV NAJ OBČINA IZGUBLJENIH PRILOŽNOSTI POSTANE OBČINA NOVIH MOŽNOSTI ep NAS ZUPAN DOBRE VOLJE Kandidat za župana v občini KRANJSKA GORA JOŽE KOTNIK "Kranjska Gora potrebuje turizem, ki bo prijazen do okolja in do prebivalcev. Moje geslo: Pošten dogovor je prava rešitev! podjetnik, rojen 1947 na Jesenicah SAMOSTOJNI KANDIDAT predlagatelj ZL Volivcem se zavezujem, da bom kot župan deloval v smeri urensičevanja naslednjega programa: V novi občini bo potrebno ustvariti razmere, da bo turizem kot gospodarska panoga ponovno oživel in nudil krajanom od Mojstrane do Rateč delo, kmetom in gospodinjstvom pa dodatni vir zaslužka. Zavzemal se bomo za večjo kakovost storitev, turizem, prijazen do okolja, povezanega z naravo, s kulturno dediščino in s špornto tradicijo. Možnosti za inovativno in ustvarjalno delo mladih so pogoj za uspešnost družbe. Zato bom ustvarjal ugodnejše razmere za uveljavljanje podjetništva in drobnega gospodarstva kot obliki, ki v veliki meri prispevata k uspešnosti občine. Po svojih možnostih bom skrbel za zavarovanje plodnih zemljišč in za razvoj kmetijstva. Gospodarjenje z zemljo in urbanimi površinami naj preide v pristojnost krajevne samouprave. Poskrbel bom, da bodo želje občanov v zvezi z ureditvijo kraja in komunalno infrastrukturo veliko bolj upoštevane kot dosedaj. Stari problemi, predvsem ekološki, ki niso v čast krajem in novi občini, pa bodo prvi, ki jih bom poskušal rešiti. Potrebujemo izobražene in strokovno usposobljene ljudi, zato moramo spodbujati vse vrste dodatnega izobraževanja. V občini moramo podpreti vse večje turistične, kulturne in športne prireditve, tekmovanja svetovnega ranga. Njihovo odmevnost moramo uporabiti za promocijo nove občine in države. Vse prireditve in tekmovanja se morajo organizirati v soglasju z občino in s krajani. Organizatorji prireditev pa morajo vložiti del sredstev za izobraževanje, za posodobitev objektov, za plačilo odškodnin nepredvidenih posegov in za razvoj kraja. Ustvaril bom občino odprtih vrat in zagotovil racionalno in uspešno gospodarjenje z občinskim premoženjem. Kot prva naloga je organizirati novo občino in zagotoviti finančna sredstva za njeno delovanje. Za delo župana ne želim sprejemati plačila in tudi ne denarnih nadomestil. Sodeloval bom z vsemi, ki si bodo prizadevali za razvoj občine, gojil bom sodelovanje s sosednjimi občinami doma in v zamejstvu. PRI REŠEVANJU NAŠIH TEŽAV NAJ NAS SPREMU A DOBRA VOLJA! ep NAS ZUPAN DOBRE VOLJE Inž. Peter Krek, kandidat SKD za župana Železnikov Poslej v Skofji Loki ne bodo zapravljali našega denarja Dosedanji predsednik sveta Krajevne skupnosti Selca in/. Peter Krek v obvestilu svojim volivcem ugotavlja, da je dodobra izkusil, kaj pomeni obseže birokratski aparat, ki z dolgotrajnimi in zapletenimi postopki dodeljeval sredstva za skupne potrebe krajanov v krajevnih skupnostih. Iz analiz proračuna je razvidno, da se je 40 do 50 odstotkov denarja, ki je pripadal Selški dolini zapravilo za reprezentativnost občine, katere koristi ni mogel nikdar ugotoviti, ali pa so bili porabljeni le za interesne dejavnosti, ki so jih uporabljali predvsem škofjeloški meščani. Po doslej znanih izhodiščih bo novi občini Železniki pripadlo bistveno več denarja iz državnega proračuna, ob manjših lastnih davkih, pa bodo s tem še več pridobili. Večino do naštetih 20 nalog so po mnenju inž. Petra Kreka krajevne skupnosti že dosedaj opravljale, le s to razliko, da v pretežni meri z minimalnimi sredstvi iz občine in pretežno obremenjevanjem krajanov. Vlogo župana v novi občini razume predvsem kot konkretno odgovornost za to, da se z novim občinskim proračunom odgovorno gospodari, da nova občina nima več kot treh zaposlenih, razen v dejavnostih, ki se same financirajo. Občina naj bi se po njegovem mnenju morala prenehati vmešavati v osebne zadeve občanov in poslovanje gospodarstva. Z urejeno komunalno infrastrukturo in ostalimi oblikami pomoči naj namesto tega vsestransko pospešuje razvoj. Podprl bi vse, ki bi bili pripravljeni prispevati k pozitivnemu razvoju množične kulture in športa s ciljem, da predvsem mladi izkoristijo svoje potenciale. S kandidaturo inž. Peter Krek ponuja svoje izkušnje, zlasti pa zagotovilo za ustanovitev smotrno organizirane občine, ki ne bo kar precejšnjega dela svojega proračuna porabila za lastno delovanje, pač pa namenila razpoložljiv denar v dobro ljudi. v S. Žargi SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Naročnik obe odbor SDSS Kran) Gorazd Krajnik, kandidat LDS za župana Škofje Loke Več Škofje Loke! Geslo Več Škofje Loke! ni le analogija brez domišljije na državni P A| poziv, da JBm zaupamo JaH tistim, ki Jq2| že pokazali, kaj zmorejo, meni Gorazd Krajnik, pač pa tudi vzklik iz vtesnjenosti nad dosedanjim razvojem v Škofji Loki. Stoletni grajski zidovi Loškega gradu so se morali žal mnogokrat kislo nasmehniti ali zavzdihniti, saj bi si s svojimi čari zaslužili bolj veder pogled na tisočletno mesto, kot so ga imeli. Res sta grad in mesto že preživela še hujše nadloge, vendar se prav na bližnjih volitvah ponuja priložnost, da se prežene zatohli duh zadnjih let. Več Škofje Loke pomeni, da bo moral župan znati pripraviti gradnjo poljanske obvoznice, za katero država ponuja denar, pa hkrati ne bo spregledal tranzita, ki mesto duši. Ceste, na katerih umirajo ljudje, ne potrebujejo predvsem novih imen, pač pa pločnike, kolesarske steze in urejena križišča. Prostor je res naj-redkejša dobrina, opozarja Gorazd Krajnik, zato je čas, da se z njim prenehajo ukvarjati politiki, strokovnjaki pa so jim le za izgovor. Iskati sodobno odlagališče komunalnih odpadkov za najmanj trikrat premalo prebivalcev, kot je evropski minimum, ni le greh nad prostorom, pač pa tudi dolgoročna kraja v davko-plačevalskem žepu. Mladi bi radi stopili v življenje opremljeni s sodobnimi znanji, pa s predsodki obremenjeno oklevalo z investicijami v to, prosti čas in zabavo pa bi omejevali po obrazcih preteklosti. Ponudimo jim možnost zdravega in športnega življenja, od igrišč za najmlajše, sodobnih sprehajalnih poti v zelenem obroču našega mesta, do zahtevnejših objektov na Trati, ki ji to že zdavnaj dolgujemo. Pozabili so na stanovanjsko ftolitiko, zapravili denar iz astninjenja stanovanj, in ob vsem poudarjanju družine spregledali, da se začne s streho nad glavo. Slaba je lokalna oblast, ki zna potrkati le na tista državna vrata, kjer sede njihovi politični somišljeniki, in prav iz političnih omejitev zavestno zanemarja področja, da bi dokazala nesposobnost drugih. Nujen je konec strankarske omejenosti, izključevanja politično nev-šečnih. Čas je, da skupaj poprimemo. Škofja Loka mora iz razbitih naselij postati zopet mesto ljudi, ki jim ne bo vseeno. Liberalni demokrati so zagotovo prvi med njimi. Š. Žargi Demokratska stranka Slomiije I__ Alojzij Jelene, kandidat LDS za župana občine Železniki Skupaj bomo zmogli VEC POŠTENJA! NAROČNIK CXD DS RADOVUJCA Biti župan, pravi Alojzij Jelene, ne pomeni biti gospod s privilegiji, pač pa človek z odgovornostjo in skrbjo za zadovoljstvo življenja vseh občanov občine. Življenje ni bilo lahko ne za tiste V dolini, ne za tiste visoko v hribih, verjetno pa tisti, ki je okusil makadam hribovskih poti, še donedavno odreza-nost prostrane Davče, najbolje ve, kaj pomeni urediti ceste in druge komunikacije. Dober župan mora imeti posluh za slehernega občana, za mesto in sleherno vas, to pa si lahko pridobi le z izkušnjami. Le tisti, ki je sodeloval in vodili boj za to, da so vsaj osnovne dobrine, sredstva in način življenja postale dostopne že skoraj vsem, ki pozna, kako je potrebno z ljudmi poprijeti, kaj vse so morali za to prispevati in žrtvovati, ve, kako se lotiti tudi drugih projektov, ki bodo v občini omogočili kvalitetnejše življenje. Občina sama ne bo zmogla vsega, znati se je potrebno povezati s sosedi, zlasti pa državo. Stranka, ki ga predlaga, ima in bo tudi v prihodnjee imela največ ministrskih mest, to pa utegne biti pri izpolnjevanju nalog, in uresničevanju potreb včasih odločilno. Poznanstva in prijateljstva v središču poli- tičnega, gospodarskega in kulturnega življenja države lahko po mnenju Alojzija Jclenca mnogo prispevajo k učinkovitosti uresničevanja lokalnih programov. Selška dolina je pomembna za vso Slo-venijo: iz nje prihajajo kvalitetni elektromotorji, kvali; tetno pohištvo in še mnog' drugi izdelki, ki so plod marljivih rok v industriji Železnikov. Še naprej si je potrebno prizadevati za razvoj Železnikov in Selc, dveh centrov Selške doline, da pridobita ves tisti standard, s katerim se ponašajo sodobna naselja in mesta. Od skrbi za najmlajše, ki morajo čimprej iz dotrajane hiše v sodobnejše igralnice novega vrtca, do tistih v poznj jeseni življenja, ki bi želen svoj dom v Železnikih, in ne v Skofji Loki ali Podbrdu-Naučili smo se, dodaja, kako se pripravi posodabljanje cest, in naše izkušnje ter poznanst-va so že koristile tudi obnovl ceste v dolini. Če hočemo, "a bodo prihajali v Selško dolin0 po les, na smučanje, na lov m Oddih, jim moramo to omog0' čiti z ustreznim dostopom-urejenostjo in varovano RaI?" vo, vse to pa je mogoče le, c.c ohranimo prostor živ in akti ven. ^ , Š. Žargi ZGRADIMO JIH SKUPAJ. ZA NAPREDEK KRANJA Skupaj z Vami bomo zmogli mestno občino Kranj narediti urejeno, gospodarsko uspešno in privlačno. Da bo Kranj na vseh področjih res zdravo srce Gorenjske in v ponos svojim prebivalcem. Vaš župan VITOMIR GROS in predlagana lista DAJMO JIM PRILOŽNOST VIZIJA TRŽIČA Naša želja in vizija je narediti Tržič za mesto, ki se zaveda svoje tradicije in možnosti. Skozi ohranjanje stvaritev stoletij in njihovo oživitev napravimo mesto privlačno za domačine, kakor tudi obiskovalce. Želimo mu dati višjo raven bivanja in s tem zmanjšati odliv najsposobnejših in zato tudi najzahtevnejših domačinov. Ti so vedno sol in voda, brez katerih ni kruha. Kruha pa želimo vsem. Vaš župan PETER SMUK in predlagana lista -JTJOJ-LTL Božo JANEŽ (Liberalna demokracija Slovenije), kandidat za župana Cerkelj Turizem zagotavlja zaposlitev in zaslužek "Nova občina Cerklje je kot ustvarjena za razvoj turizma, gostinstva, kmetijstva, obrti, podjetništva, storitvenih dejavnosti in trgovine, zato bi bilo škoda, da teh možnosti zaradi naravnih danosti ne bi izkoristili," pravi županski kandidat Liberalne demokracije Božo Janež iz Cerkelj, po poklicu učitelj, sicer pa lastnik podjetja za varovanje objektov in naprav. "Zavzemal se bom, da bodo vasi pod Krvavcem postale turistični center, ki bo nudil gostom vse, od zabave do kulture, krajanom pa zaposlitev in zaslužek doma. Na državne organe bom vplival, da bodo prostorsko, finančno in na druge načine (urejevanje in gradnje cest) podpirali te dejavnosti. Za ohranitev narave in pitne vode bom terjal spoštovanje naravno-varstvenih predpisov, zavzemal se bom za razširitev osnovne šole in zgraditev večnamenske dvorane ter za razvoj tistih dejavnosti, ki imajo že tradicijo in kakršne bodo želeli občani. Trudil se bom za vrnitev policijske postaje v Cerklje in za vpliv občanov na delo policije na našem območju, sicer pa bo moja naloga dokončati vsa tista dela, ki so jih začeli sveti krajevnih skupnosti pri urejanju poti in cest, regulacij potokov in gradnji mostov ter dokončanju mrliških vežic.Ne obljubljam, da bom kot župan v trenutku rešil vse probleme, lotil pa se jih bom takoj skupaj z občinskim svetom." • J. Košnjek Jožef PRUSNIK (Slovenski krščanski demokrati), kandidat za župana Šenčurja Šenčur odprt za podjetne in sposobne "Čeprav je govoriti o tem, kaj vse bomo naredili, ko niti ne vemo, odkod denar za to, neodgovorno in nepošteno, pa je vendarle res, da občina ne bo bogata, če ne bomo ustvarjali vsi in vsak posebej, in če ne bo vsak posameznik materialno močnejši. Prepričan sem tudi, da je stranka krščanskih demokratov prava stranka za šen-čursko občino, ki je katoliška bila in naj bo tudi v prihodnje, kar pa ne pomeni, da nismo pripravljeni sodelovati z drugimi pošteno mislečimi in ustvarjalnimi občani," nagovarja volivce 48-letni Jožef Prusnik, doma z Britofa, ki 12 let živi na Visokem, je absolvent višje grafične šole in kot podjetnik trguje z grafičnimi izdelki od Rusije do Italije. "Na prvo mesto v svojem programu postavljam podjetništvo, podjetnost in sodobno kmetijstvo, ki bo dosegalo višje cene izdelkov. V Šenčurju je treba zgraditi obrtno cono za nove podjetnike in tiste, katerih delavnice so že pretesne. Seveda z gradnjo ne smemo uničevati zelenih površin. Prepričan sem namreč, da se bo v Kranju začelo odpuščanje delavcev, predvsem administracije, in te ljudi lahko zaposlijo le samostojni podjetniki, ki sploh edini lahko premaknejo voz napredka. Senčurska občina je tudi kmetijstva, z že doslej naprednim kmetijstvom. Zakaj ne bi proizvajali sodobne biohrane, ki dosega višje cene. Zakaj ne bi te zdrave hrane ponujali turistom na kmetijah in v gostilnah. Zakaj ne bi tudi drugim ponudili v uporabo sedanje in nove športne objekte. Šenčur se mora odpreti podjetnim in sposobnim, ki bodo iskali uveljavitev. Veliko imamo in marsikaj lahko ponudimo Kranju. Če bom župan, se bom potrudil, da se bodo ljudje iz vseh vasi dobro počutili v šenčurski občini, treba pa bo zbolišati cestno povezavo med Šenčurjem, Voklom in Trbojami." • J. K. Kandidati za župane v tržiški občini Škoda bi bilo ustaviti sedanji zagon JANEZ BEČAN, Slovenski krščanski demokrati Tržič "Po zapletih pri dogovoru več tržiških stra-nk za županskega kandidata sem se odločil, da bom kandidiral za našo stranko. K temu me je spodbudil tudi osebni interes, da bi nadaljevali delo z dosedanjim tempom. V letu in pol, kolikor sem bil načelnik občinskega oddelka za gospodarstvo in družbene dejavnosti, so bili že vidni rezultati na tem področju. Zato menim, da bi bilo škoda zaustaviti sedanji zagon. Kot župan bi se najprej zavzel za oživitev gospodarstva. Večjim podjetjem bi morali pomagati prebroditi težave z vključevanjem v državne programe za prestrukturiranje in iskanjem finančne podpore pri bankah. S podporo Podjetniško informativnega centra bi spodbujali razvoj srednjih in malih podjetij, ki bi ga podpiral tudi občinski sklad za razvoj. Revščino iz mnogih naselij - od Gozda do Jelendola in Leš - bi iahko pregnali s programi dopolnilnih dejavnosti za kmetije, kakršni so že izdelani za 12 domačij. Skupaj s Kompasom bi se zavzeli za oživljanje podljubeljske doline, kjer imajo velike možnosti za turizem. In če sem rekel, da bom nadaljeval z začetim, spada k temu tudi dograditev 46 stanovanj za mlade družine na Mlaki in morda še toliko v Bistrici ter v mestu." Razočaranje je rodilo protest JANEZ ŠKERJANEC in skupina volivcev "Tisti, ki sem jih v DE-M O S - u vztrajno podpiral, so me najbolj razočarali. Za nastopanj e med županskimi kandidati sem se odločil zaradi protesta. Obenem tudi nisem videl med kandidati desnice nobenega kandidata, ki bi se potegnil za delavca in kmeta. Sam sem odločen uporabiti vse možne zakonite oblike boja proti kraji in divjemu lastninjenju tržiških podjetij, kar peha delavce v njih v vse bolj brezpravni položaj. Menim tudi, da se občina mora vtikati v slaba podjetja in podpreti sindikalne organizacije pri zahtevah za zamenjavo ne-spo-sobnih vodstev! Moja prva naloga pa bi bila zmanjšati občinske službe v učinkovito upravo, kjer bi bil vsak delavec osebno odgovoren za hitro reševanje vlog. Red bi moral veljati od župana do članov občinskega sveta. Demokracija je lahko do takrat, ko se dogovarja o delu, ko je to določeno, pa zavlada diktatura. Kakšne svetnike bi si želel kot župan? Samo poštene, ne glede na njihovo strankarsko pripadnost! Če bom premagal sedanjega župana? Prav gotovo imam proti njemu več možnosti za izvolitev. On je že pokazal, kaj zna. In kaj obljubljam? Da se bom udeležil vsakega zbora krajanov ter prisluhnil predlogom in vprašanjem poslušalcev radia enkrat mesečno!" Vodenje občine že poznam IVAN KAPEL, ZLSD Tržič "Ko sem opravljal najodgovornejši funkciji v tržiški občini, smo postorili kar nekaj stvari, ki jih koristno uporabljamo še danes. Napeljali smo plinovod do Tržiča in vodovod iz Črnega gozda, asfaltirali mnoge ceste, zgradili vrtec in trgovski center Deteljica, zanimali pa smo se tudi za gospodarske probleme. Zato ne dvomim, da ne bi mogel tudi v prihodnje prispevati k uspehu občine. Ker je ves razvoj odvisen od gospodarske moči, bi morali pro- bleme v podjetjih reševati lokalno od primera do primera. V mislih nimam direktnega poseganja v gospodarstvo, ampak prostorsko urejanje problematike, od česar je odvisen razvoj podjetij. Razen oblikovanja občinskega sklada za drobno gospodarstvo bi bila nujno iskanje pomoči prek poslancev na državni ravni. Ker brez razvite infrastrukture ni možen napredek, je nujna izgradnja mestne obvoznice, napeljava plina v mestna in obmestna naselja in postavitev čistilne naprave. Ker je mesto doslej zaostajalo na račun razvoja okolice, bi večino sil morali usmeriti v prenovo starega jedra Tržiča. " Francoske župane volijo za 7 let PETER SMUK in skupina volivcev "Ob enem od srečanj s Francozi so me spraševali po trajanju mandata župana pri nas. Glede na njihove izkušnje s sedemletnim mandatom so menili, da se v štirih letih še dobro znašli ne bomo. Do dejanskih sprememb sistema, ki bodo omogočile plansko delo, res prihaja šele sedaj. Zato je koristno, če ostanejo v vodstvu ljudje, ki poznajo sedanje razmere. Že doslej nisem bil zagovornik strankarskega ravnanja v skupščini. Ker Liberalna stranka ne nastopa na lokalnih volitvah, nastopam kot samostojen kandidat. Prva naloga bodočega župana bo organiziranje nove občinske uprave s čimmanj bolečim prehodom. Na svoji listi za občinski svet imam strokovnjake z raznih področij, doma pa so iz 11 krajevnih skupnosti občine. Skupaj bomo lahko uresničili naloge, ki doslej niso prišle na vrsto. V mislih imam ureditev prometa v mestu, dograjevanje šol za odpravo dvoizmenskega pouka, prenovo Mallvjeve hiše, povezavo kanalizacijskega omrežja s čistilno napravo in drugo. Tudi v prihodnje moramo napeti vse sile za pridobivanje dodatnih sredstev iz republike." Le zaveden Slovenec je pravi STANISLAV MEGLIC, SNS Tržič "Župansko dolžnost si štejem v čast in jo nameravam kar najbolje izpolnjevati. Sam sem prepričan v zmago. Volivcem pa prepuščam izbiro med oblastjo na temeljih starega sistema in novo politiko. V območnem odboru Slovenske nacionalne stranke sem od vsega začetka, zato so me predlagali za županskega kandidata. Moj program se ne razlikuje od programa stranke. Najprej želimo poskrbeti za domače, slovenske družine, ki živijo v stiski; šele nato bodo lahko prišli na vrsto priseljenci. K temu spada tudi skrb za duševno in telesno prizadete osebe, preganjanje narkomanije od osnovne šole naprej in podobno. Neslovenski prebivalci tudi ne morejo imeti več prednosti pri dodeljevanju služb, stanovanj in drugih ugodnosti. Zavzel se bom tudi za odpravo dvojnega državljanstva. Med nami nočemo niti ljudi, ki ne delajo nič, a kar dobro živijo. Ker predstavniki starega sistema grabijo po družbenem premo-žen-ju, bomo dovoljevali le pravično lastninjenje. Med drugim načrtujemo izgradnjo športne dvorane in ureditev okolja z zasebno pobudo." Občina naj ima županjo Dr. LUCIJA VRABIČ, Liberalna demokracija "Za kandidaturo sem se odločila predvsem zaradi želje, da bi pomagala občini, da pride kam naprej. Sedaj je na prvih mestih po brezposelnosti, samomorih in drugih negativnih kazalcih. Doslej sem vgrajevala vso energijo predvsem v poklicno kariero. Ker sem dovolj zrela, obenem pa mi moči ne primanjkuje, se želim spoprijeti tudi s problemi okolice, v katero se vsak dan vračam po delu. Stiske odraslih zaznavam v vsakdanjem stiku z ženskami. Da tudi otrokom marsičesa manjka, opažam kot mati. Morali bi imeti več posluha, da jim omogočimo prostor za svobodno igro, ponudimo v zgodnjih letih možnosti izobraževanja in še kaj. Izobraženci so vedno odhajali iz Tržiča, ker doma niso imeli pogojev za delo. Kot izobra-ženka bi lahko privabila tudi druge intelektualce, da bi se lotili ustvarjanja doma. Po mojem prepričanju bi se Tržič moral odpreti svetu, predvsem pa na pogorišču težke industrije razviti obrti s storitvami, ki jih primanjkuje. Za marsikaj pa zadostujejo obstoječe zmogljivosti, le izkoristiti jih je treba; na primer, pri raznovrstni oskrbi starostnikov na domu bi bila uspešna povezava sedanjih služb. Županja s posluhom za ljudi bi to znala najbolje rešiti, čeprav ne nameravam opustiti svojega poklica." • S. Saje Jožef STRUŽNIK, kandidat Liberalne demokracije za župana Šenčurja Veljavo tudi krajevnim odborom dograditev manjkajočih objektov ob pokopališčih v Trbojah in na olševku ter vzorno urejevanje teh pokopališč, za redno vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter za varovanje okolja, prostora in zraka. Dobiti moramo zdravstveno postajo in lekarno, dovolj velike vrtce in šole, pri katerih je treba zgraditi manjkajoče objekte, socialno ogroženi pa cenena stanovanja v obnovljenih oziroma opuščenih poslopjih. Občina ne bo mačeha do kulture, športa in društev, predvsem gasilskih z enotami civilne zaščite, kot morebitni župan pa bom takoj zahteval postavitev že obljubljene protihrupne zaščite vasi zaradi bližine letališča. Letališče niža bivalni standard in ogroy žena naselja morajo dobiti določeno rento. Nameravam biti nepoklicni župan, vendar vselej dostopen, prav tako pa morajo krajevne in vaške skupnosti živeti naprej. Stvari je treba reševati s soglasjem in tudi vasem ali naseljem, ki bodo hotela k drugi občini, ne bom odrekel pomoči." • J« Košnjek Jožefa Stružnika, rojenega leta 1942 iz Šenčurja, inženirja strojništva in diplomiranega organizatorja dela in sedanjega vodjo enote Komunala pri javnem podjetju Komunala Kranj predlaga za šenčurskega župana Liberalna demokracija Slovenije. "Svoj program gradim na enakomernem in skladnem razvoju občine z izključnim vplivom volje ljudi in stroke, ne pa dnevne politike in politikantstva, na že sedaj razvitih gospodarskih temeljih, na turizmu, trgovini, gostinstvu in služnostni dejavnosti ter na razvoju občine, v katerega bodo razen domačega kapitala vlagali tudi regija, država in tujina. Konkretnejše pa v svojem programu obljubljam zavzemanje za obnovo dotrajanih ulic in cest, za zgraditev pločnikov ob najbolj nevarnih in prometnih cestah, za izdelavo načrta za kanalizacijo sever - jug, za Janez OSOJNIK, kandidat Liberalne demokracije za župana Kranja Župan je čuvar zakonitosti "Zagotovil bom, da bo zakonitost temelj vsega delovanja in osnova za varnost in udobje meščanov. Varnost in red na mestnem območju sta cilja, ki ju želim doseči tudi z ustrezno organiziranostjo mestnega redarstva. Pri družbenih dejav nostih mora Kranj najmanj ohraniti doseženo raven, z izgradnjo Fakultete za organizacijske vede, telovadnice pri Iskrini tehniški šoli, druge gimnazije v Kranju, koncertne in plesne dvorane pa še zvišati. Posebno pozornost dajem živi jenju v mestu in mladim, ki jim ne smemo zagotoviti le šolan ja, ampak tudi pogoje za šport, razvedrilo in zabavo. Zagovarjal bom uvedbo nočnega lokal nega avtobusa - lumparja, ki bo mlade varno pripeljal do doma. Večina športnih naprav bo prejemala ustrezno subvencijo, da bodo dostopne vsakemu. V moj županski program sem tudi zapisal obogatitev Stražišča z vsemi dobrinami, ki jih ima mesto (Kanalizacija, plin, cest no in ulično omrežje), Planine Z manjkajočimi objekti za šport, rekreacijo in poslovne storitve, gradnjo socialnih kot ekonomskih stanovanj, zaradi bližine Ljubljane pa tudi gradnjo nad-standardnih stanovanj, nadaljevanje oživljanja starega Kranja* pri čemer bi zagotovili brezplačno izdelavo idejnih načrtov ter subvencioniranje obresti za posojila. Stražišče in okoliške vasi rabijo kanalizacijski zbiralnik, prav tako levi breg Kokre, Kranj delniško družbo za plinifikacijo, velik poudarek pa dajem turizmu in sejmarstvu ter bolnišnici Golnik, ki jo je treba ohraniti in pripraviti celovito ponudbo zdravstva in turizma. Skratka, želim moderno in uspešno mestno občino, ki bo središče Gorenjske kot vodilne slovenske regije. Občinska uprava bo organizirana racionalno, predvsem pa Želim, da bo potekala delitev premoženja z novimi občinami potekala brez prepirov, nekatere komunalne funkcije pa bi bi'e lahko skupne." zagotavlja volivcem Janez Osojnik, dipl"' mirani pravnik, direktor /-,a* voda M gasilstvo in reševanj« Kranj ter liberalnodeinokratsk' kandidat za župana. • J. K. Občina Kamnik Dušan Jesenik - Slovenska ljudska stranka SLS Kamniku vrniti prejšnji pomen "Kamnik je mesto z bogato preteklostjo, ki se je v minulih petdesetih letih izgubljala v brutalnem spreminjanju njene prete-kosti s težko industrijo. Zato mu je treba vrniti njegov prejšnji pomen, pri čemer pa bo imel župan pomembno vlogo." Za župana je Dušana Jese-nika kandidirala SLS (ob Podpori SDSS, SND in ND), "i ga zavezuje njen program. Uresničiti ga namerava z zaposlitvijo poštenih in strokovno usposobljenih ljudi. "V program so vključeni začeti projekti iz gospodarstva, infrastrukture in turizma s prednostnimi nalogami na področju socialne varnosti delavcev, kmetov in upokojencev; ekološka sanacija starega mestnega jedra s plinifikacijo; rekonstrukcija ceste skozi Tuhinjsko dolino in odprava črnih točk; ureditev območja Velike planine, Term Snovik; izgradnja hotela v Kamniku, dvorane za kulturne prireditve, zboljšanje pogojev za šolanje mladine in odraslih." * A. Z. Baldomir Kremžar - Občinski odbor SKD Kamnik Vem česa so moji volivci potrebni "Ne obljubljam ničesar. Ce bom izvoljen, bi rad dokončal najprej zastavljene programe, ki jih dosedanj i predsednik IS Miha Novak še ni mogel, čeprav ni odnehal pred koncem." Glede na velikost občine s skoraj 30 tisoč prebivalci Baldomir Kremžar ocenjuje, da bo treba na novo postaviti samoupravo s sedan-J1Irii 25 krajevnimi skupnost- mi. S krajevnimi sveti namerava imeti osebne stike. "V Kamniku se je že marsikaj spremenilo, nima pa še tistega položaja, ki ga je mesto imelo nekdaj v Sloveniji. Avtohtono prebivalstvo je bilo v preteklosti odrinjeno, novo pa še ni našlo identitete. Na podeželju naj se ljudje spet zavedo svojih korenin in se vrnejo nazaj. Vem, kaj pomeni dobro gospodarjenje, saj sam preživljam družino s petimi otroki. Za moje volivce nimam obljub, ampak se bom potrudil izpolniti njihove zelje." • A. Ž. Marija Reba - Zeleni Slovenije S pomočjo krajevnih skupnosti" Rada bi naredila čimveč, da bi Kamnik prišel v program zdravih mest, da bi bil resnično zdravo mesto s čistejšo vodo, zra-pom in okoljem. Prizadeva-,a si bom tudi za čimvečjo Povezanost in pripadnost mestu, saj je dober sosed Pogosto bolj dragocen kot sorodnik." . Marija Reba ugotavlja, da Je Kamnik zelo velika občina. Zato je moč probleme uspeš- no reševati s pomočjo krajevnih skupnosti. Na tem področju ima dolgoletno prakso in izkušnje. Nadaljevati bo treba na področju urejanja infrastrukture, pri čemer bi bolj upoštevala delo in načrte ljudi, ki v teh skupnostih delajo in bodo delali. "Moje vodilo je: Vedno odprta vrata za vse, ki imajo probleme. Seveda si želim, da bi bil Kamnik gospodarsko uspešno mesto, z razvitimi podjetji in obrtništvom, s čimveč zaposlenimi, z zadovoljnimi ljudmi. Želim si oživiti mestno jedro in narediti čimveč za kulturo in šolstvo. • A. Ž. Maks Lavrinc - Liberalna demokracija Slovenije Celovit koncept občine "Prva naloga vseh /upali im , ne glede na to, kakšnega političnega pre-pričanja bodo, bo nedvomno zagotovitev formalnih Pogojev za delovanje občine. £j (990 leta smo znali to ^Pfljati bolje, kot marsikje dr"god po Sloveniji. Naslednja zelo pomembna nalo-8a pa bo sistematizacija °beinske uprave." Ob tem. ko je skupščina sprejcla odlok o lokacijskem y;'črtu plinifikacije, Maks Lavrinc ocenjuje, da bo to srednja naložba v nasledn- jem srednjeročnem obdobju. V starem mestnem jedru pa se s tem odpirajo nove zahteve po trajnejši ureditivi različnih napeljav. Poleg nekaterih programskih nalog stranke, mislim, da bo v tem času treba priti do celovitega koncepta občine. V mislih nimam le prostorskih aktov, strategije energetske oskrbe in podobnih pomemebnih, a delnih rešitev. Pač pa moramo Kamni-čani ob pomoči stroke sami povedati, kaj hočemo v prihodnosti: je to turizem, drobno gospodarstvo, industrija ali vsakega po malo in koliko. Temu pa se bodo morali podrejati promet, oskrba, gospodarjenje s prostorom, vlaganja..." • A. Ž. Tone Smolnikar - Stanislav Gostinčar in skupina volivcev Odročni kraji in mesto "V tem trenutku je nevarno obljubljati kar koli, predvsem zato, ker je zakonodaja iz samouprave še povsem nedodelana, zlasti glede financiranja občin, krajevnih skupnosti in njihovega razvoja. Kako naj pametni gospodar razporedi denar, če ne ve, koliko ga bo dobil. Pa vendar vse ni tako črno. Tone Smolnikar ocenjuje, da bo prav od organiziranosti občine na začetku najbolj pomembno, kako bodo občani zadovoljni. Zagnanost za razvoj tudi najbolj odročnih krajev je tisto merilo, ki ga bo treba spodbujati še naprej. Kamniku bo treba dati svojski mestni pečat, krajem zunaj njega pa razvoj v skladu z naravnimi danostmi in dogovorjenimi razvojnimi cilji. Le tako bo lahko obveljala misel: Kamnik - moje mesto, občina Kamnik - naša uspešna občina." • A. Ž. Občina Medvode Aleksander Mrak - Občinski odbor LDS Medvode Vsem delo, razvoj, kvalitetno življenje Sem Aleksan-der Mrak, podjetnik iz Medvod, kandidat Liberalne demokracije Slove-n i j e za župana v medvoški občini. Aleksander Mrak napoveduje, da si bo kot župan prizadeval, da vsem zagotovi obstoj, delo, razvoj, skratka: kvalitetno življenje. "Kandidiram za župana, ker sem prepričan, da ljudje lahko živimo drug z drugim v sožitju. Skupaj s svetniki se bom trudil, da bomo kot dobri sodelavci oblikovali Medvode v za bivanje prijazno, privlačno nemestno občino. Menim, da imamo na območju občine dovolj razvitih gospodarskih, infrastrukturnih, naravnih in kulturnih potencialov. Predvsem pa imamo dovolj ustvarjalnih ljudi, ki vsak dan, dan za dnem ohranjajo vse to bogastvo različnosti. Le-ti s svojimi sposobnostmi promoviraj o občino doma in tudi v svetu." A. Ž Dr. Jože Duhovnik - SKD Slovenski krščanski demokrati Vse možnosti biti bogata "Naša občina Medvode ima vse možnosti biti bogata. V interesu po čimhitrejšem in čimvečjem napredku bom zahteval visoko profesionalno in maloštevilno upravo." S tem v zvezi Jože Duhovnik poudarja, da se bo morala uprava izkazati s konkretnimi rezultati dela. Ne bo dovolil vplivov dnevne politike, zato naj bodo vse funkcije neprofesionalne. Tudi sam bo funkcijo župana odgovorno in zavzeto opravljal nepoklicno. Njegov prihranek pri plači bo občina lahko namenila drugim potrebam. "Cilj, ki ga želim uresničiti je: gospodarsko uspešna, do starejših prijazna, za potrebe mladih odprta, komunalno dobro urejena, ekološko zdrava, kulturno in športno uspešna občina Medvode, na katero bomo vsi ponosni." A. Ž. Alojz Izlakar - Konvencija Združene liste socialnih demokratov v Caka nas mnogo dela "Medvode so bile občina in bodo; takšna, kot si jo želimo. Čaka pa nas mnogo dela in opravili ga bomo lahko samo skupaj. "Najprej bo občino treba oblikovati z "nepotratno" upravo, ki bo hkrati dajala vse, kar bodo morali in želeli urejevati v njej. Težko je tudi vnaprej nekaj opredeljevati, obljubljati, saj pristojnosti še niso povsem znane, prav tako ne financiranje. Vendar pa je Alojz Izlakar, prepričan: "Industrijski razvoj se bo moral nadaljevati. Potreben bo poudarek razvoju kmetijske proizvodnje in predelave, turizma, trgovine. Vse to bo spodbujalo nova delovna mesta in ohranjalo sedanja; vendar le za občane Medvod. Še naprej naj delujejo krajevne skupnosti ali kakor se bodo pač imenovale. Enakopravnejši razvoj na področju šolstva, komunalne infrastrukture in urejanja prostora. Nadaljevati pa bo treba z začetimi nalogami na cest-no-prometnem in komunalnem (kanalizacija, plinifikacija) področju." A. Ž. Stanislav Žagar - Neodvisni kandidat za župana občine Medvode Most med ljudmi in "Kot se Sora in Sava zlivata v eno celoto, tako se morajo povezati vse vasi in kraji občine Medvode, zato jim je treba zagotoviti en-enakovreden akomeren razvoj." Stanislav Žagar, ocenjuje, da je 30 let življenja v okviru občine Ljubljna - Šiška ustvarilo tesne povezave z Mestom Ljubljana. Predstavlja se: neodvisni župan - most med ljudmi. "V življenju ljudi se ne bo nič spremenilo. Nadaljevala naj bi se izgradnja cest in Občina Mengeš drugih komunalnih naprav (kanalizacija), urejala vo-dooskrba. Po zgledu Turnca se bo nadaljevalo oživljanje kulturne dejavnosti. Knjižnica naj postane čitalnica oziroma mesto druženja ljudi, Medvode pa morajo dobiti novo športno dvorano in postati morajo turistični cilj Ljubljančanov. Očistiti je treba Zbiljsko jezero, okolju pa povrniti nedotaknjenost. Kmetovalci morajo imeti pogoje za delo (zemlja in zadruga)., občani v občini pa domicilno pravico. Mladim družinam stanovanja, mlajšim šolo ( Sora). Za promocijo občine v slovenski prostor pa imamo tudi vse pogoje; zgodovinske objekte in dogodke." A. Ž. Roman Kalušnik - LDS Liberalna demokracija Slovenije Odprimo vrata podjetnosti "Kandidaturo za župana nove občine Mengeš sem sprejel na pobudo prijateljev ter bivših in sedanjih sodelavcev in ker imam rad kraj, v katerem živim in delam." Njegovo volilno geslo je: Odprimo vrata podjetnosti, uspešnosti, razvoju. Sicer pa se bo zavzemal za strokovno in racionalno upravo in za spodbujanje podjetniških pobud ter s tem za večjo zaposlenost. "Razen tega so moje programske usmeritve: izgradnja obrtne cone med Mengšem in Topolami, novelacija urbanizma in izdelava zazidalnega načrta za celotno občino. Gradnja obvoznice in boljša prometna varnost, ureditev komunalne problematike (boljša voda, kanalizacija, plinifikacija, parkirišča), gradnja večje telovadnice in ureditev športnih in otroških igrišč v Loki in Topotali, razširitev turistične ponudbe (turizem Dobeno), zagotovitev pogojev za delo društev, kulturno zabavne prireditve, spodbujanje ekološke ozaveščenosti.Vse to pa bo treba graditi na strankarski strpnosti." • A. Ž. Janez Per - SLS Slovenska ljudska stranka Delo, ki ga poznate "Mengeš je bil od nekdaj samostojna občina. Kljub kratki prekinitvi še vedno ima vse pogoje in možnosti, da spet postane trdna obči- Če bo izvoljen za župana Janez Per napoveduje strokovno in delavno upravo ter maloštevilno, ki bo nadaljevala delo, ki ga krajani poznajo, saj so ga spremljali štiri leta. "Glavne usmeritve so: pripraviti pot z jasno opre del - itivjo, kaj vse ovira uresničevanje zastavljanje ciljev. Omogočati delo s trezno politiko, izobraževanjem in osebno disciplino. Ohraniti je treba identiteto Mengša, kulturnozgodovinske spomenike, razvijati pogoje za turizem, obrt, trgovino, pogoje za okolju prijazno industrijo in kmetijstvo. Nadaljevati bo treba z urejanjem infrastrukture. Pomembni bodo delo z mladimi, skrb za kulturo, šport, sociala, zdravstvo. Mengeš naj bo lepo in prijazno mesto za vse ljudi , za naključne in stalne obiskovalce. A. Ž. Janez Škrlep - SKD Slovenski krščanski demokrati Nova pot je naš program" Radi imamo te naše kraje in ponosno smo, da smo Mengšani, da smo ločani, da smo To-polci in Do-benci. Najprej bo potreben kvaliteten statut občine in ustanovitev KS Loka ter vaških skupnosti Dobeno in Topole, razmišlja Janez Škrlep. Potrebna pa bo tudi učinkovita občinska uprava in izpostava za izdajo osebnih dokumentov. "V skrbi za kvalitetno, zdravo življenje sodijo skrb za mladino (klubi), za šolstvo (izobraževanje za brezposelne), za zdravstvo (razširitev in kvaliteta storitev), sociala in zaposlovanje (posredovanje delavcev in dela), skrb za prjetno življenje upokojencev, zdravo društveno življenje, spodbujanje humanitarnih dejavnosti in tradicij. Kar zadeva kraje v novi občini, bodo potrebne strokovne podlage za prostorski razvoj, gradnja in vzdrževanje komunalne infrastrukture, ekologija, razvoj podjetništva in trgovine. Pri vključevanju v državne programe pa so ceste (obvoznica), odprava nevarnosti poplav, razvoj podeželja, plinifikacija in varovanje naravne in kulturne dediščine." A. Ž. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V vseh prostorih pritličja Mestne hiše je odprta etnološka razstava Spomeniki kmečkega stavbarstva na Gorenjskem ob sredah ob 16. uri vodi po razstavi avtorica Anka Novak. V mali renesančni dvorani je na ogled izbor slik Rudolfa Arha na temo gorenjskih kmečkih stavb. V modri dvoranici gradu Kieselstein je na ogled razstava otroških risb na temo gorenjska kmečka hiša. V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava ob 150-letnici Prešernove Zdravljice. V galeriji Pungert je odprta prodajna razstava slik akad. slikarja Zmaga Puharja. V restavraciji Jasmin razstavlja fotografije Peter Kozjek. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik razstavlja likovna dela dr. Tatjana Zalokar. BLED - V hotelu Astoria je na ogled razstava likovnih del Matije Trstenjaka. RADOVLJICA - V avli občine Radovljica je na ogled razstava likovnih del Milana Baltiča, Janeza Boljke, Seada Čerkeza, Tahirja Hamida, Ive Flis, Andreje Ropret in Miroslava Pengala. V razstavišču v avli Skupščine Radovljica je na ogled razstava barvnih fotografij članov Fotografskega društva Radovljica. LESCE - V restavraciji Center je na ogled razstava risb sakralnih objektov Joža Vogelnika, pastelov Andreje Ozebek in Marjana Pretnarja. ŠKOFJA LOKA - Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure, od 1. decembra dalje samo ob sobotah in nedeljah. V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava fotografij Janeza Pipana. V okroglem stolpu je na ogled razstava Partizansko šolstvo na Gorenjskem. V mini galeriji občine Škofja Loka razstavlja zapise na ročno izdelanem papirju po vzoru stiskih kodeksov iz XII. stol. Janez Jocif iz Škofje Loke. V Freising baru na Loškem gradu razstavlja fotografije Jane Štravs. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je odprta razstava O vinu ob svetem Martinu. V Optiki Debeljak je na ogled razstava slik akad. slikarke Anke Hribar - Košmerl. KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled razstava Družinske jaslice. V kavarni Veronika razstavljata slike, keramiko in porcelan akad. slikarja Ljuba in Sergej Hahonin. DOMŽALE - V Likovnem razstavišču Domžale razstavlja akad. slikar Vinko Tušek. NOVE KNJIGE ZA MLADE Poleg knjig za mlajše je pri založbi Mladika izšla še monografija o oblačilni kulturi v Ljubljani v času med obema vojnama. Založba Mladika izdaja poleg knjig za otroke in mladino tudi znanstvena dela in to usmeritev ponazarja tudi njihov jesenski paket desetih knjig. Poleg že omenjene Oblačilne kulture delavcev v Ljubljani med prvo in drugo svetovno vojno avtorice Janje Žagar je v zbirki Trepetlika izšlo šest knjig, ki so bolj primerne za osnovnošolce na višji stopnji, za mlajše pa je nadvse ljubko delo Josefa Čapka O psičku in muci. Marsikaj se o živalih naučite iz poljudne knjige živalskih portretov, prav najmlajšim pa je namenjena lepljenka domačih živali iz zbirke Pikapolonica. • Š. Vidic PODELITVE PREŠERNOVIH PLAKET Kranj - V Domu kulture v Stražišču bo danes, v petek, ob 19. uri slovesnost ob 194-letnici Prešernovega rojstva, na njej pa bodo podelili občinska priznanja za delo na kulturnem področju - dve veliki Prešernovi plaketi in tri male Prešernove plakete. Na prireditvi bo nastopila plesna skupina Nova s predstavo V kraljestvu Z, koreografija Alenka Hain, produkcija CKD, ZKO Kranj. • L. M. Čopova rojstna hiša obnovljena Osnovna šola Toneta Čufarja Jesenice objavlja prosta dela in naloge UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA s polnim delovnim časom za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu od 27. 2. 1995 do 30. 6. 1995. Pogoj: P ali PU Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od objave na naslov: Osnovna šola Toneta Čufarja Jesenice, Tavčarjeva 21. TRGOVINA Kranj ^7irNK Tavčarjeva ul. ^IUI\ lc, . 221^-740 Miklcivz ! Čaka te marsikaj za punce In fante ođ 0. do 16. leta po UGODNIH CENAH, med drugim tudi: puloverji FRUIT OF THE LOOMpo 1936 SIT, termo kavbojke, bunde..... MUZEJ IN HISA KULTURE SPLOH Žirovnica - Danes, v petek, popoldne bo v Čopovi rojstni hiši nadvse slovesno: od ideje, da bi hišo odkupili in obnovili za kulturne namene je minilo celih sedem let - zdaj je stavba zunaj in znotraj nared, da sprejme zanimivo vsebino. Slovesno je bilo že v četrtek, ko so ob 12. uri odprli razstavo o poteku akcije za odkup in obnovo Čopove rojstne hiše in tudi zvečer na večeru umetniške besede, ko so povabili v goste dramskega igralca Poldeta Bibiča. Pravzaprav je nenavadno, da se v tem koncu Gorenjske ljudje že desetletja odločajo, da ob svoji pobudi in tudi z denarnimi prispevki, še preden se prebudijo druge institucije, obnavljajo in ohranjajo hiše, v katerih so se rodili za slovensko kulturo pomembni možje. Še pred drugo svetovno vojno leta 1939 je bila na ta način odkupljena in spremenjena v muzej Prešernova rojstna hiša v Vrbi, leta 1971 Finžgarjeva rojstna hiša v Doslovčah in zdaj še Čopova rojstna hiša. Vse tri hiše so pomembne kulturne postaje na zdaj že znameniti Poti kulturne dediščine, ki jo je skupaj še s spominom na pisatelja Janeza Jalna in čebelarja Antona Janšo vse v tem delu Gorenjske imenitno povezalo Šolsko kulturno društvo Prešernov rod Žirovnica. Najbrž tudi ni šole v Sloveniji, ki ne bi imela njihove brošur-ice z opisom tega zanimivega popotovanja, ki ga šolske skupine prehodijo in prevozijo vsako leto znova. Zato tudi ni čudno, če se je ideja o obnovi Čopove hiše, porodila prav v domačem kulturnem društvu. Hiša je bila namreč zelo dotrajana in Denar pa so darovali tudi posamezniki, delovne organizacije in ustanove, nekateri pa so dobro voljo pokazali tudi v drugih oblikah. Ko je bila hiša odkupljena, se je denar zbiral naprej za obnovo - ta je prišla tudi na seznam dotacij takratne republiške kulturne skupnosti in občinske kulturne skupnosti. Marca 1990 se je obnova dejansko začela in se ob večjih in manjših težavah: vmes se je podrl najslabše ohranjen del hiše, pa tudi denarja iz občinskih in tudi iz republiških virov ni bilo tudi po eno leto. Vendar pa je zdaj vse nared, da Čopova hiša odpre vrata javnosti in zaživi svoje kultur-V spodnjih prostorih Čopove hiše je na ogled razstava slik no življenje, bolj kot muzejsko, značilnih gorenjskih hiš, ki jih je v mešani tehniki naslikal Tone V hiši bo namreč tudi spomins- Tomazin. jo je lastnik nameraval porušiti, obiskovalci pa so seveda le na fasadi lahko videli vzidano ploščo z imenom moža pomembnega v jezikoslovju, literarni zgodovini, kritiki in bibliotekarstvu. Takrat se tudi še ni vedelo ali ima hiša poleg memorialnega pomena še kakšne etnološke posebnosti, zaradi česar bi jo bilo vredno ohraniti in obnoviti. To se je izkazalo šele kasneje, ko so hišo, preden so se je lotili zidarski mojstri, tudi podrobno raziskali sodelavci Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj ter ugotovili, da ima zelo zapleteno stavbno zgodovino, ki sega tja v 16. stoletje. Predstavitev papeževe knjige PRESTOPITI PRAG UPANJA Približno mesec dni po izidu izvirnika je pri založbi Mladinska knjiga izšla knjiga papeža Janeza Pavla II. z naslovom Prestopiti prag upanja. Knjiga je pisana v obliki intervjuja, saj na 35 vprašanj, ki jih je zastavil publicist Vittorio Messori, papež obširno odgovarja. Gradivo za knjigo je pravzaprav nastalo na podlagi priprav za pogovor na televiziji jeseni preteklega leta, a do tega ni prišlo. Knjiga prihaja med slovenske bralce s predgovorom dr. Alojzija Šuštarja, ki je na predstavitvi knjige dejal, da le-ta prihaja k nam v pravem času, v adventu. Knjigo, ki je izšla v nakladi 6000 izvodov, je prevedel Stane Ivane. Prestopiti prag upanja je knjiga, v kateri se papež Janez Pavel II. poglablja v filozofska, teološka, ekumenska, pastoralna in zgodovinska vprašanja. Takšna oblika pravzaprav ni nekaj novega v cerkveni literaturi v tem stoletju, saj so se k bralcem na podoben način obračali tudi že predhodniki današnjega papeža. V posameznih poglavjih, ki jih uvajajo zastavljena vprašanja, papež odgovarja na vprašanja o zlu in trpljenju, kaj je svetovnim religijam skupno, razglablja o budizmu, judovstvu, govori o zgodovini cerkve in njenem sedanjem in bodočem položaju. Knjiga ima 240 strani, cena pa je 4.389 SIT. • L. M. KONCERT ZA ORGLE Organist Tone Potočnik (roj. 1951 na Bukovici v Selški dolini) je spet stopil na slovenski glasbeni oder. Ne prvič in ne zadnjič. Na drugem koncertnem večeru Simfonikov RTV Slovenija (zeleni abonma v Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma, 25. novembra 94) je kot solist krstil novo slovensko glasbeno delo • Koncert za orgle in orkester mlade slovenske skladateljice Larise Vrhunc (roj. 1967). Tone Potočnik vedno bolj postaja vodilni slovenski organist. V to ga uvršča po eni strani pomanjkanje odličnih orglavcev, po drugi strani pa njegova glasbena in še posebej orglavska afiniteta tako do stare (zgodnje), vokalne kot tudi najnovejše glasbe. Kako tudi ne, saj je omenjeno delo neke vrste novo delo, nastalo je leta 1992 in je medtem (tudi s sodelovanjem organista T. Potočnika) že doživelo radijski krst. Potočnik kot odličen interpret ter poznavalec različnih glasbenih stilov in inštrumenta - orgel, se je tudi tokrat spet izkazal. Kljub temu da mu je mlada skladateljica (med drugim je študirala in ji je bil profesor ter mentor še drugi "Gorenjec" prof. Marijan Gabrijelčič na ljubljanski Akademiji za glasbo!), tokrat namenila obsežno in zahtevno kadenco šele v tretjem stavku, pa je solist, ki je igral s Simfoniki RTV Slovenija in pod tujim - gostujočim dirigentom Philippom Benderjem, storil vse, da je bilo delo spet zgledno izvedeno. Izmed ostalih del pa so bila tokrat na sporedu še uvodna Pomlad-simfonična suita Claudea Debussvja, Koncert za klarinet in orkester Johna Corigliana (solist-klarinetist Michel Letheic, Francija) in pa sklepni La Valse-plesna pesnitev za orkester Mauricea Ravela. • F. K. Najzanimivejše podrobnosti hiše so zato pri obnavljanju ohranili - prevsem gotski portal v veži, okna v spominski sobi in nekaj oken na severni fasadi. "Hiša je gotova", je s prepoznavnim olajšanjem na tiskovni konferenci v ponedeljek v Čopovi hiši razglasil predsednik odbora za obnovo hiše Jože Resman. Brez trdne odločenosti krajanov in že kar trmoglave želje, da začeto stvar izpeljejo, bi zamisel kaj lahko obstala nedokončana. Prvi najpomembnejši in začetni del - odkup hiše, so izpeljali slovenski šolarji. Ko je bila decembra 1987 na dnevu prosvetnih delavcev na Jesenicah objavljena akcija za zbiranje denarja, da bi hišo odkupili, se je žirovniška osnovna šola spremenila v komunikativni center, v katerem so tiskali nalepke in drug material ter ga v kompletih razpošiljali po slovenskih šolah. Do konca maja 1988 je skoraj polovica slovenskih šol, osnovnih in srednjih, in več kot 113.000 učencev prispevalo po takratnih 500 din za odkup hiše. Skupaj pa kar polovico potrebne vsote. ka soba Matije Čopa, ki jo bosta v naslednjem letu ob pomoči sredstev ministrstva za kulturo uredila Muzej Jesenice in Gorenjski muzej Kranj. Vsi ostali prostori v hiši pa kar vabijo, da se zanje predvidi kakšna dejavnost. Zdaj je že odločeno, da v hiši ne bo knjižnice, zato zdaj žirovniška šola, ki je prevzela hišo v upravljanje, načrtuje druge dejavnosti - razstave, literarne in glasbene večere. Osrednji prostor - "hiša" s kmečko pečjo namreč lahko sprejme kar precej obiskovalcev. To je še posebej pomembno za šolske skupine, ki naj bi v Čopovi hiši tudi začenjale ali pa končevale svoje potovanje po poti kulturne dediščine; krajši postanek z morebitnim Čajem in osnovnimi informacijami ali celo s krajšim didaktičnim dodatkom je vsekakor del programa, ki pa ga bodo v Žirovnici še dodobra premislili. Vsekakor pa tako krajani kot institucije, ki so sodelovale pri obnovi Čopove hiše, vedo, da bi bil bil ves napor za uresničitev ideje bolj ali manj izničen, če ne bodo vanjo zahajali na zanimive prireditve in dejavnosti tudi sami Žirovničani, tako šolarji kot odrasli. • Lea Mencinger, foto: Janez Pelko STOPETDESET LET ZDRAVLJICE Kranj - V počastitev obletnice rojstva pesnika Franceta Prešerna so sinoči v galeriji Prešernove hiše odprli razstavo ob obletnici nastanka Zdravljice, razstavo sta pripravila Gorenjski muzej Kranj in Osrednja knjižnica Kranj. Zdravljica je, kot je znano, nastala leta 1844, zaradi zapletov s cenzuro, pesnik pač ni pristal na okrnjeno objavo pesmi, sploh m bila objavljena v pesniški zbirki Poezije, ampak kasneje šele leta 1849 v Bleivveisovih Kmečkih in rokodelskih novicah. Razstava je tematsko razdeljena na predstavitev pobud za nastanek Zdravljice, zapletov s cenzuro, rokopisne variante pesmi, redakcije Prešernovih Poezij, izdaje Zdravljice vse od leta 1944 in več izdaj faksimilov vse do letošnje. K predstavitvi sodijo tudi prevodi Zdravljice in literartura o njej. Literarni del razstave « predstavil prof. Franc Drolc. Likovni del razstave, ki ga je predstavila kustosinja Beba Jenčič, obsega dela akad. slikarja Janeza Vidica, ki je opremil izid Zdravljice iz partizanske tiskarne Trilof. V drugem prostoru galerije pa so na ogled tudj foto povečave prevodov kitice "žive naj vsi narodi" v vse doslej znane tuje jezike, tudi bengalščino, kisvvahili, kitajščino itd. L.M., foto: Gorazd Šinik LISTA ZA GOSPODARSKO EKOLOŠKI RAZVOJ Bleda, Bohinjske Bele, Gorij, Ribnega in Zasipa GOR J* jr^ ■ ■ *Et v. Ri*po BOHINJSKA* ' BELA' f ANTON POKLUKAR - KANDIDAT ZA ŽUPANA OBČINE BLED Ob ustanovitvi Liste za gospodarsko ekološki razvoj nas je vodila misel, da se v kraju združijo domače ustvarjalne sile, ljudje, ki niso podrejeni volji strank, kar pomeni, da je naša lista nepolitična in nestrankarsko organizirana. V prepričanju, da le neobremenjen človek lahko svobodno in ustvarjalno razmišlja in dela, sem okrog sebe zbral mlade, delavne in poštene krajane, ki so se združili v Listi za gospodarsko ekološki razvoj domačih krajev. VAŠ KANDIDAT ZA ŽUPANA ANTON POKLUKAR NAROČNIK: Anton Poklukar Demokratska stranka Slovenije SREDINA ZA PRIHODNOST NAROČNIK:00 DS RADOVLJICA Dr. Jože Možgan, kandidat SLS za župana Železnikov Zaupali ste mi svoje zdravje in življenje, zaupajte mi še občino V ponedeljkovo zgodnjo poznojesens-ko noč so sc oglašali zvoki Eihalne godbe ar na dveh predvolilnih prireditvah v dosedanji občini Škofja Loka. Poleg prireditve ZLSD v Skofji Loki, si je podobno orkestralno spremljavo namreč izbral tudi dr. Jože Možgan kandidat SLS v Železnikih. Morda le s to razliko, da je pihalni orkester Alplesa zaigral nekaj udarnih že v pozdrav pred veliko kinodvorano v Železnikih, ki se je ob shodu dodobra napolnila. Mnoge, ki so poslušali nastop svojega doktorja, ni motil hlad te dvorane, saj jih je nastop, poln žara in energije očitno ogrel. Da je bilo tako, so potrjevali večkratni aplavzi m nenazadnje mnoga vpra- Demokrati Slovenije Tisočletna Loka v primerjavi z nekaterimi slovenskimi mesti vedno bolj zaostaja. Zgodovinske in naravne dobrine, ki jih v mestu in okolici ni malo, niso izkoriščene, celo propadaj'0, kot na primer Loški grad, Visoko, smučišča na Starem vrhu. Še vedno nimamo obvoznice, ki bi jo morali zahtevati v paketu z RUZV in je zdaj priložnost zamujena. Pač pa Loka, žal, postaja zelo uspešno spalno naselje. Z razbitjem na male občine, čemur so botrovale vladajoče stranke LDS in SKD, bomo še težje obvladovali dodeljeni prostor. Nalog in težav bo veliko. Naša lista združuje podjetniško zagnanost z i zeljo, da Loko spet prebudimo iz anonimnosti B vrnemo Ločanom. Prav zato smo se odločili, da vstopimo na občinsko politično sceno. • Matjaž Hafner Kandidati za Demokrate Slovenije so: t VOLILNA ENOTA - KS Godešič, KS Reteče-Gorenja vas in KS Trata 1 • Zvonka Košir ps J^^SLOVENSKA OBRTNO RODJt: TNIŠKA STRANKA KS J. VOLILNA ENOTA - KS Log, Zminec in KS Škofja Loka - Mesto 1 • Matjaž Hafner jj- VOLILNA ENOTA - KS Lenart, KS b*ara Loka - Podlubnik in KS Bukovica " Bukovščica *■« Stanislav Hribar J- Miloš Četrtič v« Boris Pešelj «. Janez Hafner [V VOLILNA ENOTA KS Kamnitnik 2. Anton Košir 4. Ivan Miklavc 6- Matjaž Križaj Poleg Demokratov Slovenije kandidiramo za občinski svet občine Škofja Loka tudi kandidati Slovensko obrtno-podjetniške stranke. Prav je tako, da smo podjetniki in obrtniki med kandidati, saj nam ne gre za politiko ali ideologijo. Smo predvsem za boljši gospodarski razvoj, za učinkovit sistem gospodarjenja, za večjo blaginjo in manj krivic, za srečo, varno in mirno prihodnost. Problemov, ki so v naši občini, je veliko. Ne bom jih našteval, vem pa, da so tudi veliki problemi razrešljivi. Škofja Loka ima veliko možnosti za vsestranski napredek, le uresničiti je potrebno postavljene cilje. Tudi obrtna cona pride na vrsto, pa turizem in varstvo okolja, izboljšanje življenjskih razmer ter vse, kar je v interesu Škofjelo-čanov. Naša prizadevanja lahko podprete, spoštovane volivke in volivci, ne da bi tvegali za napačen politični prestiž. • Franc Šifrar Kandidati Slovenske obrtno-podjetniške stranke kandidiramo na kandidatnih listah z imenom "Demokrati Slovenije - DS, SOPS" 1. VOLILNA ENOTA - KS Godešič, KS Reteče-Gorenja vas in KS Trata 2. Peter Bertoncelj 3. Janez Križaj 4. Jože Dolinar 5. Tone Oblak II. VOLILNA ENOTA - KS Log, KS Zminec in KS Škofja Loka - Mesto 2. Franc Guzelj 3. Gregor Bergant 4. Tomaž Prevodnik5. Stanislav Demšar III. VOLILNA ENOTA - KS Lenart, KS Stara Loka - Podlubnik in KS Bukovica -Bukovščica 1. Niko Štibelj 3. Janez Jelene KS Sveti Duh in IV. VOLILNA ENOTA Kamnitnik 1. Franc Šifrar 3. Bernard Stanonik 5. Marija Sever KS Sveti Duh in KS PE1M ČOLNAR NAŠ KANDIDAT ZA ŽUPANA \ OBČINE kitANJ sanja, ki so od kandidata zahtevala podrobnejša pojasnila. Tudi ta shod ni bil brez predstavnika vodstva stranke iz Ljubljane, pri čemer je podpredsednik SLS dr. Franc Zagožen priznal, da je dr. Možgana bolje spoznal šele na tem shodu, ter dodal, da jim ga hkrati zavida in privošči. Dr. Možgan je uvodoma poudaril, da je pripravil program za ljudi ne za kanale, saj je prepričan, da morajo ljudje izbirati med osebnostmi, na katere bodo prav v odnosu do človeka ponosni. Do zdravniškega poklica se je prebil kot kmečki fant, ki so mu neupravičeno očitali kulaško poreklo, s trdim odrekanjem in predvsem lastnimi zaslužki, tako na klasični gimnaziji, kot pozneje na medicinski fakulteti. Nikdar ni bil polovičan bil je med najboljšimi dijaki, najuspešnejšimi študenti, enak odnos je ohranil tudi pri delu. Zdravniškega poslanstva ne misli opustiti, če mu bo zmanjkalo dneva, bo vse potrebno napravil ponoči. Tistega, kar je potrebno vedeti o kanalizaciji, cestah in vodovodih, se bo naučil, če bo treba tudi s pomočjo številnih prijateljev, bolj in predvsem pa ga zanimajo ljudje. Doslej se je ukvarjal predvsem z bolnimi, kar ga včasih kar preveč utruja, rad bi še kaj storil tudi za zdrave. Slovenski narod se mora duhovno prenoviti in v mnogočem vrniti k tradicijam, ki so ga ohranile. Predvsem je to družina, vera, zemlja, pa tudi kultura, ki je kljubovala na "prepihu Evrope." Ne spoštuje političnih sprenevedanj, obračanj po vetru, poziva pa k strpnosti tudi do tistih, ki so prišli od drugod in imajo primeren odnos do naših navad, jezika, kulture in izročila. Za konkurente ni našel dobrih besed, zlasti za tiste ne, ki se razglašajo za neodvisne. Menil je, da je podpora vsedržavne stranke, kakršna je SLS, in ki slovi po svojem poštenju, doslednosti in odgovornosti, vse kaj drugega, kot ■ nekaj desetin podpisov. • Š. Žargi ■ SLS SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Naroćnik obe odbor SDSS Kranj VERJAMEMO V SLOVENIJO Več Slovenije! j _ LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE J SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI OBČINA ŠENČUR KANDIDAT ZA ŽUPANA JOŽEF PRUSNIK SKD Spoštovane Tržičanke, dragi Tržičani! Bliža se konec volilne kampanje. Da se bomo oddahnili, vas vabimo na prireditev, ki bo v Bistrici, danes, v petek, 2. 12. 1994 ob 15.30 uri. Sodelujejo: - humoristi - ansambel Zarja - Miklavž in kandidat za župana PAVEL RUPAR Sodeluje zvezda naše glasbene scene HELENA BLAG NE. Ob dobri predvolilni malici bomo preživeli prijetno popoldne. Po predstavitvi pa vas vabim na srečanje v paviljon NOB, kjer bomo ob 18. uri nadaljevali predstavitev liste SDSS in kandidata za župana PAVLA RUPARJA. NAROČNIK: SDSS Tržič ■......■ < Srečen dan za gasilce Kranj, 1. decembra - V torek, 29. novembra, so v Kranju Minister za obrambo R Slovenije Jelko Kacin, predsednik IS sveta občine Kranj Peter Orehar, generalna direktorica Zavarovalnice Triglav, d.d., Ljubljana Nada Klemenčič in direktor Gasilsko reševalne službe Kranj Janez Osojnik podpisali dogovor o izgradnji nadomestnega objekta Gasilsko reševalne službe Kranj na zemljišču vojašnice v Kranju, ki ga je ministrstvo za obrambo odstopilo za to dejavnost. Direktor Osojnik je ob slovesnem podpisu v Območni enoti Zavarovalnce Triglav poudaril, da je to srečen dan za poklicne in prostovoljne gasilce na območju sedanje kranjske in bodočih občin, saj bodo čez dve leti imeli 2000 kvadratnih metrov prostorov za vse vrste reševanj; tudi gorski reševalci, jamarji itd. Zahvalil se je podpisnikom • Ministrstvu za obrambo, IS občine Kranj, Zavarovalnici Triglav in posebej tudi Skladu stavbnih zemljišč občine Kranj za obljubljeno podporo. * A. Ž. 9* SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Naročnik: oti otfbor SDSS Kranj OBVESTILO Oddelek za prostor in okolje občine Tržič obvešča občane Tržiča, da bo v ponedeljek, dne 5. decembra 1994, objavljen javni razpis za uveljavljanje pravice do dodelitve socialnega stanovanja v najem v občini Tržič. Besedilo javnega razpisa bo v celoti objavljeno na oglasnih deskah pred sprejemno pisarno - vložiščem in na Oddelku za prostor in okolje občine Tržič, Trg svobode 19, Tržič, v fotokopiji pa ga bo mogoče kupiti v sprejemni pisarni -vložišču SO Tržič, Trg svobode 18. Razpisni rok bo trajal od ponedeljka, 5. decembra, do vključno petka, 16. decembra 1994. V tem roku bodo interesenti v sprejemni pisarni - vložišču SO Tržič lahko kupili obrazec vloge za uveljavljanje pravice do dodelitve socialnega stanovanja v najem. Izpolnjen obrazec vloge, skupaj z vso zahtevano dokumentacijo bodo udeleženci razpisa morali oddati v sprejemni pisarni - vložišču SO Tržič, najkasneje do petka, dne 16. decembra 1994. Načelnica po pooblastilu IS. Jasna Kavčič, dig., I. r. ĆREVARSTVO MAJKR MESARJI, GOSTDVCI, TRGOVCI... Črevarstvo Majer vam nudi po ugodnih cenah: - vse vrste (uvoženih) kalibriranih naravnih črev - umetne ovitke - mrežice - aditive iz programa TKI Hrastnik - nože Dick, Tukan (Solingen) - za trgovine vse vrste vakuumsko pakiranih naravnih črev (paketi po 10, 25, 50 m) čreva in vse ostalo lahko dobite v maloprodajni trgovini v Ihanu, Goričica 1C, Ihan, Domžale, fax in tel.: 061/722-263 in v času od 4. 11. 1994 do 15. 2. 1995 na ljubljanski tržnici. V Ihanu pa od 1. 11. 1994 naprej dobite tudi vse, kar potrebujete za koline. Se priporočamo! Most čez Kokro predvidoma konec aprila Po treh mesecih gradnje sodelavci SCT začeli z betoniranjem osnovne plošče mostu čez reko Kokro. Temu bodo sledila zemeljska dela ter rekonstrukcija Ceste Staneta Žagarja, sprva v brniški nato pa še v smeri Vodovodnega stolpa. Predvidoma do novega leta bodo na mostu uredili hodnike, asfaltno prevleko pa naj bi položili konec aprila. Po besedah sekretarja za ceste pri ministrstvu za promet in zveze Marjana Dvornika dela na mostu potekajo no načrtu kiiub obsegu in zahtevnosti investicije. Predračunska vrednost projekta znaša 720 milijonov tolarjev in ga poteg države 47-odstotnim deležem financira tud' občina Kranj. S financiranjem projekta tudi v prihodnje ne bo težav, raj je most prioritetna naložba tako lastnikov najbrž ne bo šlo. v državnem kot občinskem Uroš Špehar merilu. Edino nerešeno vprašanje ostajajo zemljišča za širitev ceste proti Vodovodnemu stolpu, kjer brez težav Med ogledom gradbišča kranjskega mostu je državni sekretar za ceste Marjan Dvornik ob navzočnosti direktorja Republiške uprave za ceste Antona Šajne, Družbe za državne ceste Franca Slaka in načelnika oddelka za objekte Jurija Vojske v pogovoru s predsdenikom in člani IS občine Kranj in novinarji z zadovoljstvom napovedal, da bo most gotov spomladi, Cesta Staneta Žagarja pa v 8 mesecih. Državni sekretar Dvornik je na vprašanje, kako bo uresničen letošnji program na državnih cestah na Gorenjskem, z ugotovil, da bo narejeno skoraj vse, kar je bilo načrtovano, poleg ceste čez Petrovo Brdo pa bo tudi prihodnje leto imela prednost cesta po Selški dolini. • A. Ž. Miklavževi večeri v Preddvoru Od 2. do 4. decembra od 16. ure naprej. Trgovina in kavarna Vencelj - Za starejše pokušina izdelkov: Kras Sežana, Šanson sladoledi, Pivovarna Union, Vino Brežice, Fmctal Ajdovščina - Darila po naročilu Tik Tak Kondija Pižoma za najmlajše Od 18. ure naprej Miklavž s spremstvom Miklavževi večeri - Trgovina in kavarna Vencelj, Preddvor Pevski zbor DU Žiri Žiri - Pri Društvu upokojencev v Žireh so novembra ustanovili mešani pevski zbor, ki ga bo vodil Ivan Rijavec. Minuli teden se je okoli dvajset pevk in pevcev zbralo na prvi pevski vaji. Program zbora bo obsegal predvsem pesmi slovenskih skladateljev. Ugotavljajo pa, da bi bilo za zbor najbolje, če bi štel okoli trideset članov. Zato vabijo predvsem pevce, ki imajo veselje do petja, zaželjeno pa je tudi nekaj pevskega predznanja. Pevski zbor ima vaje vsako sredo ob 18.30 v glasbeni sobi Osnovne šole Žiri. • Vladimir Novak Ne politika, delo nas je združevalo Kranj, 1. decembra - Dosedanja krajevna skupnost Preddvor, ki je po zakonu o lokalni samoupravi ena od petih novih občin na območju sedanje kranjske, je v zadnjih 10 letih na področju razreševanja in urejanja Komunalne infrastrukurc bila nedvomno med najuspešnejšimi na Gorenjskem. Jože Žorman, ki je bil daljše obdobje predsednik krajevne skupnosti, nazadnje pa v tem mandatu zadolžen v svetu KS za komunalno infrastrukturo, je pred dnevi povedal, da so imeli v KS v tem obdobju več kot 50 velikih akcij. Največje so bile vodovod, telefonija, cesta na Mož-janco, ki se je na ta na čin "povezala" z dolino. Nič manjša akcija ni bila celovita obnova Doma krajanov v Preddvoru. Med večjimi pa so bile poleg cest še, obnove cerkva, izgradnja več mostov in druge. "Združevalo nas je delo, ne politika," je poudaril Jože Jože Zorman: "Ne politik^ delo nas je združevalo." Zorman. "In tako si zamišljam delo tudi v novi občini, lcjcr nas čakajo ceste, kanalizacija, javna razsvetljava, kulturni spomeniki in še posebej regulacije potokov in hudournikov na celotnem območju." • A. Ž. Peter Orehar - kandidat SKD za župana mestne občine Kranj Dosedanje delo razlog za zaupanje "Prepričani smo, da mesto Kranj zasluži status mestne občine, saj je največje mesto na Gorenjskem." S tem v zve/i Peter Orehar še posebej poudarja, da bodo v ospredju prizadevanja, da Kranj postane visokošolsko in fakultetno središče. Kar zadeva osnovno šolstvo, pa bo treba razširiti štirirazredni osnovni šoli na Orehku in Kokrici v popolni šoli, okrepitev šole v Podblici in v Mavčičah ter vrnitev šole na Trsteniku. Peter Orehar "Kranj je že zdaj veljal za pomembno kulturno središče Gorenjske. Pred štirimi leti smo poskrbeli za boljše pogoje nekaterih kulturnih skupin, manjkata pa med drugim še koncertna in eksperimentalna dvorana. Tudi na športnem področju inja Kranj v prihodnje lepe možnosti, sC posebno na smučarskem (skakalnica) 'n_ plezalnem. Nadaljeval sc bo razvoj poodjetništva in urejanje komunalne infrastrukture. Potrebna bo boljša zdrav; stena oskrba in s tem v zvezi tudi bolj*) materialni položaj zdravstva. Gradil} bomo socialna stanovanja, zagotavljali otroško varstvo v manjših skupinah. Večiko nadaljevanje bo sledilo na cesti oziroma prometni infrakstrukturi z raZ' reševanjem parkirnih površin. listi, ki sc strinjajo, da so naša prizadevanja v zadnjih letih pomenila uresničitev skup* nih želja, nam lahko zaupajo še naprej.' A. Žalar Janez Podgoršek -Slovenska ljudska stranka Kmetijstvo, oskrba, obrt, turizem "Zaradi izrazito podeželskega značaja občine Vodice bodo osnovna prizadevanja usmerejna v uresničitev programa CRPOV, ki prvič zajema program celotne občine." Sicer jia si bo Janez Podgoršek prizadeval, da kmetije še bolj post anejo vir oskrbe mesta Ljubljane, da se povečajo razvojne možnosti za obrt in da postane (ekološko obarvan) turizem ena od razvojnih možnosti občine. "Posebne napore bom vložil v obuditev kulturnega izročila naših krajanov Kopitarja, Aleševca, Koželja, Iluhada, v organizacijo kulturne poti skozi vasi, kjer so živeli. Nadaljevalo se bo komunalno urejanje (kanalizacija, vodovod). Šola mora prav tako dobiti pravo vlogo in pomen. Začeti pa bo treba tudi obnovo doma krajanov v Vodicah." • A. Ž. Friderik Pipan - LDS Liberalna demokracija Slovenije Čakajo nas vodovod, kanalizacija "Vodilo LDS je zagotoviti boljše življenjske pogoje in višji standard posmeznika in skupnosti. Takoj bo treba izoblikovati načrte po volji ljudi, ki bodo vodilo oblikovanja in razvoja nove občine." Pri tem ing. Friderik Pipan - Miro ocenjuje, da bodo načrti uresničljivi le s primerno povezanostjo občnov, pa tudi občina bo morala biti po volji vseh prebivalcev. Naselja v občini morajo biti vsestransko povezana (urbanistično, komunalno s čimmanjšimi posegi v naravo). Na celotnem območju nas čakajo vodovod, kanalizacija, telekomunikacije, promet. Poskrbeti bo treba za cerkve, spomenike in druge kulturne objekte, posebno vlogo bosta imela razvoj kmetijstva in pridelava hrane. Potrebujemo bančno enoto in bencinsko črpalko. Cilj bo pridobitev prostora za starejše občane, potrebujemo lekarno, obnoviti bo treba vrtec za otroke od prvega do šestega leta. Za enakovrednost male občine z drugimi v razvitem svetu pa bo treba razvijati malo gospodarstvo in kmetijstvo ter kulturo >n sport. • A. Ž. Anton Kokalj - SKD Slovenski krščanski demokrati Sedem točk "Ce predstavnik' kakšnega naselja n* bodo izvoljeni v svc> bodoče občine Vodi*-'*-*-bodo interese tega območja lahko uvcljav''1 preko izvoljenih prc* dstavnikov in ob p«"110, či stranke Slovenski'1 krščanskih demokratov." Program, s katerim se predstavil3 Anton Kokalj obsega sedem točk; "Skrb za zdravo življenje, ohranjanj1 osnovnih kulturno zgodovinskih znacu* nosti na območju občine Vodice, skrb mlade in družine, za starejše, boln1-^ socialno ogrožene. Na področju koniU" nalne infrastrukture bo potrebna p'>sPj\ šena ureditev preskrbe s pitno vodo "* reševanje drugih komunalnih in pr°sl°rSj kih problemov. Velik poudarek naj p nova občina dala razvoju drobiu'tf gospodarstva, kmetijstva in turizma ' nenazadnje tudi sodelovanju z organiz8" eijami in društvi. • A. Ž. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLĆJAK v* kranjski Savi imajo s certifikati kakovosti ISO 9000 pokritih že 86 odstotkov proizvodnje Mednarodno potrjena kakovost savskih avtoplaščev in zračnic Sava Semperit, največja med petimi Savinimi tovarnami, je certifikat za proizvodnjo avtomobilskih plaščev prejela kot druga, za proizvodnjo zračnic pa kot prva tovarna v Evropi. ^ranj, 1. decembra - Tovarna avtopnevmatike Sava Semperit Je uspešno prestala preizkušnjo zagotavljanja kakovosti po •nednarodnih standardih in pridobila certifikat ISO 9001, kije v tej seriji najbolj cenjen, saj vključuje tudi razvoj. Pridobili So pravzaprav dva certifikata, saj se prvi nanaša na Proizvodnjo avtomobilskih plaščev v Kranju in drugi na Proizvodnjo avtomobilskih zračnic na Ptuju. Pogovarjali smo Se ^ direktorjem Save Semperit DUŠANOM KVEDROM. "Kdaj ste se odločili za Pridobitev certifikata kakovosti ISO 9000?" "Avditiranje se je pri nas začelo že pred desetimi leti s strani Volkswagna, v svetu se Je tedaj začelo krepiti gibanje za kvaliteto in tovarne so se tega lotevale same. Štafetno Palico so nato prevzele svetovne agencije, kakršna je tudi Biro Veritas, ki so sistem poenotile in definirana je bila organizacijska oblika, ki zagotavlja, da ljudje sprejemajo filozofijo kvalitete in Urejenosti delovnega procesa. Srž je torej v tem, da irnaš sistem, na osnovi kater-ega si lahko dober. Pred dvema letoma je za Renault pri nas avditiral Biro Veritas, po pogovorih z njimi smo se odločili, da v to "Letos, ko smo se s tem največ ukvarjali, je kvaliteta narasla, težko je o tem govoriti v številkah, lahko pa rečem, da smo napravili velik korak. Še večjega pričakujemo v prihodnje, saj je bila doslej to strokovna naloga, s katero so se ukvarjali organizacijski delavci na vseh ravneh, zdaj pa se morajo v prizadevanja za kakovost vključiti vsi, to morajo sprejeti kot zavestno dejanje. Povezali smo ga z novo organiziranostjo dela, uvajamo tako imenovano skupinsko delo in celo tovarno bomo razdelili na skupine, ki bodo štele deset do' petnajst ljudi. Skupina bo zelo avtonomna, sama bo morala skrbeti zase, tako glede produktivnosti kot kvalitete, dn- bodo vsi obvladali v se, se bodo lahko dogovorili, koliko časa bo kdo kje delal, nikomur ne bo več dolgčas in polneje bo lahko zaživel." "Verjetno bo kdo tudi izločen?" "Skupina bo sama odločala, je nekdo pravi član sku- jabolko ugriznemo tudi sami ločenih inovacij in manjših pine ali ne kdor se skupine in se dokoptiemo do certifi- popravil skupine bodo same bo prilagodil, se bo sam kata. Del So se lotili pred razporejale krajše dopuste. V izločil, saj mu bodo kmalu F - interno delitev dela se bodo l6-timi meseci in oba certifikata uradno dobili pred dobrim mesecem. Pomemnbo je seveda tudi to, da je certifikat ISO 9001 najzahtevnejši v tej seriji, saj poleg proizvodnje, prodaje, servisiranja itd obsega tudi razvoj." "Ste sistem kakovosti vzpostavili sami?" "Sami, z inštruktorji Biroja jeritas smo imeli le nekaj konzultacij. Izkoristili pa Srr>o lahko izkušnje drugih tevarn Save, saj so v Velu in v>stu certifikata ISO 9001 Pridobili pred nami, seveda Pa je bilo pri nas dela veliko Več\ saj tovarna zaposluje skoraj 1.600 ljudi. Hkrati pa srno delali na dveh lokacijah, ? tovani avtomobilskih plaš-*ev v Kranju in v tovarni ?vtomobilskih zračnic na Ptuju in pridobili smo dva certifikata, v Kranju in na Ptuju. £a Ptujčane jc to še večji Uspeh, saj so sorazmezno mlada tovarna, zračnice so začeli izdelovali šele pred sedmimi leti, ko smo tja Pjcnesli to proizvodnjo, ki je Dila nato razširjena s Conti-nentalovo in kasneje še s ^emperitovo opremo in tako le denes edina tovarna avtomobilskih zračnic v koncernu L°utinental." "Kakšno je bilo to delo, *QJ vse ste morali postoriti*" . "To je delo, ki ljudi prisili k tematiki, premisliti je treba ^se, od nabave, proizvodnje, •kntrole, do prodaje, vzdrže-Var»ja. Ko spravljajo vse to na rekli, veš nerodno je, če moramo delati namesto tebe." "Certifikat kakovosti ISO 9001 boste tako tudi lažje obdržali?" "Po formalni plati se bo seveda stalno izpopolnjeval, posodobitev je predvidena že prihodnje leto, vključena bo tudi skrb za ekologijo. Sava temu že zdaj daje velik pou- na eni strani vključevale kot kupec in na drugi strani kot Erodajalec svojih polizdelkov, ar pomeni, da bodo kot kupci zelo natančni pri prevzemu polizdelkov, v vlogi prodajalca pa se bodo seveda obnašali drugače. Preseči torej želimo sedanji klasični, teroristični princip dela: naredim in nič ne mislim. To bo nadgradnja certifikata ISO 9001 in pričakujemo ne samo darek, mislim, da ie nedavna skok, temveč kvantne pre- zgodba o odpadkih, ki so mike, kar se bo seveda odra- prišli nazaj v tovarno, pove-zilo tudi v poslovnim dala prav to. V Sloveniji je po rezultatih." tovarniških dvoriščih veliko sodov z odpadki, mi smo skušali ta problem razrešiti, saj sami vednar ne moremo imeti razstrupovalno naprave za vse odpadke." "Kaj certifkata kakovosti pomenita znotraj koncema Continental?" "Continental je kot "Kakšne so prve izkušnje?" "Tri skupine že imamo, stvari tečejo dokaj dobro. Začenjamo z naslednjimi desetimi, petnajstimi skupinami, v letu in pol bomo skupine uvedli v celotni proizvodnji. Skupine so različno sestavl- prva jene, gre predvsem za to, da gumarska skupina v Evropi ljudje razmišljajo o svojem uspel pridobiti ta certifikat, delu, da so aktivno vključeni vanj, da ne pustijo glave pri vratarju in jo potem vzamejo, ko gredo domov. Poglejte, doma smo vsi managerji, finančniki, zelo dobro se znamo organizirati, v tovarni pa ljudje pričakujejo, da bo nekdo drug mislil namesto njih. V tovarno vendar hodimo ustvarjat, velika škoda bi bila. Če ne bi izkoristili potenciala vseh 1.600 ljudi, pa ne samo fizičnega." "Ljudi torej ne podcenjujete?" "Nikakor, kdor tega poten- dva meseca pred nami ga je prejela tovarna Uni-royal iz Aachna v Nemčiji, tako je naš drugi na področju izdelovanja avtomobilskih plaščev v Evropi, na področju izdelovanja avtomobilskih zračnic pa prvi. Nekatere tovarne certifikate kakovosti ISO sicer imajo, vendar nižjega ranga, mislim, da ISO 9004, ki ne obsega razvoja." "Kaj pomeni navzven, za kupce vaših izdelkov?" "Ko smo se letos dogovarjali z Oplom, so kot predpogoj postavili ta certfikat, povedali smo jim, da smo v zadnji fazi certificiranja in jim seveda takoj obvestili, ko smo ga dobili. Zadovoljni smo, ker ste držali besedo, so nam priznali in posel se odvija naprej. Podobno je to zahteval tudi Renault." "Pripravljate se na večjo investicijo?" "Potekala bo štiri leta, vredna bo približno 100 milijonov mark, proizvodnjo potniške avtopnevmatike bo s sedanjih 3,5 milijona povečala na 4,5 milijona kosov letno, gre za posodobitev proizvodnje v smislu večje produktivnosti in dviga kakovosti. Vključili pa bomo tudi proizvodnjo tako imenovanih H plaščev, ki so namenjeni hitrosti do 210 kilometrov na uro, in V plaščev, ki so namenjni hitrosti do 230 kilometrov na uro, kar predstavlja prehod na nov tržni segment." "So finančni viri že znani?" "Med njimi bo verjetno mednarodni sklad IFC, pogovori se bodo začeli v začetku Krihodnjega leta, seveda pa odo finančni viri tudi domači. V okviru programa Opti-ma III pa nekatere stvari že tečejo, saj ne moremo čakati, tekoče investicije v naši tovarni znašajo od 20 do 25 milijonov mark letno." • M. Volčjak Bančni dogovor o nižjih pasivnih obrestih Kranj, 29. novembra - Banka Slovenije in vlada se že dalj časa trudita znižati jjasivne obrestne mere v bančnem sistemu. Na potezi so bančniki, ki naj bi dogovor o tem sprejeli do 15. decembra. Nadzorni odbor Združenja bank Slovenije je v ponedeljek, 28. novembra, namreč potrdil predlog dogovora o določanju zgornje meje pasivnih obrestnin mer v bankah in hranilnicah ter sklenil, da ga pošlje v sprejem bankam in hranilnicah, ki so članice združenja, k dogovoru pa bi lahko pristopile tudi PkaP»r, odk.jcjo stvari, o kater- ciala v ljudeh ne bo .zkonstil, neaIanice združ^nja. Uresničevanje dogovar naj bi kontrolirala Banka Slovenije, morebitne kršitelje pa naj bi zadela kazen v višini tri do deset milijonov tolarjev, za določeno obdobje pa naj bi bili izključeni iz medbančnega tolarskega in deviznega poslovanja. Nadzorni odbor Združenja bank Slovenije pa bi dogovor razveljavil, če bi Banka Slovenije, zakladništvo države ali druge državne institucije ponujale varčevalcem višje obrestovanje njihovih prihrankov oziroma če bi normativno vplivale na višino obrestnih mer v bankah in hranilnicah. Dogovorili so se, da naj bi banke in hranilnice omenjeni dogovor sprejele najkasneje do 15. decembra. Nadzorni svet pa je banke in hranilnice pozval, naj se v tem času vzdržijo dejanj, ki bi bila v nasprotju z dogovorom. ,h Prej sploh niso razmišljali, bo zaostal, ta notranja filozo-P°kažejo se šibke točke, se- fija kupca oziroma prodajalca ^o AVTO VLEKA PREŠERNI srPREŠERN JOŽE* NON STOP 64248 LESCE y Savska 36A7 MOBITEL0609-610-633 ; NAJVEČJI URADNI PRODAJALEC ZA mobitel CARRYPH0N B.F0RTE B.CLASS MAX0N B.DELTA 1840 1840 3940 2440 3040 DEM DEM DEM DEM DEM NOVA RJE. V KRANJU KOROŠKA 26. OZ. KIDRIČEVA 6. b. ( pri AMZS oz. bencinski črpalki) PRVIH IO KUPCEV DVOMESEČNA NAROČNINA BREZPLAČNO. VMNNI m d o.o d.o.o. MOBILNA TELEFONIJA P.E. KRANJ UGODNI PLAČILNI POGOJI DEMO APARATI Pri ljubljanskem podjetju Lada avto, ki ie uradni zastopnik Lade v Sloveniji, so skupaj s svojo prodajno servisno mrežo v teh dneh pripravili posebre popuste za kupce, ki jih zanima lada samara. Tako bodo kupci do konca letošnjega leta lahko izbirali med posameznimi opcijami opreme, pri prodajalcu pa bodo eno od izbranih možnosti dobili brezplačno ali pa se enostavno odločili za popust pri prodajni ceni v znesku 48.000 tolarjev. Lada avto prodaja samare z Michelinovimi gumami MXL ali novimni zimskimi M+S Alpin. Letos je Lada avto s protidobavami barv iz Heliosa in zaganjačev in altematorjev iz šempetrske Iskre Avtoelektrike realizirala že 14 milijonov dolarjev izvoza. Ob koncu decembra bo na slovenskem trgu na voljo tudi prenovljena lada niva, prihodnje leto pa samara, ki bo imela motor z večtočkovnim elektronskim vbrizgom goriva. • M. G. Avtom arke t Boa magazin hbhbi vsak patak pri vašem prodajalcu V DANAŠNJI VIi;\ II KI TEST HYUNDAIN ACCENT 1,5 GLS. OPEL VECTRA 1.8 16V sport BMW MADE IN AMERICA« ŠPORT: PREGLED SEZONE GHD ZA DRŽAVNO PRVENSTVO GALERIJA PRVAKOV: SLAVKO DEKLEVA ■ NAGRADNA IGRA ZA NOVE NAROČNIKE BREZPLAČNI MALI OGLASIM NAGRADNA KRIŽANKA rt ^jm lj_ | 1 atelje Vasja anl11 ■ m. VASJA REPINC.dla C. 1. MAJA 69 64000 KRANJ tel.:323-878 - IZDELOVANJE TEHNIČNE DOKUMENTACIJE STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH OBJEKTOV - LEGALIZACIJE OBJEKTOV - NAČRTI NOTRANJE OPREME -CENITEV NEPREMIČNIN BORZNI KOMENTAR Če smo borzni komentar v prejšnjem tednu zaključili s četrtkovo umiritvijo tečajev na Ljubljanski borzi in celo z rahlo negativnim trendom glede na sredine tečaje, ko se je borzni indeks povečal za 25 indeksnih točk oz. 1,6 %, je petkov padec indeksa za 62 točk res pomenil črni petek. Objava o dokapitalizaciji SKB banke v višini 2,47 milijarde tolarjev in začetek prodaje druge emisije delnic dne 25. 11. po prodajnem tečaju, ki je bil za več kot deset odstotkov nižji od trenutne tržne cene na sekundarnem trgu, je povzročila pravi obrat v trgovanju. Najbolj smeli brokerji so začeli s prodajo starih delnic, da bi tako pobrali del kapitalnega dobička med ceno stare in nove delnice. Stari delničarji imajo namreč prednostno pravico do vpisa novih delnic po tečaju 38.172 tolarjev in na to ceno prizna SKB banka še 7 % popust ob uveljavljanju prednostne pravice. Na dve stari delnici lahko dosedanji delničarji vpišejo eno novo, ne glede na to, ali gre za redno ali prednostno delnico te banke. Na skupščini dne 30. 11. so delničarji sprejeli sklep o zamenjavi prednostnih delnic za redne upravljalske delnice. S to potezo naj bi vsi delničarji postali imetniki rednih delnic, katerih delniško knjigo vodi sedaj SKB Aurum in pomeni prvi korak od imobilizacije do dematerializacije tega vrednostnega papirja. Ne smemo pa pozabiti, da se z delnicami druge emisije ne bo dalo kar takoj trgovati na borzi. Ce bo emisija uspešno zaključena, tu ne gre zanemariti rezervacije 58.500 delnic iz drugega kroga vpisa, namenjenih tujim vlagateljem (gre predvidoma za naložbo EBRD) in vloženo prošnjo za kotacijo na borzi, zna preteči tudi šest mesecev do uvrstitve v kotacijo in s tem do deljene likvidnosti omenjene nove delnice. Petkova poteza SKB banke je nemalo presenetila akterje na trgu in do neke mere povzročila padanje tečajev tudi ostalih delnic. V ponedeljek je elektronski sistem sicer kazal več optimizma, tečaji tako delnic kot obveznic so naraščali, vendar so se ob koncu trgovanja obrnili v nasprotno smer. Lako pričakovani torek, ko bi se en del pričakovane dobre likvidnosti iz naslova zapadlih blagajniških zapisov, že lahko odrazil na sekundarnem trgu, je razočaral. Večina brokerjev je predvidevala povečano povpraševanje po delnicah in obveznicah, vendar je ustvarjen promet in doseženi tečaji iz indeksnih točk nižje kot predhodni dan, kazal povsem drugačno sliko. Možnosti za tako stanje sta dve, ali gre za taktiziranje nekaterih, ki želijo ustvariti dvom o tem, ali se bodo tečaji sploh kaj dvignili in z majhnimi količinami doseči padec tečajev in nato nakup iz ugodnejših pozicij ali pa gre obotavljivost investitorjev pripisati bojazni po trenutni nelikvidnosti, če bi se izplačila zavlekla za nekaj dni. Šele 30. 11. objavljena stopnja rasti drobnoprodajnih cen v preteklem mesecu, ki znaša 1,5 %, že rahla rast menjalniških tečajev in pa mamljive ponudbe posameznih poslovnih bank, ki bi rade vsaj en del sproščenega kapitala posrkale v svojo pasivo in to po precej višjih obrestnih merah, kot jih prizna banka Slovenije v svojem ukrepu o zniževanju pasivnih obrestnih mer in "kazni", ki sledijo bankam, v primeru večjih odstopanj od povprečne efektivne obrestne mere, nakazujejo na pestrost dogajanj na finančnem trgu v naslednjih dneh. • Borzni posrednik: Hermina Krt SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Naročnik: oM. odbor SDSS Kranj "ZELENO JE MODRO!" Zaupajte nam svoj glas. NaroCnik Zelen Kran|a Najslajših 5% je vaših! Ob 25 letnici industrijske proizvodnje vozil Renault v Sloveniji podarjamo vsem svojim kupcem 5% popusta za vozila Renault 5 in Clio, izdelana v Rcvozu. Ponudba velja od I. novembra do 31. decembra 1994 za vsa vozila, vplačana in prevzeta v salonih Renault do konca leta. Vse najboljše! JESENICE mL/, ~ Primožič Tel.: 064/861-570, fax: 064/861-571 CM W RENAUU TEL.: 064/225 - 060/ 225 - 061 petek, 2. decembra 1994 17. STRAN • GORENJSKI GLAS VREME -........-.......£y......Cs-I d Vremenosiovci nam za konec tedna napovedujejo nadaljevanje suhega vremena. LUNINE SPREMEMBE Ker bo jutri mlaj nastopil ob 00.54., naj bi Po Herschlovem vremenskem ključu mrzio, le ni jigozahodnika. Aaaaaaaaaa mm* 0 HELENA HOČE UJETI ALFI J A, JOŽE PA HELENO Vse bolj vroče postaja v naši in vaši akciji, kjer iščemo Zlati A% Slovenije. Kot vse kale, bo najbolj zlat veseli muzikant Alji Nipič. Helena Blagne ga ne more in ne more ujeti in bo verjetno ostala na drugem mestu. Torej ie od prvega kroga stojita Alfi in Helena na prvih dveh stopničkah. Ta teden je *et)i Cuk Jote Potrebuješ, za njim pa Irena Vrčkovnik, Oto "estner, Ivan Hudnik, Adi Smolar, Iztok Mlakar, Andrej Šifrer ln Marko Vozel]. Veliko slavje s pompozno prireditvijo bo 15. decembra v srečah. Pridite tudi vi, morda boste deležni presenečenja ztnone Merkur. Marija Barbič iz Ilirske Bistrice bo kupovala v eni izmed \rgovin Emone Merkur - zastonj - do 5.000 tolarjev. Ivan Jeklar lz Bohinjske Bistrice in Milica Titan iz Tišine pa bosta k svoji garderobi dodala majico in čepico. Pojutrišnjem bo večina Slovencev odšla na volišča. Golaža "e bo, bodo pa volilni lističi. Tudi Butalci so imeli svojega *uPana. Imeli so ga tako radi, da so mu kupili avto. Župan "n Za< vo^an m Sa začne preizkušati. Najprej prižge luči. *n / /« vesel° vzkliknejo Butalci. Potem prižge motor. Dela glasno ugotovijo. Tedaj pa župan vključi smerni kazalec. "Dela, ne dela, dela, ne dela," rečejo Butalci in se čudijo. /a+y ~ ŠKODA Volksvva^rn Crrw.jp Ne nič hudega se ni zgodilo. Samo nova kaseta od Pop Designov je izšla, ja no una Š.K.D.M, in če mene pra-šate, seveda me res pra-šate, ta kaseta bo spet doživela ne vem kakšno naklado, v glavnem full veliko. Ker gor so tudi ene predelave od Boney M, pa misl'm da Bee Gees... no ja zadeva je sto na uro in to je še ena potrditev, da se fantje res znajo j t (iti). Jasno, da bodo v sredo, 7. decembra ob 18. uri, prišponali v Aligator Music Shop, da bodo za vas podpisovali kasete, z vami debatirali in..., a bi se kdo od vas rad slikal s Popdesignovci? Mogoče bo-mo za vas zrihtal' tudi to? Ne verjamete? No, boste videli. In kako je z Marjano Deržaj, k' ma..... no tisto. Eni ste za prvo damo napisali Majdo Sepe, pa Heleno Blagne, celo Anjo Rupel..., no nisem mislil tisto, ki se vam najbolj dopade, čeprav je tudi Anja z bandom Videosex tam leta šestinosemdeset pela priredbe Marjane Deržaj, pa tudi fest je, kar se mene tiče... Ja tudi Marjana je fejst, tudi una naša novinarka, ki se trenutno potepa po Indoneziji. No, Žreb je danes nanesel takole precej blizu Kranja in sicer k Mariji Rus, Tenetiše 87. 64204 Golnik. Hmmm, pride dopis, pol pa le po nagrado. TOP 3 1. Spomin iz pajčevine -Pop Design 2. Unpnjgged In New York - Nirvana 3. Big Ones - Aerosmith NOVOSTI Z eno besedo, ne z dvema... se vidi, da se približuje novo leto, saj je novosti toliko, da vseh ne bomo mogli stlačit v telih nekaj vrstic. Torej - domače zadeve - najnovejše izdelke so naštepali: Pop Designi, Vlado Kreslin in Mali bogovi, Andrej Šifrer, Agropop, So VVhat (te so naši), Copa ca Bana (te tudi) Aleksander Jež, Andre Blumauer, pa v stilu The Best... Edvin Fli-ser in Alfi Nipič. Tuji: Sade in Inxs (2cd) d* best of in še dva soundtracka in sicer iz filmov Forest Gump in The Crow (vrana), v katerem je zadnjič v življenju nastopil Brandon Lee sin od Bruce-a Lee- a (oba soundtracka sta dost dobra). Tu so še cool rockerji Pridigarji iz Ormoža. O ostalih pa drugič Vstopnice - Al Di Meola. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 158: No pa se spomnite na Vladeka Kreslina, ki je že imel kup bandov, jaz se spomnem recimo Desetega brata, pa Beltinške bande, pa v zadnjih letih Malih bogov, pred njimi pa je Vlado pel v zelo dobrem ročk bandu, recimo tisto "Je v Šiški kaj odprtega". No, kva za en band bi to lahko bil? Rešitve čakam do srede, 7. decembra, v uredništvo Gorenjskega glasa, pripis "Jodlgator". Tko: K. kar se tiče Dwighta Yoakhama, cedejka je, bila pa je tudi kaseta in zna še biti (ampak mislim da ne s komadom, ki bi ga ti želela) - ej ne si želeti samo enega komada..., Beti v soboto sva bila s tipom skupaj na koncertu in pravi, d' se kaj oglasi, se bosta že zmenila. In kaj čem pol jest' tu naredit'. L. bo (bi) pa kar "umrla" od... česa? CaV "V nedeljo gremo pa na volitve," je rekla mama svoje-mu nadebudnemu petindvajsetletnemu sinu. "Kakšne volitve?" je brezbrižno zabrundalo dete, ki to pač več ni, saj ima že kar nekaj časa volilno pravico. "Lokalne volitve, kakšne pa!" "Bhh, kva pa mene to briga," se še naprej ni dalo zmotiti volilno telo, zaloputnilo vrata in odhitelo na trening. Volitve so torej hec za tastare, ki se gredo dan na dan isti špil: kdo bo zmagal, *do pogorel, kdo je s kom in Zakaj. Po občinah se bruha na tone propagandnega gradiva o tipčkih, ki jih vsak, ki ie tastar in ki se za politiko r'ga, pozna v dno duše: saj s° ja njegovi sosedje, njegova zlahta ali vsaj znanci iz s°sednje ulice. Predvolilni špil zahteva, da zdaj kot obsedeni tekajo °d zborovanja do zborovanja, da zvečer kar padejo v Postelj. Naspali se bodo tako ali tako v soboto, ko bo zanje za nas napočil najbolj krasni trenutek: volilni molk. Za gospode kandidate župane bo volilni molk krasen Zato, ker si bodo oddahnili od vseh mogočih in nemogočih obljub, ki so jih pleteniČili tja v tri krasne. Ne poznam niti enega lokalnega kandidata, ki bi se kot ena samozavestna in Pokončna bodoča županska Peršona namerno distanciral °d vseh teh klobasarij, kaj vse du ho v eri njegovega župa-ttovanja ratalo od vrtca do Živinoreje Pri meni bi vžgal en tak župan, ki bi preprosto rekel: vse bo, Če bo država dala in nič ne bo, če se bo država še naprej šla emono-centralizem. V takem ali podobnem duhu daje kratke in jedrnate izjave samo in le en ljubljanski kandidat iz župana in tukaj, na tem mestu tvegam eno napoved. Ta kandidat, iz Bohinja doma, bo v v Ljubljani kot kandidat za Župana na volitvah potegnil naš ata le župan ratajo - že letajo okoli šivilj ali se vsaj ozirajo za kakšnimi takmaš-nimi kostimčki ali oblekami. Madonca, bo to nerodno, če našega ateka po pomoti le izvolijo, ti pa nimaš za povo-litveno strankarsko žurko kot mati županja nič obleči! Malo županov bo v nedeljo res izvoljenih - veliko jih bo šlo s protikandidatom v drugi volilni krog, ampak za sopro- Tema tedna Volilni molk V času volilnega molka bo določen sloj kupcev zajela nakupovalna mrzlica: bodoče matere županje bodo v času volilnega molka za vsak primer pokupile pol trgovine, kajti naš ata lahko zmagajo in v nedeljo ponoči se mu lahko natepe v stanovanje cela armada njegovih strankarjev... dolgo črto. Tudi zato, ker ne kikirika kot drugi petelini in se sploh ne gre nobene medijske predvolilne kampanje. Večkrat pa ob teh kandidaturah tega enorrnnega števila županov pomislim na njihove gospe soproge. Ne zato, ker v tem predvolilnem času dedcu, ki kandidira za župana, nič ne kuhajo, saj ga nikoli ni doma. Zato, ker kot zveste soproge svojih bodočih županov - morda pa go županovo ne more biti hujše zadrege, če se njenemu možeku dogodi ta silna čast in slava že kar v nedeljo: doma pa nimaš ne francoske solate ne pršuta, ne pečenke, kaj šele potice ali kremšnit! Kajti strankarski poveljniki bodo zanesljivo prihrumeli na dom čestitat in se prilizovat. In tnu bodo tudi koj zabičali, katero barabo je v občini treba razkrinkat in s kom do konca obračunat! Slovenska mati županja bo zatorej v soboto obilno nakupovala, se frizirala in paradirala pred špeglom z vsemi oblačili, ki jih premore. Ati, bodoči župan, bo pa v luft gledal, živčno zmerjal mulce, da se prepozno vračajo s treninga in sploh bo v poprečni slovenski županski družini ena pretresna in stresna atmosfera. Nič ne bo pomagalo, če se bo v soboto popoldne pri gospodu kandidatu za župana skoncentrirala vsa žlahta in zagotavljala, da bo samo njega in le njega volila. Bolj bodo goltali krofe in segali po piškotih, bolj bodo govoričili, kako da so njegovi protikandidati nepriljubljeni revčki, zgage in zverine, on pa pameten in bo zato v nedeljo požel obilo volilnih glasov. Povprečni slovenski županski kandidat dobro ve, da ga niti približno ne bo volila vsa tista žlahta, ki zdaj golta njegove krofe, saj je v najbolj kritičnih trenutkih tudi njegova žlahta strgana plahta. Prihaja torej naš dan, dan volilcev. Edini dan, ko kraljuje demokracija in pravzaprav edini dan, ki loči diktaturo od parlamentarne ureditve. Vse, kar bodo poraženci po tem dnevu rekli, bodo praznje marnje. Eni v prestol, drugi na trdna tla. Enim materam županjam bodo strankarji v zmagovalni evforiji takojci pojedli ves pršut, drugim materam županjam pa bo ostala le lepa frizura in ogrske salame za ves teden. • I). Sedcj Zaupajte nam svoj glas. "MISLI GLOBALNO, DELUJ LOKALNO" ZefefF« SUveMJe Naročnik: Zeleni Kranja GREMO V PRIMADONO oddajo pripravlja in vodi: NATAŠA BEŠTER sreda, 7. decembra, ob 17. uri DOMAČA LESTVICA- 1. Čuki - Vsepovsod ljubezen 2. Chateau - Mlinar na Muri 3. Spin - Kjerkoli si 4. Jan Plestenjak - Tvoj smeh 5. Aleksander Mežek - Ko boš prišla na Bled TUJA LESTVICA 1. Bon Yovi - Always 2. Luther Vandross & Mariah Carev - Endless love 3. Inner Circle - Games people plav 4. Tom Jones - If I onlv knevv 5. M. People - One night in heaven NAGRAJENCI: - Kavbojke BLUE MOON v Jeans clubu PETRIČ v Kranju dobi Dragica Valentič iz Trbovelj - Bon za 3.000 SIT bomo poslali Mariji Jenko v Kranj - VVeekend vstopnici za DISCOTEKO PRIMADONA na Trebiji pa prejmeta Veronika Glavač iz Mavčič in Martina Jenko iz Žabnice. ČESTITAM! KUPON GLASUJEM ZA: MOJ NASLOV: KUPONE POŠLJITE NA RADIO KRANJ, 64000 KRANJ Gala Miklavžev ples v hotelu Transturist v Skofji Loki v soboto, 10. decembra,zvečer. Rezervacije na tel.: 624-026 Vstopnine ni! ZADETEK V PETEK Generalni sponzor božično-novoletne serije: družinsko podjetje "Klakočar" - proizvodnja tekstilnih izdelkov, trgovina "Nina", restavracija Vila Bella s Sr. Bele pri Preddvoru. šivil|stvo klakočar K / ::...a r.n.:J A. V trgovini "Nina" ugodna ponudba oblačil za zimski čas - moške, ženske in otroške konfekcije, spodnjega perila, brisač, servietov, nogavic, copat ter igrač in bižuterije. Odprto od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Restavracija VILA BELLA je odprta, razen ponedeljka, vsak dan od 11. do 23. ure; ribje specialitete, divjačina, brezmesne jedi, prvovrstne sladice - ponudbo pa so razširili še na dobrote kitajske kuhinje. Kakovost, pozornost in udobje v restavraciji VILA BELLA na Sr. Beli. Poslovno kosilo, priložnost za praznovanje pomembnih življenjskih dogodkov ali intimne večerje. - Trenutki v VILI BELLA vam bodo ostali v nepozabnem spominu... NAGRADA: OBLAČILA IN GOSTINSKE STORITVE V VREDNOSTI 50.000,00 SIT POKROVITELJ "DRUŽINSKEGA KVIZA" CV PETEK, 25. 11. 1994 LOG / wmmmmmtmmm^r d.o.o. s trgovinama: Srednie Bitnje 70 pn 2abnici - tel.: (064) 312-000, fax: (064) 312-331 v Ljubljani, šmartinska 152 HALA 10 - južni vhod - tel.: (061) 185 1 601 Delovni čas: od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 13. ura. Široka specializirana ponudba: svetil, senzorjev in senzorskih svetilk "STEINEL", visokokakovostnih stikal "MERTEN", električnih orodij in kompletne inštalacijske stontve v objektih - od telefonije, jakotočnih ter vodovodnih inštalacij do alarmnih naprav. k- TVS 1 8.55 Radovedni taček: Nebo 9.20 Oscar Junior: čudežna očala, portugalski film 9.30 Moja enciklopedija živali: Štorklja 9.40 Turjaška Rozamaunda, glasbena oddaja 10.20 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 11.05 Zgodbe iz školjke 11.40 Prigode pingvina Potepin-ka, japonski risani film 13.00 Poročila 14.35 Tednik 15.20 Poglej in zadeni 17.00 TV dnevnik 17.10 Znamenite romarske poti, angleška dokumentarna nadaljevanka 18.00 RPL - studio Luwigana 18.45 Hugo, TV igrica 19.14 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 19.45 Utrip 20.10 Dobrodelno miklavževanje 22.00 Za TV kamero 22.15 Ozare 22.30 TV dnevnik 3, Vreme 22.40 Šport 23.00 Sova Gruško, zadnji del anagleške nadaljevanke; Zadroz, ameriški film TVS 2 8.00 Euronews 10.00 Človek in glasba: Rim - iz teme, 14. oddaja 10.50 Turistična oddaja 11.05 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nadaljevanka 11.55 Sova, ponovitev 15.55 Karaoke, razvedrilna oddaja Tv Koper - Capo-distria 16.55 Športna sobota: Maribor: DP v košarki (m): Sa-tex - Smelt Olimpija, prenos 18.30 Alpe - Donava - Jadran 19.00 Vail: Svetovni pokal v alpskem smučanju, supervele-slalom (m), prenos 20.10 Bledi jezdec, ameriški film 22.00 Sobotna noč: Novice iz sveta zabave; Glasbene nagrade MTV; Glasbena lestvica 0.50 TV jutri HTV 1 8.45 TV koledar 10.30 Sezamova ulica, ameriška nanizanka 12.00 Poročila 12.05 Emperatriz, nanizanka 12.05 Me je kdo iskal? 13.35 Briljantina, ponovitev 14.15 Hrvaški izseljenci 15.00 Prizma 15.45 Poročila 15.55 Bonv, otroška nanizanka 16.45 Turbo Limach show 18.00 Poročila 18.05 Televizija o televiziji 18.30 Prisrčno vaši 19.15 Na začetku je bila beseda 19.30 TV dnevnik 20.10 Bestseller, ameriški film 21.45 V dobri družbi, glasbena oddaja 22.45 Slika na sliko 23.25 Poročila 23.30 Razmišljanje 0.25 Poročila 0.30 Sanje brez meja HRT 2 15.25 TV koledar 15.35 V avtobusu, ponovitev 16.00 Kulturna krajina, ponovitev 17.00 Atlet leta, posnetek 17.40 Hrvaško košarkarsko prvenstvo: Zrinje-vac - Cibona, prenos 19.15 Risanka 19.30 Poročila 20.10 KYTV, ameriška humoristična nanizanka 20.40 Cro pop ročk 21.30 Latinica 22.30 športna sobota 22.45 Nočna izmena: Severna obzorja, ameriška nadaljevanka; Mr. Bean; Zdravnik in hudiči, ameriški barvni film KANALA 7.00 Video strani 9.00 CTM 10.00 Spot tedna 10.05 Teden na borzi 10.10 Kino, kino, kino 11.10Dance session, ponovitev 11.50 Spot tedna 17.55 Spot tedna 18.00 Računalniška kronika, dokumentarna nanizanka 18.30 Hiša strahov, ponovitev ameriškega barvnega filma 20.00 Vreme 20.05 Krik, oddaja o stilu 20.35Računalniška kronika 21.10 Ameriških deset 21.30 Nora domišljija, ameriški barvni film 23.20 Vreme 23.25 Zgodba o igri, ponovitev 23.50 Živeti danes 0.20 Spot tedna 0.25 CMT Več Slovenije! j _ LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE J filma 10.50 Človek na božični črti 11.00 Očka, ponovitev ameriške TV melodrame 12.30 Hello Austria, Hello Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Očarljiva Juiija, av-strijsko-francoski film 14.45 Pogledi od strani 15.00 Otroški program 16.15 Beverlv Hills 90210 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X-large, mladinska oddaja 18.05 Alpe - Donava - Jadran 18.30 Zdravnica dr. Oueen 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Luč v temi 22.20 Zlata dekleta 22.45 Obraz strahu ameriška TV srhljivka 0.15 Čas v sliki 2.05 MacGvver 2.50 Videostrani/Ex libris AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 9.20 Alpsko smučanje - svetovni pokal, smuk (m), iz Val D'lsera 12.00 Vremenska panorama 13.00 Mojstri jutrišnjega dne 13.15 Prijetno smo se imeli 14.00 Ali imate radi klasiko? 14.45 To je ostalo od dvoglave-ga orla 15.30 Viharni Jonathan, komedija 17.00 Ozri se po deželi 17.45 Kdo me hoče, Živali iščejo dom 18.00 Šport 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Dragnet, ameriška kriminalna komedija 22.00 Čas v sliki 22.10 čas na nabodalu 22.15 Šport 22.40 Avstrija II, 12. del 0.12 Round Midnight 0.55 Videostrani/Ex libris TELE-TV KRANJ ... Videostrani 19.00 TV napo-vednik TELE-TV 19.03 EPP blok 19.10 Strel 6, oddaja za mlade in mlade po srcu (ponovitev) 19.55 Iz arhiva: Utrip Kranja 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok 20.10 Petkov tedenski pregled (ponovitev) 20.40 Otvoritev novega salona Alpetour Renault 21.00 Danes na videostraneh 21.03 EPP blok 21.10 Razstava čipk v razstavišču Elektro Gorenjska PE Kranj 21.30 Prešernov kulturni mozaik (ponovitev oddaje) 23.00 Nočni zabavno-erotični program 2.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Club O. T. O. predstavlja -koncert; band SCARLET FLOW-ERS 20.00 Otvoritev obnovljene rojsnte hiše slov. impresionista I. GROHARJA - 4. del 21.00 Brez komentarja R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Dobro jutro ob kavi 10.10 štiri tačke 11.20 Slovensko božično presenečenje 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Velike ideje malih glav 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Izbor pesmi tedna 17.00 - 17.30 Skupna oddaja o kulturi (4. radijska mreža) - pripravlja jo Radio Kranj 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - Glasbene odkrivanke R TRŽIČ Oddajamo ob 16. do 19. ure, z oddajnika Kovor na UKV 95 MHz in SV 1584 KHz, ter z oddajnika Grad na UKV 88,9 MHz. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vmes vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zeleni nasvet 13.00 Glasba je življenje 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Igre na žaru 18.00 čestitke R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za klasično glasbo 9.00 Mladinski program 11.00 Za zdravo življenje v blokih in stolpnicah 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda še niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Minute za družino 16.50 Športni utrinki 17.00 Skupna kult. oddaja na 4. radijski mreži 17.30 Sobotno razvedrilno popoldne 19.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dober dan 7.15 Novice 8.30 Vreme 9.00 Horoskop 9.30 Kam danes 10.15 Novice 10.30 Oddaja o kulturi 11.15 Angleščina 12.00 BBC novice 13.30 Imamo jih radi 13.55 Pasji radio 14.00 13 ožigosanih 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 17.15 Novice 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Stampeedo 22.00 Hot music žur - Jernej Vene 1.00 Satelit to znam brati, berem KINO AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.00 Naš glasni dom, ponovitev 9.30 Božična žena, ponovitev ameriškega TV CENTER amer. ris. LEVJI KRALJ ob 15.30 in 17. uri, akcij. kom. RESNIČNE LAŽI ob 18.30 in 21. uri STORŽIČ amer. psih. krim. KLIENT ob 16., 18.15 in 20.30 uri ŽELEZAR amer. kom. VIKEND PRi BERNIJU 2 ob 16. in 18. uri, prem. amer. akcij, thrill. ŠUND ob 20. uri TRŽIČ amer. kom. TRIJE LOPOVI IN POTEPIN ob 16., 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film FOREST GUMP ob 18. in 20.15 uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. akcij, film LJUBIM TEŽAVE ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. akcij, film RESNIČNE LAŽI ob 18. in 20. TVS 1 8.05 Otroški program: Živ žav 8.55 Arabela, ponovitev češke nadaljevanke 9.25 Miklavžev večer 10.00 Poročila 10.10 VVaitapu, TV nadaljevanka 10.35 Vrtiljak, ponovitev mehiške nadaljevanke 11.00 Življenje v zamrzovalniku, ponovitev angleške poljudnoznanstvene nadaljevanke 11.30 Obzorja duha 12.00 Koncerti Groblje - Slovenski madrigalisti: J. Haydn: Missa Brevis in Hon. St. Joannis de deo 12.30 Velja za vsak dan: Pa vendar teče, ponovitev nemške igrane serije 13.00 Poročila 13.15 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa, ponovitev ameriške nanizanke 14.10 Moški ne odidejo, ameriški film 16.00 Majski cvetovi, angleška nanizanka 17.00 TV dnevnik 17.10 Po domače 18.55 Hugo, TV igrica 19.30 TV dnevnik 20.00 Zrcalo tedna 20.10 Nedeljskih 60 21.20 Listi in cvet, 3. oddaja: Zimsko cvetje 21.45 Ščepec širnega sveta, angleška dokumentarna nadaljevanka 22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.35 Danes smo volili TVS 2 8.00 Euronevvs 10.00 Koncert popularne glasbe: Simfoniki RTV Slovenija in Big Band RTV Salovenija, 2. del 10.45 Sova, ponovitev 11.45 Miklavžev koncert 15.55 Športna nedelja 15.55 PPZ v odbojki (m) Salonit -Lausanne 18.25 Vail: Svetovni pokal v alpskem smučanja, veleslalom (ž), 1. tek, prenos 19.30 Ples stoletja: Od svobodnega do gledališkega plesa, nemški ekspresionizem, francoska serija 20.25 Velja za vsak dan: Nežnost, nemška igrana serija 20.55 Turistični kažipot: Bavarska 21.10 Vail: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (ž), 2. tek, prenos 22.00 Športni pregled 22.30 Sova: Druga domovina, anemška nadaljevanka 0.35 TV jutri HTV 1 8.45 TV koledar 8.55 Poročila 9.00 Risanke 9.30 Čistilni stroj, kanadski barvni film 11.55 Poročila 11.00 Malavizija 13.30 Mir in dobrota 14.00 Duhovni klic 14.05 Poročila 14.10 Kmetijska oddaja 15.00 Alpe - Donava -Jadran 15.30 Opera box 16.00 Mesta - zibelke srednje Evrope: St. Petersburg 16.40 Živalski svet 17.10 Poročila 17.15 Filmi Buda Spencerja: Boomerang, italijanski barvni film 18.50 Kre-menčkovi, risana serija 19.15 TV fortuna 19.30 Tv dnevnik 20.10 Sedma noč 21.55 Po vrnitvi, ameriška nadaljevanka 22.40 Poročila 23.20 Šport 23.40 Poročila v angleščini 23.45 Sanje brez meja HTV 2 7.05 TV koledar 17.15 Cro pop ročk 18.00 Po Afriki z otrokom in kamero, ponovitev 18.45 NBA action 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.10 črno belo v barvah: Sama v temi, ameriški barvni film; Leteči cirkus Montvja Pvthona, humoristična nanizank KANALA 9.00 Spot tedna 9.05 Lepotica in gusar, risanka 10.00 Video igralnica 10.30 Male živali 10.50 Nora domišljija, ponovitev ameriškega barvnega filma 12.40 Helena 13.25 Spot tedna 18.05 Risanka 20.00 Vreme 20,05 Tropska vročica, ameriška nanizanka 21.00 Zgodba o igri, dokumentarna oddaja 21.30 Kino, kino, kino 22.30 Zdrava video glava 23.30 Vreme 23.35 Spot tedna 23.40 CMT RADIO ŽIRI, SFMSTERE0, 91.2,89.8,96.4 MHz radio občine Škof ja Loka mentarna oddaja 10.15 Otoki na afriškem nebu, ponovitev 11.00 Pogovor z novinarji 12.00 Tednik 12.30 Orientacija, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.15 Zlata dekleta, ponovitev 13.35 Lov za banko, ameriški film 14.55 Očarljiva Jeannie 15.20 Hiša v Jeruzalemu 15.30 Otroški program 16.35 Parker Leviš 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Melrose Place 18.05 Čas v sliki 18.30 Baywatch 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 19.55 Ljubezen v Gradcu 22.20 Čas v sliki 22.05 K 1, kultura v živo 23.05 Adam, moj drugi jaz 23.50 Budovi nauki 23.55 Izpoved pastorja Burga, švicarski TV film 1.25 W. A. Mozart 1.35 La Noče 2.05 Videostrani/Umetniki za boljši svet AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 9.00 Big top pee-vvee, ameriška komedija 10.20 Alpsko smučanje -svetovni pokal, superveleslalom (m), iz Val d'lsera 12.00 Čudovite slike iz živalskega sveta 12.30 Pogledi od strani 13.00 Dober dan, Koroška 13.30 Šport; Tekmovanje najboljših plesnih parov 14.30 Po rdeče-belo-rdečih sledeh 15.15 Športno popoldne 16.15 Božič z Jamesom Lastom 17.15 Klub za seniorje 18.00 Jedi z zgodovino 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.48 Sporni primeri 20.15 Možje, ki hodijo skozi ogenj, ameriška akcijska drama 22.30 Ljubimec, francosko-angleški film 0.20 Bilbao Blues, španska kriminalka 1.40 Videostrani/1000 mojstrovin TELE-TV KRANJ 9.00 TV napovednik TELE-TV 9.03 EPP blok 9.10 Miha Pavli-ha (ponovitev otroške oddaje) 10.00 Odštek 8: Dihamo skozi Kranj 10.50 EPP blok, Danes na videostraneh 11.00 LOKALNE VOLITVE '94: Utrip z volišč (dopoldanski posnetki) 11.10 Petkov tedenski pregled (ponovitev) 11.40 Iz sveta zabavne glasbe: Skupina Magnet 12.30 Video boom 40 (prva slovenska video lestvica), 14. oddaja 13.20 Film: Night club 14.50 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 12.00 Dogodki z volišč 19.00 Poročilo z lokalnih volitev -občina Železniki 20.00 Različni intervjuji R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 12.40 Kmetijska oddja 13.00 Dobrodošli med praznovalci 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.20 Hitro, daleč, visoko 18.20 Kino, kviz 19.30 do 24.00 Večerni program - Lestvica Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 10. do 15.30, iz Kovorja na UKV 95 Mhz in SV 1584 Khz ter iz Tržiča na UKV 88,9 Mhz. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 7.50 Nočna kronika 8.00 Mirin vrtiljak 9.30 Horoskop 10.30 Kuharski recept 11.00 Radijski sejem 12.00 Osmrtnice 12.05 čestitke 13.00 Nedeljska tema 14.00 Čestitke 15.00 Osrednja poročila 16.00 Čestitke 17.00 Tema 18.30 Minute za resno glasbo R ŽIRI 8.00 Napoved programa 8.40 Naš zgodovisnki spomin 9.00 Danes v občini 9.10 Na obisku v Gorenjski predilnici 10.00 Kmetijska oddaja 11.00 Škofjeloški tednik 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.30 Čestitke 13.30 Nedeljsko popoldne 16.00 Škofjeloških 6 17.30 Nedeljsko srečanje 19.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-UUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Calimero in otroci 9.00 Dopoldanski vodeni program 9.15 Novice 9.30 Horoskop 9.45 Vreme 11.15 Novice 12.00 Duhovna misel - Rudi Koncilij3 12.15 Novice 13.00 Nedeljska reportaža 14.00 Glasbena lestvica 15.00 Vodeni program 15.15 Novice 17.15 Hollvvvood - oddaja o filmu 18.00 Gostuje Radio Trbovlje 19.00 American top 40 22.30 Jazz galerija 1.00 Sateliti AVTOSOLA ing.MUMAR ORGANIZIRA TEČAJE CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začetek tečaja PONEDELJEK 5. decembra 1994, ob 18. uri. VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R5, GOLF in motornem kolesu YAMAHA. |g311 -035l KINO AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05Zunan-jepolitična reportaža 9.30 Doku- CENTER amer. ris. LEVJI KRALJ ob 10., 15.30 in 17. uri, akcij, kom. RESNIČNE LAŽI ob 18.30 in 21. uri STORŽIČ amer. psih. krim. KLIENT ob 16., 18.15 in 20.30 uri ŽELEZAR amer. kom-VIKEND PRI BERNIJU 2 ob 16. in 18. uri, amer. akcij, thrill. ŠUND ob 20. uri TRŽIČ amer. kom. TRIJE LOPOVI IN POTEPIN ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. melodr. ZRAVSAL SEM E. HEMINGWAYJA ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer. film FOREST GUMP ob 18. in 20.15 uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. akcij, film LJUBIM TEŽAVE ob 20. uri RADOVLJICA amer. akcij, film RESNIČNE LAŽI ob 18. in 20. uri VSEBINA: 65 MARKO JENŠTERLE: S pomočjo Gregorčiča tudi do Plečnika LEA MENCINGER: Violončelo, kraljevski inštrument ANKA NOVAK: Spomeniki kmečkega stavbarstva na Gorenjskem LITERARNA SNOVANJA Beseda urednice Uvodno razmišljanje tokratnih Snovanj je Marko Jenšterle namenil slovenskemu predstavljanju kulture v Argentini, kjer postajajo Gregorčič, Plečnik, slovensko gledališče imena, ki niso le znana tamkajšnjenu slovenskemu življu, pač pa tudi Argentincem. V obširnem pogovoru za Snovanja je doma in v tujini uveljavljam violončelist Miloš Mlejnik, Skofjeločan, povedal marsikaj o svojem glasbenem delu. V Gorenjskem muzeju Kranj bo vse do začetka novega leta na ogled ena pomembnejših etnoloških razstav zadnjega časa - Spomeniki kmečkega stavbarstva na Gorenjskem, o njej piše avtorica etnologinja Anka Novak. Lea Mencinger Marko Jenšterle S pomočjo Gregorčiča tudi do Plečnika Argentine v času neodvisne Slovenije ni obiskalo ravno veliko Predstavnikov naše države. Glede f13 to, da gre za državo, v kateri z'vi ena naših največjih izseljenskih skupnosti, jc bilo teh obiskov celo zelo malo. Kot prvi je prišel nekdanji ^inister za Slovence po svetu dr. •Janez Dular in to simbolično v času, *° je bila spravna slovesnost v Kočevskem Rogu. Kasneje je prišel 2daj tudi že bivši zunanji minister Lojze Peterle, pred kratkim pa je to Prekomorsko državo obiskal še tretji vladni predstavnik in sicer sedanji Minister za kulturo Sergij Pelhan. Obiski Argentine so bili vedno Precej politično obarvani, saj jc predvsem za člane stranke Slovenskih krščanskih demokratov veljalo, da je to njihovo interesno področje, *ar je neko nenapisano pravilo sedanje vladne koalicije. Buenos Aires je bil od nekdaj (in je tudi se) možganski trust slovenske po-v°jne politične emigracije, saj sc je ju v bivšem režimu krojila opozicijska politika, ki je svojo potrebno '"lančno podporo dobivala predvsem z velikim in spoštovanja Vrednim samoodpovedovanjem članov te skupnosti, nekaj pa tudi s Pomočjo kapitala emigrantov, žive-čin v razvitejših državah. Zato ni bilo čudno, da so številni Člani novonastale slovenske oblasti "•tro dvignili roke od argentinske ernigracije, ko so spoznali, da v tej državi le tiskajo knjige, uprizarjajo gledališke predstave in podobno, kakšnega večjega, Sloveniji tako Potrebnega konkretnega kapitala Pa od tam ni pričakovati. Ce bi s'edili obiskom predstavnikov vlade p voditeljev političnih strank bi hitro ugotovili, da so veliko pogosteje potovali na relaciji Slovenija -pOA, kot pa Slovenija - Argentina. Minister Sergij Pelhan tokrat v Argentino ni šel iskat finančnega kapitala in še manj politične pod- pore, saj le-te od tistega dela emigracije (se pravi predvojnih izseljencev, večinoma izseljencev zaradi fašizma na Primorskem), ki mu je glede na njegovo članstvo v Združeni listi idejno najbližji, nikakor ne more pričakovati. Za te izseljence velja, da so pred leti zaradi nespametne politike izgubili pomemben del kulture, predvsem pa je bila pretrgana kontinuiteta nekega spoštovanja vrednega delovanja v obliki kulturnega delovanja v raznih slovenskih domovih, izdajanja časopisja in podobnega. Med predvojnimi izseljenci se je namreč hitro znašla skupina komunistično usmerjenih ljudi, ki so bili prepričani, da je Leninovo idejo mogoče zanesti tudi v daljno Latinsko Ameriko. Tedaj je argentinska peronistična oblast prepovedala vse levičarske klube, prepoved pa je zaradi omenjenih stvari vključevala tudi slovenska društva. Pretrgana je bila neka nit dolgoletnega ustvarjanja, posledica pa sc je hitro pokazala v izgubi jezika, čeprav ne tudi narodne zavesti. Prvi vzrok obiska ministra Pelha-na v Argentini jc bil v udeležbi na proslavi ob 150-letnici rojstva pesnika Simona Gregorčiča, ki so jo pripravili v društvu Triglav, simboličnem nasledniku vseh nekdaj prepovedanih slovenskih klubov. Društvo Triglav danes ni več politično združenje, še pred nekaj leti pa mu je grozilo, da ga Slovenci izgubijo. Klub je bil pod močnim nadzorstvom nekdanjega jugoslovanskega veleposlaništva, ki je pre ko njega na prikrit način seveda izvajalo tudi svojo politiko. Na srečo je Triglav po propadu Jugoslavije prišel v slovenske roke, njegovo današnje vodstvo pa se trudi v njem spet oživiti slovenskega duha. Gregorčičeva proslava je vsekakor eden najpomembnejših dogodkov v tem smislu, saj se v dvorani Triglava v zadnjih letih še ni zbralo toliko ljudi, navsezadnje pa je bil slavnostni govornik sam slovenski kulturni minister. V Triglav so prišli tudi Slovenci iz vrst povojne politične emigracije, kar je bilo še nekaj let nazaj popolnoma nemogoče. Na Gregorčičevo proslavo so prišli celo Slovenci iz 400 kilometrov oddaljenega mesta Mar del Plata, in so se po slavnostih z avtomobili spet vrnili na svoj dom. Če nekdo v enem dnevu prevozi 800 kilometrov samo zato, da lahko dobre tri ure posluša slovensko besedo in pesem, potem najbrž ni treba veliko govoriti o pomenu omenjene prireditve. Gregorčič je 150 let po svojem rojstvu v Argentini spet združil Slovence in predvsem dokazal, da so ti sicer v politiki od nekdaj zelo razboriti, toda njihovi interesi se slej ko prej združijo v kulturi. V tem smislu je bila torej prisotnost ministra Pelhana na proslavi posebna simbolika, saj se je v času svojega obiska sestal z vsemi glavnimi slovenskimi organizacijami, ne glede na njihova politična prepričanja. Na teh sestankih je bila sklenjena vrsta konkretnih dogovorov za bodoče sodelovanje med matico in izseljenci. Toda obiska predstavnika vlade v neki tuji državi si ne moremo zamišljati brez stikov z uradnimi predstavniki te države. To z drugimi besedami pomeni, da od samostojnosti dalje za kateregakoli predstavnika naše vlade ne more biti več dovolj, če se v tujini sestane samo s člani naših zdomskih organizacij, ne pa tudi s tamkajšnjimi državnimi predstavniki. Minister Pelhan je v tem smislu opravil še posebej pomembno delo, saj se je na primer sestal z argentinskim ministrom za kulturo in izobraževanje Jorgejem A. Rodri-guezom, sekretarjem za kulturo Mariom O'Donneloom, generalnim direktorjem kulturnega oddelka v zunanjem ministrstvu Kivejem Staif-fom ter tudi sekretarjem za izobraževanje in kulturo mesta Buenos Aires Armandom Blascom ter podsekretarjem za kulturo mesta Buenos Aires Eduardom Garcio Caffijem. Če k temu dodamo še pogovore, ki jih je imel z direktorjem Narodnega muzeja lepih umetnosti Jorgejem Glusbergom ali direktorjem Teatra San Martin Jua-nom Carlosom Genejem, potem je več kot jasno, da je bilo v štirinajstih dneh opravljeno veliko delo. Pomen vseh teh sestankov je v konkretni kulturni izmenjavi med dvema državama. Argentina je že nekaj časa zanimiva za Slovenijo. Najprej zaradi približno 35 tisoč tamkaj živečih Slovencev, potem pa tudi zato, ker je Buenos Aires že dolgo eden najpomembnejših kulturnih centrov v Latinski Ameriki. Ne smemo na primer pozabiti, da tja .na gostovanje prihajajo vrhunski svetovni umetniki. Ravno v času obiska ministra Pelhana je v Teatru San Martin nastopila koreografinja Pina Bausch, pred leti je v Buenos Airesu pred milijonsko publiko na glavni ulici 9 de Julio pel italijanski tenorist Luciano Pavarotti, karte za koncert rockovske skupine Rolling Stones, ki bo šele marca prihodnje leto, pa so že razprodane. Legendarno skupino si bo v Buenos Airesu na enem od tamkajšnjih stadionov ogledalo kar 100 tisoč ljudi! Številke torej, ki so včasih nam popolnoma nerazumljive, če pa vsa Slovenija skupaj ne premore toliko prebivalcev kot eno samo predmestje Buenos Airesa. V argentinskem glavnem mestu namreč živi okoli 15 milijonov prebivalcev. Prebiti se v center takšnega mega-polisa torej ni lahko delo. Letos je tak uspeh na primer doseglo Slovensko mladinsko gledališče, ki je v Narodnem gledališču Cervantes pred polnimi dvoranami šestkrat uprizorilo slovito Svetinovo in Pan-durjevo Šeherezado. Argentinci so sprva podpisali pogodbo le za pet predstav, potem pa so morali na zahtevo publike dodati še šesto. Šeherezada je bila nedvomno tista kulturna prireditev, ki je na stežaj odprla vrata slovenski umetnosti v Latinsko Ameriko. Spomnimo se, da se je vse skupaj začelo v Mehiki, ter nato nadaljevalo s Kolumbijo, Venezuelo in Argentino. Zdaj že tečejo dogovori tudi z Brazilijo. Eden od najlepših trenutkov s področja meddržavnih dogovorov je bil za ministra Sergija Pelhana vsekakor ta, ko mu je generalni direktor kulturnega oddelka Ministrstva za zunanje zadeve Argentine Kive Staiff povedal, da je to slovensko uspešnico videl že trikrat in sicer v Kolumbiji, Venezueli in Argentini. Takim ljudem seveda ni več treba pojasnjevati razlike med Slovenijo, Slovaško in Slavonijo, saj natančno vedo, kje leži naša država. Podobno je bilo pri ministru za kulturo in izobraževanje Jorgeju A. Rodrigue-zu, ki je bil pred leti že v Sloveniji, direktor Teatra San Martin Juan Carlos Gene pa je recimo vse vedel o Pandurjevi Božanski komediji, celo to, da sta prva in zadnja stran gledališkega lista iz železa. Tudi Jorge Glusberg, direktor Narodnega muzeja lepih umetnosti, je že bil v Sloveniji in dobro pozna Ljubljano. Zato ni prav nič presenetljivo, če bo prihodnje leto v svojem prestižnem muzeju pripravil razstavo Plečnikovih kelihov, v sosednjem kulturnem centru Recoleta pa še razstavo Plečnikove arhitekture. O tem se je minister Pelhan z Glusbergom dogovoril v desetih minutah. Ker ključni argentinski kulturniki že dobro poznajo Slovenijo in njeno kulturo, nam danes ni več treba izgubljati časa z vztrajnim pojasnjevanjem, kdo smo in kje smo. Lea Mencinger Miloš Mlejnik, violončelist VIOLONČELO, KRALJEVSKI INSTRUMENT Njegov delovni dan se že zgodaj zjutraj začne na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer ima v razredu trenutno štiri mlade violončeliste. So pa dnevi, ko ne poučuje in takrat bi se iz vogalne hiše na loškem Spodnjem trgu že zgodaj dopoldne slišali zvoki violončela, če ne bi hrupni promet mimo oken zadušil vsakršnega zvoka te vrste. Včasih, kadar je pri volji, prisede in na čisto pravem sicer njeni velikosti ustreznem violončelu preskuša zvoke tudi njegova štiriletna hči Ana. Kadar pa Miloš Mlejnik ne vadi doma, potem poučuje na celovškem konservatoriju, potuje med Škof jo Loko in Koelnom, kjer sta druga dva člana tria Arcadia, ali pa je na vaji za bližnje koncerte in snemanja plošč v Ljubljani s kvartetom Tartini. Pred nedavnim ste se vrnili s koncertne turneje po ZDA, kjer ste s klavirskim triom Arcadia prepotovali celo vrsto držav od New Yorka do Floride. Kako ameriško glasbeno občinstvo sprejema takšno komorno zasedbo? "Trio, v katerem igram poleg pianista Rainera Gep-pa in violinista Gorjana Košute že šestnajst let, je bil tokrat na ameriški koncertni turneji že šestič. Gre za redna gostovanja, dogovorjeno je tudi že gostovanje v letu 1996. Na pravkar minulem gostovanju, končalo se je sredi novembra, smo nastopili na dvanajstih koncertih. Takšno gostovanje je razmeroma naporna zadeva, saj je smo na potovanjih z avtomobilom od koncerta do koncerta prevozili okoli osem tisoč kilometrov. Predstavili smo se s tremi različno sestavljenimi f>rogrami, nekatere so snema-i tudi za radio. Kakšna je publika? Mislim, da je vsaj po dosedanjih izkušnjah sodeč izredno glasbeno vzgojena in poznavalska celo do potankosti, lahko bi jo primerjal s publiko v največjih evropskih centrih. Imeli smo seveda priložnost nastopati tudi v nekaterih manjših mestih, kjer doslej takšne komorne skupine še niso imeli priložnost poslušati, in da smo bili presenečenje, so nam tudi pokazali. Ameriška publika zna zelo pozorno poslušati, v tem pogledu je vsekakor prijetno igrati takemu občinstvu." Najbrž ste v teh letih imeli tudi priložnost spoznati ameriške glasbenike. Se njihov način podajanja glasbe razlikuje od evropskega? "Nekaj razlike seveda je. V Evropi damo veliko na tradicijo in na verodostojno izvajanje glasbe, glasbenik se trudi, da bi "dobesedno" izvajal, kar je skladatelj napisal. V Ameriki pa je v ospredju bolj umetnik in njegova instrumentalna igra. To sta gotovo dva načina izvajanja glasbe, ki se pomembno razlikujeta. Zato tudi vedno vzbuja pozornost nastop evropske glasbene skupine, ki pač igra na drugačen način." Vsaki dve leti trio Arcadia gostuje v ZDA. Kako je sploh prišlo do prvega gostovanja? "Morda je bila povod prav prva plošča, ki jo je Arcadia trio leta 1979 posnel v Koel-nu. Na njej je manj znana glasba romantičnega skladatelja Roberta Volkmanna in Roberta Schumanna. Nemške glasbene kritike so bile izredno dobre. Izkazalo se je, da je plošča pravzaprav izredna odskočna deska za uveljavitev tria tudi na drugih celinah. Ko jo je slišal manager, je kmalu sledilo povabilo za koncertne nastope v ZDA. Prvi plošči sta kmalu sledili še dve, razmišljamo pa še o kakšni." Druga dva člana tria glasbenika Gepp in Košuta živita in delata v Koelnu. Kako pravzaprav lahko vadite? "Vsak mesec se srečujemo na vajah. Pred dvema dnevoma sem se vrnil z nekajdnevnega delovnega srečanja z obema glasbenikoma, naslednji mesec bosta najbrž onadva prišla "na vajo" k meni." Godalni kvartet Tartini, v katerem ste tudi član, pa ima krajšo "le" desetletno glasbeno preteklost. S kvartetom ste že posneli plošče, lani pa ste začeli nastopati tudi v Salzburgu. V okviru poletnega festivala ali v drugačni organizaciji? "Znano je, da je kvartet najprej nastopal z imenom Godalni kvartet Slovenske filharmonije. Ustanovili smo ga vodje godalnih skupin v tem orkestru, takrat sem še igral kot solo violončelist v orkestru Slovenske filharmonije; pred petimi leti pa smo prevzeli ime slavnega piranskega goslača Giuseppa Tarti-nija. Na naši prvi plošči je glasba Ravela in Dvoraka, v načrtih pa so še druge plošče. Lani smo res prvikrat nastopili v Salzburgu in to s šestimi koncerti, vendar ti niso bili v okviru poletnega salzburškega festivala. Očitno pa je bil naš nastop odmeven, saj smo za prihodnje leto že dogovorjeni za nove koncerte. Oktobra bomo imeli več koncertnih nastopov za abonmajsko glasbeno občinstvo - mislim, da se glasbena prireditev imenuje Oktoberfest vvoche. Igrali bomo seveda Mozarta, v Salzburgu je pač to najbolj poslušana in cenjena glasba. Pravzaprav bomo v Salzburgu imeli koncert že maja prihodnje leto - seveda spet Mozart." Pa se menda vaše glasbeno Življenje ne odvija samo po koncertnih turnejah? "Sploh ne, največ nastopam doma. Januarja prihodnjega leta začne teči tako imenovani Tartini abonma, za katerega smo pripravili pet koncertov. Na prvem, ki bo 10. januarja, bo Kvartet Tartini predstavil glasbo Tartinija, Mozarta in Schnittkeja." Ali ni malce nenavadno, da Mozartu in Tartiniju dodajate postmodernistične-ga skladatelja Schnittkeja? Izrazno močan skladatelj brez dvoma, večkrat igram tudi njegovo sonato za čelo. "Po mojih dosedanjih izkušnjah je tak glasbeni preplet zelo zanimiv in ga poslušalci lepo sprejemajo, skratka razumejo sodobno glasbeno govorico, morda celo bolj kot pa glasbo romantike, klasike." Igrate v dveh pomembnih glasbenih sestavah; ali ni včasih težavno usklajevati termine za koncerte in pripravo nanje? Miloš Mlejnik je med vodilnimi slovenskimi glasbenimi umetniki, violončelist izbrušene tehnike, polnega plemenitega tona in elementarne muzikalnosti. Ima obsežen repertoar, ki stilno sega od predklasike v današnji čas. Precej slovenskih skladateljev je svoja dela, kijih je krstno izvedel, napisalo prav zanj. Prejel je vrsto priznanj, med njimi I. nagrado na tekmovanju "Alfred Vorster Preis" (Koeln,1972), II. nagrado na mednarodnem tekmovanju F. Mendelssohna-Bartholdy-ja (Berlin, 1972), I. nagrado na jugoslovanskem tekmovanju mladih glasbenih umetnikov (Zagreb, 1973), I. nagrado na 10. mednarodnem tekmovanju komorne glasbe (Colmar, 1977), nagrado Prešernovega sklada leta 1984, gorenjsko Prešernovo nagrado leta 1987 in dve leti kasneje Groharjevo nagrado.- • D. P. "Seveda so včasih težave. Če sem hotel igrati v teh dveh komornih skupinah, sem moral opustiti igranje v simfoničnem orkestru. Vsega je enostavno bilo preveč, in kadar se nastopi začno časovno prekrivati, je to znak, da je treba izbrati: izbral sem pač trio in kvartet in profesuro na akademiji." Kaj pa solistični nastopi, najbrž so za vas prav tako pomembni? "So. Vendar sem imel skoraj več možnosti solističnega nastopanja, ko sem bil še član simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije. Imeli smo glasbene turneje po Ameriki, kjer sem kot solist z orkestrom nastopil v sloviti Carnegie Hallu v New Yorku, nastopili smo v Romuniji, Španiji, Nemčiji, vsako sezono pa sem imel priložnost nastopati tudi v abonmajskih koncertih v Ljubljani. Zdaj je teh priložnosti nekaj manj, na primer vsako drugo leto. Glasbeni stiki s Slovensko filharmonijo so ostali, nekaj manj delam z radijskim sim- foničnim orkestrom, občasno pa se pojavljam tudi v drugih komornih orkestrih, kot je Slovenicum, pa tudi v tujini. Lani sem nastopil z zagrebškim radijskim orkestrom, januarja prihodnje leto bo trojni koncert Beethovnove glasbe v Lieznu. Zanimivo zame bo zagotovo tudi sodelovanje z Godbo slovenske milice, ki ga načrtujemo, vsekakor pa bo zanimiv že sam izbor glasbe - Frideric Goulda. Rad bi omenil tudi koncerte s pianistom Jankom Šetincem iz Maribora. Ob njegovi šestdesetletnici sva julija lani na ljubljanskem festivalu v Križankah izvedla vse Beethovnove sonate, program pa ponovila tudi na koncertu v Mariboru. Nastopila sva skupaj tudi letos na glasbenem festivalu v Mariboru, kjer je med drugimi znanimi glasbeniki sodelovala tudi flavtistka Irena Grafe-nauer." Zdi se, da radi igrate tako klasi ko kot tudi moderno glasbo, včasih posežete tudi po pri nas manj znanih skladbah, na primer tudi japonskih? "Res sem po duši sicer romantik, kot se reče, vendar pa mi je sodobna glasba blizu predvsem zato, ker sem na podiplomskem študiju v Koelnu študiral pri najbolj znanem pedagogu za sodobno glasbo Siegfriedu Palmu. Po vrnitvi iz Nemčije sem pri nas takrat še nekoliko manj znano sodobno glasbo zelo veliko igral, to pa je konec koncev tudi značilnost, po kateri občinstvo glasbenika tudi bolj pozna - ne glede na to, da sem seveda igral tudi obsežen klasičen glasbeni repertoar. Spominjam se, kakšna osuplost je zavladala na koncertu v Društvu skladateljev v Ljubljani, ko sem leta 1972 prvikrat predstavil komaj štiri leta staro delo Pendereckega. Rekel sem, da prisegam tudi na romantiko, to se morda pri mojem izvajanju sodobne glasbe to tudi pozna, občinstvo pa tak način tudi lažje sprejema." Prejšnja obdobja niso bila ravno naklonjena violončelu. Ali je zato v dvajsetem stoletju nastalo toliko skladb za ta inštrument kot vsa prejšnja obdobja skupaj? Tudi sami ste doslej izvajali Že celo vrsto novitet za čelo, nekatere so bile napisane prav posebej za vas? "Čelo je kot solističen inštrument postal popularen šele na začetku tega stoletja s španskim virtuozom na tem inštrumentu Pablom Casal-som. Dandanes izvajalci bolj kot kdaj prej spodbujajo nastanek novih skladb za čelo. Tudi sam sem krstno izvedel celo vrsto del slovenskih skladateljev, kot so Li-povšek, Ukmar, Ramovš, Mihelčič in drugi." Na Akademiji za glasbo skrbite za izobraževanje vio-lončelistov že kar poldrugo desetletje. Kako se pri nas da združevati pedagoško delo in glasbeno poustvarjalnost? "Po mojih izkušnjah kar uspešno. Še posebej se zdi, da je takšnja kombinacija dobrodošla, že kar idealna za študente glasbe, saj lahko ob teoretičnem delu dobe tudi celovito predstavo o koncertnem nastopanju." Znane pa so tudi vaše poletne šole za violončelo. Drugo leto bomo praznovali že desetletnico, kar sodelujem na Kropfitschevi poletni šoli v koroškem Ve-trinju ob še drugih slovenskih pedagogih: pianistu Aciju Bertonclju, Igorju Ozimu... Ob tej priložnosti bo tudi tekmovanje mladih komponistov in v žiriji bo tudi moj nekdanji profesor Palm. Še posebej pa se veselim koncerta za dva čela in klavir, s profesorjem Palmom seveda. Morda bomo koncert ponovili tudi v Grobljah. Sodite med vrhunske glasbene umetnike, pa vendar imate več plošč posnetih v komornih sestavah, kot pa je vaših solističnih. Kako to? "Pravzaprav je doslej izšla le ena laserska plošča, na kateri igram s Simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije Schumannov koncert za violončelo in orkester, Krekov koncertni diptihon za violončelo in orkester in Boceherinijev koncert za violončelo in orkester. Poleg te je izšla še plošča, na kateri ob spremljavi pianista Ervvina Kropfitscha predstavljam dela Schnittkeja, Lipovška in Piazzole. Druge plošče sem posnel s triom Arcadia in kvartetom Tartini. Zakaj je več posnetkov s komornimi sestavami. Iz preprostega razloga - najlepša glasba je bila napisana prav za komorne ansamble, zaradi tega jo tudi več igram in tudi violončelo najbolj pride do svojega polnega izraza." Izhajate iz loške glasbene družine. Menda ima vaš oče obilo zaslug, da ste postali violončelist? "Moj oče je bil sijajen pedagog, nekdaj je poučeval čelo v Glasbeni šoli v Skofji Loki. Sprva sem dobil v roke violino, pa je nisem posebno maral, zato mi je po krajšem premoru ponudil čelo. Skoraj takoj, že po kakšnem mesecu sva z očetom lahko skupaj igrala - in bilo je odločeno, da bom poslej igral ta kraljevski inštrument. Da, kraljevski. Prav vsi moji učitelji - tudi oče, so namreč tako spoštovali ta inštrument, da so ga imenovali kraljevski. No, res so ga igrali tudi kralji. Zame kot glasbenika ima ta inštrument z registrom petih oktav aristokratski, resnoben, fin, včasih mehkoben, včasih tudi grob zvok - zame je enkraten." Strinjam se, da ima vaš inštrument očarljiv zvok. Menda ugaja tudi vaši štiriletni hčerki? "To je res, včasih, kadar vadim, mi pride "pomagat": ima majhen inštrument primeren njenim štirim letom, vendar je nikakor ne silimo igrat. Če hoče in kadar hoče, sc pač ukvarja z glasbo, te je v naši hiši dovolj od jutra do večera." Violončelisti ste družabni ljudje in to tako zelo, da prirejate celo svetovna srečanja. "Že nekajkrat je bilo organizirano svetovno srečanje violončelistov, spominjam se londonskega. Obstajajo pa tudi festivali, ki se jih udeležujejo samo violončelisti, na teh koncertih pa se igra samo čelistična glasbena literatura -solistično ali v manjših skupinah, pa tudi večjih - do trideset violončelistov. No, koncerti te vrste niti niso tako redki. V Celovcu na primer je bilo že nekaj nastopov z mojimi učenci, pa tudi na festivalu v Vetrinju smo izvedli Villa - Lobosovo skladbo za osem violončel in sopran; nastopila je sopranist-ka Vera Mlejnik, moja žena." Pablo Casals je igral inštrument še v svojih poznih devetdesetih letih. Je to bolj izjema ali že kar pravilo pri violončelistih? "Mislim, da se violončelisti lahko nenehno razvijajo: znano je, da so veliki violončelisti uspešno in dobro igrali še v visoki starosti. Zato upam, da bom lahko igral še dolgo, da bom lahko preigral še celo vrsto novo napisane glasbe-Danes igram inštrument drugače, kot si predstavljam, da ga bom kdaj kasneje; tudi glasbeni okus se namreč spreminja-Vse je pač kot nedokončana skladba, nenehno ji je treba dodajati in rasti ob tem. Violončelisti nismo pri tem nobena izjema. Slika: Gorazd Šinik LITERARNA SNOVANJA Anka Novak Razstava v Gorenjskem muzeju v Kranju Spomeniki kmečkega stavbarstva na Gorenjskem V Gorenjskem muzeju v Kranju bo do začetka januarja prihodnjega leta odprta razstava o kmečkem stavbarstvu na Gorenjskem. Urejena je v vseh pritličnih prostorih Mestne hiše, na Glavnem trgu št. 4. Razstavljeno gradivo smo zbirali v obdobju po drugi svetovni vojni, v času, ko so gorenjske vasi ob nagli gospodarski, družbeni in tehnološki in kulturni preobrazbi spreminjale tudi svojo zunanjo podobo izoblikovano v preteklosti. Najprej in najbolj intenzivno so se spreminjala območja vasi, kjer so bili posejani domovi revnejših vaščanov, ki so se že zgodaj vključevali v nekmetijske de javnosti, kar je bilo združeno z boljšim gmotnim statusom. Gčetje in sinovi gorenjskih kajž so najprej s prihranki od dela v tovarni, od sedemdesetih let dalje pa tudi s posojili pri svojih delovnih organizacijah, z velikim graditeljskim zagonom Predelovali stare in gradili nove domove. Hiteli so, da bi iz njih izbrisali sledove svoje revne Preteklosti. Tako je naglo izginjala podoba kajžarskih delov vasi, kjer se je v veliki meri globoko v 20. stoletje ohranjalo skromnejše leseno stavbarstvo iz 18. in 19. stoletja. V oblikovnem pogledu reprezentativnejši domovi trdnejših gospodarjev s° doživljali spremembe z določeno zakasnitvijo in na svoj način. V petdesetih in šestdesetih letih so imeli spomeniško varstveni delavci še največ opraviti pri ohranjanju stare strešne kritine ter spreminjanju fasad v zvezi z modo tridelnih oken, zamenjavi hišnih portalov. Odtok delovne sile s trdnih kmetij na eni strani, na drugi strani pa spremembe v kmetijski tehnologiji, ki so se Postopoma uveljavljale po kmetijsko-politični odjugi iz sredine šestdesetih let, vse to Je dobilo svoj izraz tudi v spremenjeni podobi kmečkih domov. Na nekaterih ni bilo nasledstva za kmetovanje. Zato so zlasti gospodarska poslopja niarsikje propadala ali pa so jih °oyi lastniki predelovali za svoje - nove potrebe. Gospodarji, ki so trdneje vztrajali pri kmetijstvu, so gospodarski del doma prilagajali potrebam nove kmetijske tehnologije. Urejali so garaže za kmetijske stroje, gradili gnojišča na iz-Plak, silose, tudi nove hleve.v okolici Kranja tudi velika skladišča za krompir. Sedemdeseta •n osemdeseta leta so bila v Znamenju prave graditeljske evforije, ki jo je tedaj s subvencijami - tudi za kmetijstvo Podpirala tudi družba. V taki naravnanosti smo v Gorenjskem muzeju na začetku sedemdesetih let začeli z načrtno arhitektonsko dokumentaci-jo izbranih spomenikov kmečkega stavbarstva na Gorenjskem, da bi tako vsaj na papirju ohranili podobo o načinu življenja, ki se je utapljalo v novostih vseh vrst prav pred našimi očmi. Mnogo tega, kar je prikazano na razstavi, v naravnem okolju ni več, ali pa je spremenjeno do nespoznav-nosti. Prav stavbarstvo je pomembna snovna priča o načinu življenja človeka v določenem času in prostoru. V stavbarstvu so zaznamovani sistemi bivanja in gospodarjenja, v različnih oblikah kmečkih domov je zaznamovana socialna razsloje-nost vasi, različne gmotne zmogljivosti gospodarjev. Stavbarstvo je z vsemi svojimi oblikami in konstrukcijami izraz graditeljskega znanja pa tudi izraz likovnega okusa naročnikov in izvajalcev. Je tudi značilna sestavina v oblikovanju kulturne krajine v določenem času in prostoru. Gradivo je na razstavi urejeno v vsebinsko zaokroženih poglavjih. Skeletna konstrukcija razstavljenega gradiva je poglavje o naseljih in različnih oblikah domov, ki naselje oblikujejo. V tem okviru opozarja razstava tudi na posamezna obrtniška dela v zvezi s pripravo stavbnega gradiva (kuhanje apna, izdelovanje strešne opeke, izdelovanje lesenih šin-keljnov za kritino, oblikovanje lesenega žleba), na posamezne oblike gospodarskih zgradb, kot so: hlevi, podi, kozolci, kašče, kovačnice in paštbe za sušenje lanu, ki jim je bilo -tako kot mlinom in žagam najpogosteje odmerjeno mesto v širšem obrobju doma ali v obrobju vasi. V tlorisni podobi naselja Podkorenom so nadrobneje vrisane tlorisne skice kmečkih in kajžarskih domov, tudi z nadrobnejšo prostorsko členitvijo hiš. V kmečkem jedru vasi je kar sedem takih, ki so iz 16. in prve polovice 17. stoletja. Ob Srednji vasi v Bohinju opozarja razstava na značilnosti kmečkega stavbarstva v gorskem svetu, ki so pogojene v sistemih gorske živinoreje. Nad staro, gručasto oblikovano vasjo so na sliki opazne gospodarske depandanse v gorah, senožetna planina Srenjanov Na šeh in še višje jasa - senožetna planina Bohinjska oblika stegnjenega doma izpod Studora. Foto: Anka Novak Zajamniki, ki pripada gospodarjem iz sosednje vasi Cešnji-ca, kjer imajo svoje staje. Gorske samotne kmetije so najmlajša oblika kmečkih naselij. So samostojni naselbinski in gospodarski organizmi, ki jih na zunaj zaznamujejo tudi številne zgradbe. Šenkovo domačijo na Zgornjem Jezerskem sestavljajo pritlična zidana hiša iz gotskega obdobja, ob njej lesena hiša za prevžitkarje, samostojne gospodarske zgradbe so svinjak, drvarnica, "šupa" za vozove, kozji in ovčji hlev in "ta veliki pod" s hlevom za krave v pritličju ter poseben hlev za jalovo govedo. Med gospodarskimi zgradbami je na razstavi posebna pozornost posvečena hlevom, saj so to hkrati zgradbe, ki simbolizirajo najpomembnejšo tradicionalno usmeritev v gorenjskem kmečkem gospodarstvu. S kmečkimi domovi so navadno združeni veliki nadstropni hlevi s prostorom za živino v zidanem pritličnem delu in prostorom za shranjevanje živinske krme in skednjem (prostorom za mlačev) v nadstropnem delu, ki je v velikem obsegu (zlasti v gorskem svetu) leseno. Značilni so leseni ali zidani "mostovi", ki pridržijo do skednjev ali podov v nadstropju in omogočajo dovoz pridelkov z vozmi v vrhhlevni prostor. Kajžarji so svoje skromne pridelke krme in žita kar zmetali na hlev. V območjih z izazito živinorejsko usmeritvijo gospodarstva so z velikimi kmetijami združeni hlevi z izoblikovanimi prostori za posamezne vrste živine (ovčji hlev, kozji hlev, kravji hlev), zlasti na gorskih saminah so hlevi za posamezne vrste živine tudi samostojne zgradbe. V strnjenih naseljih se hlevi vključujejo v oblikovanje doma kot samostojne zgradbe ali pa so združeni s hišo v eno stavbno telo v obliki "stegnjenega doma" ali v obliki doma na vogel, če se gospodarsko poslopje v kotu združuje s hišo. Obstajajo lokalne variante stegnjene oblike domov pa tudi variante glede na obseg kmetije. Domovi stegnjene oblike so pogostejši na kajžah in manjših kmetijah. V Zgornjesavski dolini (od Rateč do Kranjske Gore) so v nekaterih primerih na takih domovih tudi notranji prehodi med stanovanjskim in gospodarskim delom doma. Na nekaterih kajžah se je odpiral prehod iz veže neposredno v hlev, pri nekaterih drugih pa je tak prehod urejen posredno skoz prostor "pod uto". Prehodi v nadstropju so bili še pogostejši - tudi v drugih okoljih. V drugi polovici preteklega stoletja so začeli zlasti v območju ravnins- kega dela Gorenjske graditi hleve z zidanimi nadstropji, ki jih lepšajo zlasti na zatrepih zračna okna z dekorativno oblikovanimi kompozicijami iz opeke. Pred tremi desetletji so bili v žitorodnem območju velike kranjske ravni v mnogo večjem obsegu kot danes značilna sestavina v sestavi kmečkega doma veliki leseni podi zgrajeni iz brun, postavljeni kot samostojne zgradbe zaradi varnosti pred ognjem v določeni razdalji od hiše. Z velikimi kmetijami so bili združeni veliki leseni podi z dvema prostoroma za mlačev, v posebnem prostoru je v taki zgradbi še "šupa" za vozila in večje kmetijsko orodje z dero za sušenje prosa in poseben prostor -"svisli" za krmo. Največji del razstave je namenjen prikazu gorenjske kmečke hiše. Gorenjska je dežela z gosto mrežo starih mest, je križišče pomembnih poti, ki so jo povezovale z deželami onstran Karavank. Po teh poteh je s trgovskimi vezmi pihalo večje blagostanje, prihajali pa so tudi kulturni impulzi, ki so utripali v okolico tudi iz bližnjih mest. Ohranjeno stavbno gradivo dokazuje, da je bilo v 16. in prvi polovici 17. stoletja že mnogo gorenjskih hiš zidanih, in da so v njihovem oblikovanju tedaj izraziti vplivi oblikovanja domov in hiš v naprednejšem meščanskem stavbarstvu. V stebriščni dvorani, ki je najstarejši del muzejskega razstavišča, so prikazane gorenjske kmečke hiše iz 16. in 1. polovice 17. stoletja; Senko-va hiša na Zgornjem Jezerskem z gotskim portalom in gotskim obokom v veži, Hlebanjeva hiša s Srednjega vrha, ki je z ohranjeno letnico 1506 na nosilnem tramu lesenega stropa najstarejša datirana hiša na Gorenjskem pa Merkeljnova hiša s Srednjega vrha, ki je najstarejši primer nadstropne zidane hiše v kmečkem okolju in najstarejši primer hiše z izoblikovano stanovanjsko enoto tudi v nadstropju. Gospodarjem te kmetije je v preteklosti pripadala posebna družbena funkcija. Po izročilu so v času turških vpadov s kresovi opozarjali belopeško graščino na turško nevarnost. Ob starejših oblikah tlorisa s stransko vežo se v 16. in v prvi polovici 17. stoletja izoblikuje tloris premožne gorenjske kmečke hiše s členitvijo prostorov, ki ostane stalnica vse do predelav v 20. stoletju. Spreminjala se je stavbna lupina z razvojem prostorov v nadstropju, s spreminjanjem strukture ostenja glede na načine kombi- nacije dveh stavbnih gradiv (lesa in kamna) in podobo hiše so spreminjali novi likovni poudarki, klesani kamniti portali in okenski okviri kovane okenske mreže, oboki, rezbar-ije na gankih, bogatejši slikan stenski okras. Baročno oblikovanje je v 18. stoletju živo zaznamovalo podobo gorenjske kmečke hiše, njegovi odmevi pa so segali še v prvo polovico 19. stoletja, ko premožni kmečki gospodarji oblikujejo svoje domove po vzgledih v sodobnem oblikovanju meščanskih domov, na katerih se uveljavljajo tedaj pravila klasicističnega oblikovanja. Historični stili oblikujejo podobe kmečke hiše v 2. polovici 19. stoletja, na prelomu dveh stoletij pa odmevajo na svoj način tudi vplivi secesijs-kega oblikovanja. Ob premožnih, mogočnih kmečkih dvorcih so na razstavi prikazani tudi domovi in hiše revnejšega kmečkega življa, kajžarjev in gostačev, sloja vaščanov, ki ga danes ni več; danes le še maloštevilni kajžarski in gos-taški domovi pripovedujejo o utesnjenosti in skromnosti življenja družin, ki so bile ujete pod njihovimi strehami. Ob številnih fotografijah, načrtih, tehniških skicah poživlja razstavo blizu sto originalnih predmetov. To so stavbni členi (portali, vrata, polkna, rezljane deske gankov, konstrukcijski členi), stenska slika, dalje stav-barsko orodje. V posebnem prostoru smo na razstavo priklicali podobo o notranji opremi gorenjske kmečke hiše. Razstavo spremlja katalog, ki je skupno delo entologa in umetnostnega zgodovinarja Gorenjskega muzeja. Dr. Cene Avguštin je v katalogu nadrobneje predstavil razvoj posamez-nih likovnih sestavin v oblikovanju zunanjščine gorenjske kmečke hiše v vsej njihovi raznolikosti. Dragocen prispevek k razstavni prireditvi je najnovejše delo etnologinje gorenjskega muzeja mgr. Tatjane Dolžan in Nadje Vale-ntinčič, to je videodokumenta-cija naselja in spomenikov ljudskega stavbarstva pod Stu-dorom v Bohinju. Tudi simbolna podoba naše razstave (plakat, naslovna slika kataloga), je motiv Gorice pod Stu-dorom, motiv vaškega prostora, kjer so se zbirali vaščani. Prof. Marija Cvetek, domačinka iz Srednje vasi v Bohinju, je v okviru svojih raziskav domačih jezikovnih značilnosti ugotovila, da je ime Gorica dobil prostor po svoji prvotni funkciji; Gorica je nastala iz besede govorica. Tretja generacija Boletovih Slovenskih madrigalistov spet v Evropi Po letošnjem "come back" nestorja slovenskih zborovodij Janeza Boleta (roj. 1919) s tretjo generacijo Slovenskih madrigalistov (Idrija, Štajerska, Groblje pri Domžalah) je ta slovenski vokalni ansambel - zbor dosegel nekaj evropskih nastopov in uspehov. Potem ko je zborovodja J. Bole dosegel kar nekaj uspehov na zbor-ovodskem področju, saj je v več kot Štirih desetletjih plodnega poustvar-jalnega dela vodil vse pomembnejše slovenske vokalne skupine in zbore, s katerimi jc uspešno nastopal po Evropi in Kitajski ter snemal za naše in tuje radijske postaje (RTV Slovenija, BBC London,...), se je očitno v svojem 75-letu spet vrnil tja, kamor sodi. Po delih z zbori vSlovenske filharmonije, Slovenski madrigalisti (prva generacija: 1065-68; druga generacija. 1987-91), Akademije za glasbo, Srednje glasbene šole. Akademskega pevskega zbora "Tone Tomšič", Slovenski oktet,...) so to sedaj spet Slovenski madrigalisti. Z njimi je Bole oživil duha zbora, v katerem sta v šestdesetih letih pela tudi Marjana Lipovšek in Igor Filipo-vič. Kot v tistih "starih dobrih časih", se je tudi tokrat zgodilo, da so se pevci v zboru neprestano menjavali. To pa jc praviloma dobro vplivalo na kvaliteto zborov vseh dosedanjih generacij Boletovih Slovenskih madrigalistov. Še več, skupina je bila vedno bolj usklajena. Iako je J. Bole s prvim zborom Slovenskih madrigalistov posnel kar pet gramofonskih plošč. Z drugo generacijo je bil v tem pogledu še uspešnejši, saj je v kratkem času z njimi posnel štiri kasete, dve laserski plošči, video kaseto in precej radijskih in televizijskih posnetkov. Prelomno Gallusovo leto 1991 je bilo usodno za drugo sestavo Slovenskih madrigalistov, tako da je projekt Slovenski madrigalisti, ki deluje v okviru Koncertne agencije Gallus Carniolus, d.o.o., (vodi jo direktor, sin zborovodje Janeza Boleta - Tomaž Bole) iz Lukovice, spet zastal. Dve leti kasneje (1993) pa se je dirigent J. Bole srečal s pevci mešane pevske skupine "Orfej" iz Ljutomera in jih povabil k sodelovanju. Projekt Gallusovega desetletja 1991 - 2000 je tako znova zaživel in tako zdaj nastopajo eni in isti pevci pod tremi različnimi imeni: Orfej z dirigentko Romano Rek-Gnczda, ki jc tudi Boletova asistentka v projektu Slovenski madrigalisti oziroma tudi Gallus Singers. Glasbeno dobro izobraženi, glasovno sposobni in muzikalni pevci so sposobni izvajati najzahtevnejše zborovske skladbe. Kot že mnogokrat doslej je dirigent Janez Bole tudi letos s svojo zadnjo generacijo Slovenskih madrigalistov nastopil na 10. festivalu IDRIART (Bled - Slovenija, julij '94), v Idriji (avgust '94), na Madžarskem (Vcszprem, festival Zcmplen: Tokaj in Satoraljaujhelyju), na zadnjem koncertu letošnjega 24. mednarodnega poletnega festivala komorne glasbe (september '94 v Grobljah pri Domžalah), na enotedenski turneji po Franciji (september-oktober '94: VVissembourg in Ottmar-sheim) in v Nemčiji (oktober '94: VViesbaden in otvoritveni koncert festivala "Musik der Welt" v Pforz-heimu). Komorna vokalna sestava šestnajstih do osemnajstih pevk in pevcev je ves ta čas uspešno nastopala na a cappella (brez spremljave) koncertih in skupaj z madžarskim komornim orkestrom "Mendelssohn Strings" iz Veszprema ter z našim organistom Tonetom Potočnikom. V programskem pogledu omenjenih ansamblovih nastopov pa je bil še posebej izpostavljen repertoar Gregorijanskega (enoglasnega) korala (psalmi, ati-fone, sekvence in himnusi), pa še zbori in vokalno-inštrumentalna dela skladateljev Dunstabla, de Preža, Gallusa, Palestrine, in Havdna. V nemškem Pforzheimu se je ansamblu Slovenskih madrigalistov z zborovodjem Janezom Boletom pridružil še ugledni nemški muzikolog dr. Kurt Pahlen, ki je pripravil primerjalno predavanje - uvod h koncertu z naslovom Pol tisočletja italijanske in slovenske glasbe (Gregorijanski koral, Palestrina in Gallus). Po odmevnih tujih kritikah sodeč so tudi številna gostovanja zadnje generacije Boletovih Slovenskih madrigalistov uspela; najmanj tako kot že omenjeni nastopi pri nas - v Sloveniji, še zlasti pa tisti v muzeju Jelovško-vih fresk - "v harmoniji zvokov in barv" v Grobljah pri Domžalah, v ž. c. svetega Mihaela in Fortunata (20. septembra '94). Franc Križnar GORENJSKI POSLANCI za mm glas Nestrankarski kandidati /Vače JPolajnar, poslanec SKD Predvolil- I^^^FjBB na mrzlica jc. £n ■ I kot ie ne-|jL^^| kajkrat do-*» slej, posebej začinjena z množico nestrankarskih oz. nadstrankarskih kandidatov za lupane in listami, ki nočejo imeti nič skupnega s strankami. Pri prelistavanju Gorenjskega glasa zadnje tedne dobi človek občutek, da bomo imeli v nedeljo dvojne volitve; na enih bomo volili kandidate strank za župane in svetnike, na drugi pa nestrankarske in nadstrankarske kandidate za te iste funkcije. Nestrankarski oz. nadstran-karski kandidati želijo prepričati že s svojim izvorom, da so sprejemljivi za vse volivce. Pri tem ne pozabijo posebej opozoriti, da jim je politika skoraj tuja, da jim gre zgolj za razvoj nove občine in za dobro vseh ljudi, tuje pa jim je vsako politično deljenje in tako naprej. Da bodo stvari jasnejše, bi le rad spomnil, da je njihova kandidatura, pa če nikoli niso povohali nobene stranke, čista politika, kajti ta je skrb za javno blaginjo, zaradi česar KOMENTAR so šli, čeprav razumem, tudi kandidirati. Zaradi, po njihovem mnenju lepše podobe, pa so se že vnaprej odrekli vsaki strankarski barvi, da bi ljudje v njih prepoznali tistega pravega, ki ne bo gledal ne na levo, ne na desno, ampak bodo njegova dejanja usmerjena zgolj k ljudem. Pri tem pa ti neodvisniki spregledujejo, da so se ljudje, resda sicer v kratkem obdobju slovenske demokracije, že kar naučili razločevati politične pojme, kamor spada tudi opredeljevanje za levo, desno, sredinsko, radikalno, zmerno itd. Prepričevanje volivcev, da jih stranke in njihove zdrahe ne zanimajo, je kratke sape, kajti če bodo izvoljeni, bodo ne le ujeti v strankarsko dogajanje na lokalni ravni, ampak bodo morali tudi priti s pravo barvo na dan; če zares ne bodo ne črni ne rdeči ne zeleni ne rumeni, bodo pač morali pokazati, da so pro zorni in bo torej mogoče vsak hip videti skoznje prav vsako njihovo delovanje in nehanje. Taki nestrankarski kand-diati, če bodo tudi izvoljeni, bodo torej prej ali slej morali prit s pravo barvo na dan. Nekateri so to ugotovili že pred volitvami, pa se ob svojem ponujanju, da so kandidati, ki so primerni za vse volilce, nenadoma pojavljajo na predstaviti'ah s strankarskimi prvaki. Za vsak primer, če bo mandatno nestrankarsko življenje neznosno, pa tudi zato, ker natančno vedo, da se bodo prej ali slej morali izreči. Stranke, ki sramežljivo ali pa spekulativno stojijo za njim, ne da bi jim ukazale, da se pojavijo pod njihovim simbolom, pa bodo takoj po volitvah, brez sramu in strahu objavile, koliko kandidatov in list so kje spravilt skozi - tudi onih nestrankarskih. To pa bo šele prva, najmanjša cena, ki jo bodo morali plačati ta hip nestrankarski kandidati, da o volivcih z dolgim nosom niti ne govorimo. Slovenski krščanski demokrati zato kandidiramo ljudi, ki so bili pripravljeni iti v boj že vnaprej barvno razpoznavni. S tem so si brez dvoma naložili večje breme, in tudi odgovornost. Je pa seveda tudi znamenje politične kulture in zavesti, da prideš s pravo barvo na dan pred volitvami, ne pa po njih. Predvolilni golaž Janez. Poštrak: Že veste, komu boste oddali svoj dragoceni glas? Saj, zdaj pred volitvami, ko stranke pečejo vole, kuhajo golaže, najemajo godce in pevske zbore, da bi popestrili predvolilne shode in tako skrile bedo gradov v oblakih ali v peskovnikih, bodo naši glasovi spet dragoceni. Ste opazili, da vas pozdravljajo ljudje, ki vas še pred kratkim niso poznali ali celo hoteli poznati? Kandidat za svetnika ali celo župana je. Po javnom-nenjskih raziskavah je namreč še vedno preveč "neopredeljenih" in tistih "ne bom volil"; tem in takšnim je zdaj posvečena strankarsko (in nestrankarsko ) kandidatska blagohotnost z vsemi prej naštetimi kulinarično-kultur-nimi direndaji. Tisti, strankarsko opredeljeni niso problem - če so, seveda, disciplinirani - vedo, koga so dolžni voliti: stranko! Stranka pa je v svoji modrosti že poskrbela za vrstni red kandidatov na svoji listi. In nenadoma spoznaš toliko uglednih sosedov. Ampak, če se že odločiš za katerega, se pravzaprav ne odločiš zanj, ampak za njegovo stranko, kjer pa sploh ni rečeno, da se bo, recimo, s 33. mesta z liste prebil med - spet recimo -deseterico, osmerico, peterico (ter več uli manj) že pred volitvami izbrane svetnike. Ampak, vaba pa le je, ta prednostni (preferenčni) glas; koristi lahko vam, ker ste po vesti oddali glas "najboljšemu", vsekakor pa bo koristil stranki, ki ima poleg vašega še svoje "najboljše". Paleta strank pa je, če že ne barvita, vsaj številna ter za volilne preprosteže tudi enostavna in tako tudi lahko razumljiva: razdeljena je le na dva dela. "Novopolitično" rečeno, na stranke, naslednice prejšnjega sistema in režima (torej "komuniste") ter na stranke "slovenske pomladi" (torej "demokrate"). Ko se tako - če vam preveč razmišljanja ni všeč - opredelite za ene ali druge, si lahko oddahnete. Zgrešiti ne morete več. Nadaljnji postopek je le še stvar tehnike detajliranja. Za Slovenijo v prihodnje ste se že odločili (saj to ste hoteli) in vaš glas in vaš kraj se boste za takšno bipolarizirano Slovenijo volilno odločali zdaj inv prihodnje, do končne in večinske zmage le enih. Sele potem bomo tudi zvedeli ali Živimo v "totalitarizmu" ali v "demokraciji". So pa seveda tudi ljudje, ki bi jim bila všeč "totalitarna demokracija", ker bi jih, morda, spominjala na prežvekovalske in dokaj udobne čase "demokratičnega totalitarizma". Prav žal mi je, ampak, ali ste ob tem pomislili na SDSS? Vidite! Imajo voditelja - vi pa županske kandidate - imajo forume: krščanskega, sindikalnega in (jojmene) nacionalnega. Z.a vsakega nekaj, in proti vsem! Združeni Slovenci, delojemalci in kristjani, strnjeni v tabor "ene volje" bi že bil kos okopom preteklosti. (Spomini na prihodnost.) In Če vam prihodnje leto ni ravno do praznovanja 50. obletnice padca nacifašiz-ma in konca vojne - vsaj v vašem kraju ne - se, poleg omenjene, mirno odločate še med strankami SKD in SLS ter SND. Gotovo boste lahko praznovali drugačno, in še novo zgodovino boste potrjevali. Na drugi strani so stvari bolj enostavne; izbira ni tako številna. Uspešni sodijo k uspešnim, z bogatinove mize pade še največ drobtinic. Pa še znajo in imajo dolgo dolgo prakso. Še iz večjih držav, kot je naša Slovenija, s pomnoženimi občinami vred. Volili jih bodo volivci, ki se še vraga ne bojijo,(imajo SNS) kaj šele Slovenske nacionalne des- nice. Ki sicer grozi z ilegalo in s parapolicijskimi enotami, če bi bile "stare sile" preveč uspešne. Seveda pa ima vsak kraj, ki le da nekaj nase, še kakšno neodvisno (nestrankarsko ali nadstrankarsko) listo dobrih znancev. Rečete si, ti pa so naši, nimajo centrale tam v Ljubljani, da bi jim dirigirali, tem našim fantom, ki kraj in njegove težave dobor poznajo. Dobro denejo zbeganemu srcu. Saj so tudi škofje rekli, da moramo na volitve, pa vse stranek, pa sploh vsi. To pa bi bila rešitev! In večinoma je res tako. Namenjene so lokalno lokalni samoupravi. Tudi tako se lahko pomaga domači občini. Ljuljko boste spoznali, če bo lista napolnjena zimeni kakšne že pozabljene stranke. Odgovornost za našo prihodnost (in izid volitev) je v naši soodgovornosti. Srečno roko! (pomeni: pamet v roke!) ODMEVI Spoštovani "visoški" predsednik KS O vašem blatenju mojega imena se bova pač morala pogovoriti tam, kjer je temu mesto, to je na sodišču. Zato fa imamo. Imamo tudi stro-ovnjake, ki bodo odgovorili, kam teče gnojnica in kam deževnica. Denar, ki ga boste plačali kot odškodnino za "žaljenje časti"; bom namenil za dobre namene. Vi imate lahko o mojem delu za skupno dobro svoje mnenje, tako kot imam jaz svojega o vašem delu za skupno dobro. Kaj pa mislijo vaščani o vašem in o mojem delu, bomo videli v nedeljo na volitvah. Čudim se tudi časopisu Gorenjski glas, da objavlja taka pisma, čeprav so osebno mnenje g. Rajka Bakovnika. Visoko, 30. novembra 1994 Jurij Vreček Trboje in Zerjavka - nikoli " Šenčur ska fara" Vse lepo in vse narobe. V ponedeljek, 28. novembra 1994, smo prejeli prospekt za šenčurskega župana g. Kerna, v katerem trdi, da bodoča občina Šenčur temelji na gospodarskih in družbenih potencialih tako imenovane "šenčurske fare". Res škoda, da g. Kern ne ve, da vasi Trboje in Zerjavka nista nikoli bili pod šenčursko faro, ampak smo že zelo dolgo samostojna fara, predtem pa smo bili "smledniška fara". G.' Kerna pa predlagam, da naj uživa zasluženi pokoj, ne pa da bije boj za župana; sploh pa se vsi sprašujemo ZAKAJ? sploh občina Šenčur. Naj samo malo pokomen-tiram točke, za katere se bo g. Kern zavzemal: L MOŽNOSTI za razvoj občine Šenčur - jih ne vidim; vse delo bodočo občino še čaka (ZD, PP,...). 2. OBRT IN PODJETNIŠTVO - samo izkoriščanje delavcev 3. KMETIJSTVO - zopet izkoriščanje delavcev; naj povem, da kmet v današnjih časih trdi, da bo kmet spet "gospod", ko bo delavec delal zanj za malco kruha in vodo. 4. TRGOVINA - bo brez konkurence 5. GOSTINSTVO IN TURIZEM - tu g. Kern trdi, da se bo zavzemal za odprtje novih gostinskih lokalov (teh je že sedaj veliko preveč in naj ne misli, da bomo Trbojci hodili v Šenčur v gostinske lokale, saj je zelo pestra ponudba v Kranju (od Bučarja do Mladinske knjige jih je 20), kdo od mladih bo hodil v Šenčur, saj danes je zelo moderno, če mladoletniki hodijo pijani in "zafiksa-ni", zato naj teh nekaj zaprejo, ne pa, da bi odpirali nove. Kar pa se tiče turizma pa tudi ne verjamem, da bo ob Trbojskem jezeru, ki to ni (imenuje se Kranjsko jezero) razvil kakšno posebno turis-tično zanimivost. Obala jezera je prestrma za kakršnokoli turistično dejavnost. 6. INFRASTRUKTURA -kako bo g. Kern odpravljal meteorne in fekalne vode, ko pa imamo vsi greznice, katere pa vsak posameznik prazni in čisti. Kar se tiče cestne infrastrukture za povezavo s Šenčurjem ne verjamem, da bo narejena v bližnji prihodnosti, seveda če je ne bomo uredili sami, zato pa hvala lepa, naj ostane takšna, kot je, saj bi obnova ogrozila samo trbojske kmete (odvzem zemlje) finančno pa tudi nas delavce. Mrliške vežice pa smo že tako ali tako začeli delati s pomočjo kranjske občine in nas krajanov Trboj in Že rjav ke. Krajani Trboj in Žerjavke smov glavnem delavci in kar smo naredili, smo naredili s svojim denarjem; vedno smo bili na repu občine, kar pa bi bilo tudi v prihodnje, ampak raje pod KRANJ kot ŠENČUR. Razočarana sem nad g. (irosom, ki je 8. 3. 1994 na zboru krajanov trdil, da če bomo proti Šenčurju, pridemo pod Kranj. J.M. iz Trboj, naslov v uredništvu Odgovor g. Ludviku Canzku G. Čanžek, grdo ste zlorabili moje zaupanje, saj sem verjel, da ste zaveden Slovenec in demokrat, očitno pa ste le delček v dobro naoljenem kolesju, ki želi zrušiti v Sloveniji vse, kar je nekomunis-t i č n e g a, slovensko usmerjenega in poštenega. Zlorabili ste tudi mojo družino, ki se je odzvala vašemu večkratnemu osebnemu vabilu, kar pa je bila očitno le skrbno nastavljena past. Nikoli vam nisem postavljal nobenih pogojev za obisk v Švici, le vljudno sem se vam opravičil in povedal, da me bo zaradi edinega tedna v letu, ko bi bila lahko skupaj cela družina (zaradi mojega in ženinega dopusta) v Švici zastopal podpredsednik stranke. Vi pa ste osebno klicali mojo ženo, jo vabili in prosili, naj pride z družino v Švico, čeprav si lahko predstavljate, kaj pomeni 1000 km dolga pot za otroke stare 7 mesecev, 2 leti ter 3 leta in pol, se je za pot odločila prav zato, ker je želela podpreti tako SLS, kot tudi moje delovanje. Pozno sem ugotovil, da sta skupaj z bivšim glavnim tajnikom SLS F. Feltrinom nizkotno manipulirala s številnimi člani SLS s ciljem uničiti ali vsaj škodovati SLS. Jaz sem bil pri tem le prva in največja ovira. Z obžalovanjem tudi ugotavljam, da sta sogovornike za to delo našla tudi v nekaterih "prijateljskih" strankah. SLS, ki nima Z ničimer zvezanih rok in jezika, je očitno trn v peti tudi mnogim, za katere bi to težko verjeli. Ni res. g. Čanžek, da je SLS razpuščena stranka, v kateri vlada anarhija. Smo ena najbolje organiziranih strank s številnimi močni - podružnicami. To bo potrdil, v to sem prepričan, tudi rezultat na volitvah. Smo stranka z zelo demokratično organiziranostjo in delovanjem, saj vse ključne odločitve sprejema glavni odbor, v katerem imajo predstavnike vse naše podružnice, za izvedbe pa je zadolžen izvršilni odbor. Nikogar niti osebno niti stranka ni politično likvidirala. Razlog, da F. Feltrin ne more biti več glavni tajnik, pa so tako številni, jasni in argumentirani, da bi tudi v mnogo manj doslednih strankah zanesljivo ravnali enako. Predstavnik skupine "potencialnih donatorjev", s katero je tesno sodeloval inv njenem imenu postavljal pogoje SLS prav F. Feltrin je pred petimi pričami (dr. Zagožen, Vurn-šek. Smrkolj, Feltrin, Podobnik) dvakrat poudarjal stike s srbskim in muslimanskim lobijem v Sloveniji. Na prvem srečanju, kjer sem bil tudi srna prisoten, je predstavnik "potencialnih donatorjev" dejal: "Imamo dobre stike s srbskim in muslimanskim lobijem v Sloveniji. To bi bilo lahko za SLS dobro, morala pa bi spremeniti svojo politiko do državljanstva." Potencialni donatorji so ob tem hoteli v zameno za svoje finančne usluge dobiti - kupiti ključna mesta v stranki. Čeprav je izvršilni odbor soglasno zahteval prekinitev vseh stikov s to skupino in odvzel vsa pooblastila, se F. Feltrin s tem ni strinjal, češ, denar ne smrdi. Finančno poslovanje stranke nadzira Nadzorni odbor. Trditev, da se je dolg v enem letu povečal za 1 mio DEM je čista neresnica. Za finančno sanacijo stranke je zadolžena sanacijska skupina, ki jo je Glavni odbor imenoval tudi zaradi neuspešnega dela glavnega tajnika in njegove prekoračitve pooblastil. Nismo vzeli denarja sumljivega izvora, pač pa smo kot hipoteke zastavili del premoŽenja člani vodstva SLS in poslanci. Mesečni prihodki SLS zagotavljajo normalno izplačevanje vseh obveznosti SLS, zato se vam želja, G. Čanžek, da bi SLS propadla, ne bo uresničila. V tri strani dolgem tekstu sem članom častnega razsodišča predstavil razloge, zakaj po moji oceni F. Feltrin ne more več opravljati funkcije glavnega tajnika. Ključne točke v tekstu ste, g. Čanžek, zavestno spregledali. Po vsem, kar se sedaj dogaja, po Feltrinovih izjavah in po neresnicah v pismu njegove hčerke Mateje (ki so očitno posledica Feltrinovih napačnih informacij) pa lahko kljub trudu Feltrina v prvem obdobju po prihodu v SLS rečem le, da mi je skoraj nerodno, da sem takega človeka pred dvema letoma predlagal za glavnega tajnika SLS. SLS ni in verjamem, da nikoli ne bo nikomur služila Zgolj kot privesek za videz formalne demokracije. Nekatere druge stranke slovenske pomladi so to vlogo že imele, nekatere pa jo še imajo. In ko Že toliko poudarjate vašo sedanjo protikomunistično usmeritev in me napadate kot predsednika SLS, vas sprašujem, koliko je poleg mene predsednikov slovenskih strank, ki so brez partijske zgodovine. Čeprav ste vi svojo partijsko kariero zaključili na Golem otoku, se očitno še vedno najbolje razumete s tistimi, ki imajo vsaj kakšno leto partijskega staža. Ljudi ne delim po tem, ali so bili v partiji ali ne, res pa je, da se nihče ni rodil s partijsko knjiiico v naročju. Vsak je vanjo zaprosil in jo dobil. Velikokrat razmišljam, da bi se zaradi velikih obremenitev umaknil iz politike. Prav delovanje tako nemoralnih ljudi, kot ste vi, g. Čanžek, pa mi pomaga vztrajati. Če bi po kakršnem koli naključju ali s pomočjo denarja ključno besedo v Sloveniji dobili ljudje vašega kova, bi Slovenijo zapravili, še preden bi jo sploh utrdili kot samostojno državo. Slovenci pa bi verjetno izumrli, saj preživijo le narodi, ki ne znajo le sovražiti, pač pa tudi ljubiti. Marjan Podobnik, predsednik SLS Tiskovna konferenca Sveta kranjskih sindikatov 23. novembra 1994 so kranjski sindikati organizirali tiskovno konferenco, na kateri so navedli več neosnovanih očitkov Cestnemu podjetju. Ker o tej konferenci niso obvestili vodstvo podjetja, nismo mogli že na sami konferenci demantirati vseh netočnosti. Zato obveščamo javnost, da neresnične podatke de-mantirajo zapisniki rednih inšpekcij Inšpektorata za delo v zadnjih letih, kot tudi uradno obvestilo pravobranilcu o postopkih v Cestnini podjetju. Zato tudi mi demantiramo vse neresnične navedbe na tej konferenci SLUŽBA ZA INFORMIRANJE CP KRANJ MEGAMILK ^g- radio triglav If 96 MHz PONEDELJEK, 5. DECEMBRA TVS 1 9.40 Tedenski izbor ?-40 Primeri inšpektorja Potice, češka nanizanka 10.10 Znanje za znanje, Učite se 2 nami 10.35 Bledi jezdec, ameriški film 12.30 Športni pregled 13.00 Poročila 15.00 Umetniški večer, ponovitev 15.50 Obzorja duha 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevnik 17.10 Radovedni Taček: Vrt 17.25 Miklavžev večer, ponovitev 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.30 TV dnevnik 20.05 Middlemarch, angleška nadaljevanka 21.00 Gospodarska oddaja: Made in Siovenia 22.35 TV dnevnik 22.35 Sova: Show Jackieja Tho-masa, ameriška nanizanka 23.00 Ščepec Njuhanca, angleška nadaljevanka TVS 2 13.00 Euronews 14.45 Zrcalo tedna 15.00 Nedeljskih 60 16.00 Poglej me! 16.45 Sova, Ponovitev 18.45 Onstran prihodnosti, 11. del avstralske nadaljevanke 19.15 Sedma steza 20.05 Dokumentarna oddaja 20.55 Tri ljubezni, švedska nadaaljevanka 21.50 Studio City 22.45 4. evropska noč jazza: Nocoj iz Budimpešte HTV 1 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Marianna in vesela druščina, nadaljevanka 11.55 Risanka 12.00 Poročila 12.05 Emparatriz, nadaljevanka 12.50 Ciklus filmov Steva McOueena: Nevada Srnith, ameriški barvni film 15.00 Šolski program 15.30 Utroška oddaja 16.05 Modul 8 16.30 Poročila 16.40 Učimo se o Hrvaški 17.10 Govorimo o zdravju 17.45 Hrvaška danes... 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Proti Vukovaru, dokumentarna oddaja 21.05 Hrvaška in svet 21.55 Lepa naša: Na starem trgu v Požegi 22.30 Slika na sliko 23.15 Portret Milka Kelemena 0.10 Poročila 9.15 Sanje brez meja HTV 2 18.00 TV koledar 18.10 Vrnitev domov, ponovitev nadaljevanke 18.55 Hali Roach predstavlja, ameriška čb nanizanka 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Arena 21.10 Arena 21.15 Murphy Brown, humoristična nanizanka 21.45 Ljubezen boli, angleška nadaljevanka 22.40 Umori, ameriška nanizanka KANALA 7-00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, Ponovitev 13.05 Helena 13.50 Pozitiv + 15.25 Spot tedna 16.35 Na velikem platnu 16.55 Zdrava video glava, ponovitev 17.50 Tropska vročica, ameriška nanizanka 18.45 TV bazar 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Alica v glasbeni deželi 20.40 Dežurna lekarna, španska nanizanka 21.35 Poročila 21.45 Okus Slovenije 21.55 Ne pozabi...!, ameriški barvni film 23.30 Ameriških deset 0.05 Na velikem Platnu 0.25 CTM AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Očarljiva Jeannie, ponovitev 9.30 Klub za seniorje, ponovitev 10.15 Možje, ki hodijo skozi ogenj, ponovitev ameriškega filma 12.00 Sporni primeri, ponovitev 12.20 Šiling, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Pravica do ljubezni 14.00 Hišnica 14.45 Soundcheck 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 18.00 Stanko, Ivana in Vero nagrajuje APEL V javnem komisijskem žrebanju rešitev nagradne križanke kranjske trgovine APEL, ki je bila objavljena v petkovi barvni prilogi AS, se je sreča nasmehnila: 1. Stanki KUKAR, Verovškova 48, Ljubljana (nakup v Apelu za 5.000 SIT); 2. Ivanu JELENU, Zoisova 32, Kranj (nakup v Apelu za 4.000 SIT); 3. Veri SLATNAR, Loka 6, Tržič (nakup v Apelu za 3.000 SIT); 4. - 6. Štefki PIPAN, Jelovškova 13, Radovljica; Jelki GRAJZAR, Valburga 34, Smlednik in Ivanu TROHA, Triglavska 38, Mojstrana (nagrade Gorenjskega glasa v vrednosti po 2.000 SIT). Kar nekaj rešitev je bilo napačnih (reševalcem se je zapletalo pri črki na polju s številko 27), vendar pa je bilo v bobnu vseeno kar 1035 pravilnih rešitev: POHITITE, V APELU VAS PRIČAKUJEJO. Prav zares, splača se (Apel je v Kranju za Hotelom Jelen!). Čas v sliki 18.30 Skrivnosti črne črne džungle 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Športna arena 21.07 Pogledi od strani 21.15 Zdravniki 22.45 Gospod Horn -njegoba pot do vislic, ameriški TV vestem 1.45 Videostrani/ Umetniki za boljši jutri AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 13.00 Čas v sliki 13.10 Borza dela 14.50 Umetniki za boljši jutri 15.00 Grad oddam v najem 15.50 Raji živali 16.15 Moč strasti 17.00 Zakladna zemlja 17.30 Lipova ulica 18.00 Naš hrupni dom 18.30 Srček 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Anna-Maria - ženska gre svojo pot, nemška serija 21.07 Prihodnost staranja, 4. del 22.00 Čas v sliki -večerni studio 22.35 Edvvard II, angleški film 0.05 There are, John, intervju 0.35 Jezus iz Montreala, kanadski film 2.30 Videostrani/1000 mojstrovin TELE-TV KRANJ 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok 19.10 Prometna varnost na gorenjskih cestah, Športni konec tedna 19.30 Iz arhiva: Utrip Kranja 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok 20.10 Dežele igranje 20.30 Bungge jumping pri Gostišču Smuk 20.55 2. Gorski tek za memorial Janka Likarja na Kriško goro '94 21.30 EPP blok, Danes na videostraneh 21.40 Skriti gost v studiu (v živo) SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Obiskal nas je sv. Miklavž 20.00 Kulturni utrip - oddaja LOKATV 20.50 Brez komentarja R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacija -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Juke box 19.30 do 24.00 Večerni program - Ti, jaz in najin otrok R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure z oddajnika Kovor na UKV 95 Mhz ter SV 1584 Khz in z oddajnika Grad na UKV 88,9 Mhz. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrt- KINO niče 13.00 Športni preg'ed 13.30 Gorenjci na cestah 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 17.00 Zimzelene melodije 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Zelene meiodije 8.30 Nasvet za kosilo 8.40 Od tu in tam 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Meda polna skleda 17.00 Otroško-mladinski program 19.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBUANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Saša Gerdej 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL vodi Mile Jovanovič 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice BBC 12.15 Novinarjev gost 13.00 3 x 1 -glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Hello again 15.00 Popoldne z Blanko M. Koželj 15.15 RGL komentira in obvešča 14.45 RGL poslušajo študenti 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 16.55 LOTO 17.00 Anketa 17.15 Novice 17.55 Špeckahla 18.15 Minute za zdravje 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ballantines, glasbeni kviz 21.00 Voque 22.00 Sršeniada 1.00 Technomania -D. J. ALF 2.00 Satelit SLS radio triglav MHz foto bobnar CENTER amer. ris. film LEVJI KRALJ ob 16. uri, akcij. kom. RESNIČNE LAŽI ob 17.30 in 20. uri STORŽIČ amer. psih. krim. KLIENT ob 16., 18.15 in 20.30 uri ŽELEZAR amer. kom. VIKEND PRI BERNIJU 2 ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. akcij, thrill. ŠUND ob 17.30 m 20. uri TOREK, 6. DECEMBRA TVS 1 10.40 VVaitapu, TV nadaljevanka 11.05 Baročna Ljubljana, dokumentarna oddaja 11.50 Onstran prihodnosti, 11. del avstralske znanstvene oddaje 12.15 Sedma steza 13.00 Poročila 13.30 Sobotna noč, ponovitev 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Arabela, češka nadaljevanka; Oscar Junior: Romek in Julka, poljski film; Moja enciklopedija živali: Veverica 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Lingo, TV igrica 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 Razjarnikovi v prometu, TV nadaljevanka 20.30 Nor na reklame: Zajamčeno zadovoljstvo ali povrnjen denar, 7. oddaja 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 22.45 Sova: 22.45 Ko zakon postane navada, angleška nanizanka; 23.15 Ščepec njuhanca, angleška nadaljevanka TVS 2 14.00 Muenchen: Tenis, Com-paq turnir, prenos 15.55 List in cvet, 3. oddaja: Jelena de Belder 16.25 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria 17.25 Sova, ponovitev 18.45 Lastninjenje - pravica do deleža, ponovitev izobraževalne oddaje 19.00 Zdravje, naše največje bogastvo: Bolečine v križu 19.10 Podarim dobim 19.15 Videošpon 20.05 Univerzitetni razgledi 21.00 Roka ročka 21.45 Zlato v dimniku, švicarska drama 22.35 Svet poroča 23.05 Tenis, Compaq turnir, posnetek iz Muenchna HTV 1 7.45 Dobro jutro 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Marianna in vesela druščina, nadaljevanka 12.00 Poročila 12.05 Emparatriz 12.50 Ciklus filmov Steva MyQueena: Šampion rodea 14.30 Šolski program 15.30 Otroška oddaja 16.30 Poročila 16.40 Prostovoljec Širne, dokumentarna oddaja 17.10 Iz sveta znanosti 17.45 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Junaki s Srda, dokumentarna oddaja 21.00 TV parlament 22.50 Slika na sliko 23.30 Narava v človeških rokah, dokumentarna serija 0.15 Poročila 0.20 Sanje brez meja HTV 2 13.50 TV koledar 14.00 Tenis: Grand slam, pokal, prenos iz Muenchna 17.25 Ljubezen boli, angleška nadaljevanka 18.15 Arena 19.30 TV dnevnik 20.10 V večernem hladu, humoristična nanizanka 20.40 Ljubezen boli, angleška nadaljevanka 21.30 V sikanju pustolovščine, dokumentarna serija 22.25 Sestre, serija 23.15 Nocoj z vami KANALA 12.00 Na velikem platnu 12.20 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.10 Alica v glasbeni deželi 14.20 Spot tedna 15.40 Na velikem platnu 16.15 Dežurna lekarna, španska nanizanka 17.05 Ne pozabi...!, ponovitev ameriškega barvnega filma 18.45 TV bazar 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe 20.00 Ro-deo, glasbena oddaja 20.40 Mesto kot Alice, ameriška nadaljevanka 21.40 Karma, oddaja o duhovnosti 22.30 Poročila 22.40 Upravljanje, dokumentarna serija 23.10 Okus Slovenije 23.20 Spot tedna 23.25 Na velikem platnu 23.45 CMT AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Naš hrupni dom, ponovitev 9.30 Nočni studio 10.30 Moja temna ženska, ponovitev ameriške komedije Vitalis nagrajuje Lidijo, Ivanko in Franceta Komisija bralcev Gorenjskega glasa je včeraj opravila javno žrebanje prispelih rešitev nagradne križanke podjetja VITALIS Novo mesto, objavljene v torek, 22. novembra. Vseh rešitev v bobnu za žrebanje je bilo 1978, pravilna rešitev (sestavljena iz črk z oštevilčenih pol' v križanki) je: VAŠ HIŠNI ZDRAVNIK - AKU STIMULATOR. V žrebanju je komisija upoštevala vse rešitve, prispele na kuponih iz križanke. Nagrajenci: 1. Lidija MIKLAVČIČ, Podnart 59 (nagrada Vitalisa v vrednosti 10.000 SIT); 2. Ivanka HVALICA, Cankarjeva 13, Tržič (Vitalisova nagrada v vrednosti 7.000 SIT); 3. Franc SOKLIČ, Hotemaže 91, Preddvor (nagrada Vitalisa v vrednosti 5.000 SIT); 4. - 6. nagrada Gorenjskega glasa v vrednosti po 2.000 SIT: Ema LEBAN, Stražiška 21, Kranj; Janez REPE, Sp. Gorje 98 in Emil OBLAK, Titova 2, Jesenice 12.15Športna arena 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35Pravica do ljubezni 14.00 Hišnica, nemška serija 14.40 Pogledi od strani 15.00Otroški program 17.00Mini čas v sliki 17.1 OVVurlitzer 18.00Čas v sliki 18.30 Skrivnost črne džungle, 5. del 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Cesta vulkanov 21.15Pogledi od strani 21.20Fitnes klub 21.45 Ambo terno 21.55 Billveva smrt, ameriška TV psihološka drama 23.25 Čas v siiki 23.30 Večerja vključno z zajtrkom, italijanska komedija 1.05 Videostrani/Tisoč mojstrovin AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 14.30 Češki gradovi in graščine 15.00 Tenis, Compaq Grand Slam Cup 16.45 Moč strasti 17.30 Orientacija 18.00 Naš hrupni dom 18.30 Tista stvar je, kviz 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Petrova zabava 21.15 Zunanjepolitično poročilo 22.00 Čas v sliki 22.35 Klub 2 0.00 Vojska v senci, francosko-itali-janski vojni film 2.15 Videostrani/ 1000 mojstrovin TELE-TV KRANJ 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok 19.10 Odštek 9: Dihamo skozi Kranj (v živo) 19.55 Iz arhiva: Utrip Kranja 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok 20.10 Utrip Kranja 20.25 LOKALNE VOLITVE '94: Kako smo volili? 20.35 Dežela igrarije 20.50 EPP blok, Danes na videostraneh 21.00 120 let šole na Olševku (praznovanje jubileja na Olševku in na Visokem) 21.30 Dobra misel o Kranju - 3. oddaja (ponovitev) 23.20 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 29.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Karitas vrtec v Ljubljani se predstavi - 1. del dokumentarne oddaje 20.00 VIDEO BOOM 40 -ponovitev glasbene oddaje 20.50 Brez komentarja R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Zavarovalnica Triglav 17.00 Na vrtiljaku z Romano 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program z Zdravkom Baudkom R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure na frekvencah UKV 95 Mhz in SV 1584 Khz iz Kovorja ter UKV 88,9 MHz iz Tržiča. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 8.45 Filmska uganka 9.00 Horoskop 10.30 Novice 10.45 Njej -oddaja Branke Kraner 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Novice v narodnozabavni glasbi 14.00 Melodija tedna/ popoldne z Bracom Korenom 14.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf RŽIRI 5.30 Prva jutrnaja kronika RA Slovneija 5.40 Napoved programa servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Otroške pesmi 8.00 Radijska čestitka 8.30 Nasvet za kosilo 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 11.00 Zabava in glasba 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda niste slišali 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Minute za požarno varnost 17.00 Novice 17.30 Za ljubitelje narod-nozabavne giasbe 18.00 Aktualna tema 19.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-UUBLJANA: 105,1 MHz- 5.00 Jutranji program - vodi Irena Ulčar 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne na RGL vodi Jelena Stepanovič 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.45 Borza znanja 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.00 Popoldanski program z Jožefom Logarjem 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Zdenka Kahne svetuje 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Bančne informacije LB 17.15 Novice 17.55 Špeckahla 18.15 Okrogla miza - tema tedna 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Samo glasba 22.00 Moj gost - vodi Mile Jovanovič 24.00 Slovenska balkaniada - Vanja Vreg 2.00 Satelit 20.40 KANAL A MESTO KOT ALICE Zadnji del ameriške nadaljevanke; igrajo: Helen Morse, Brvan Brovvn, Gordon Jakson, Yuki Shimoda... Vodnjak, ki ga Jean podari Malajcem, deluje. Jean se poslovi in gre iskat svojega avstralskega prijatelja iz vojne, Joa. Medtem ko Jean potuje in išče sledi za izginulim prijateljem, pa le-ta stopi v stik z Jeani-nim odvetnikom. Tako vsak po svoji poti iščeta drug drugega in se zgrešita. Obupana se odločita, da se bosta vrnila domov. KINO CENTER amer. ris. film LEVJI KRALJ ob 16. in 18. uri, akcij, kom. RESNIČNE LAŽI ob 20. uri STORŽIČ amer. psih. krim. KLIENT ob 16., 18.15 in 20.30 uri ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film ŠUND ob 20. uri SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE OBČINSKI ODBOR KRANJ Socialdemokrati verjamemo v <$[\4 Slovenijo! ^\ Naš skupni cilj je živeti v bolj pravični, bogati in varni Sloveniji! Naša kandidatna lista, ki jo boste našli na 12., predzadnjem mestu seznama kandidatnih list za občinski svet občine Kranj: 1. Nikolaj Bevk 2. Darko Jarc 3. Branko Grims 4. Rok Žibert 5. Darja Kaše 6. Igor Bele 7. Leon Lojk 8. Peter Škrjanec 9. Alojz Možina 10. Nika Dolinar 11. Milan Prah 12. Anton Tajnšek 13. Jože Dolenc 14. Mavricij Slatnar 15. Dušan Hribernik 16. Andrej Hude 17. Janez Oberstar 18. Stanislav Doihar 19. Jože Omejc 20. Duša Vehovec - Prah 21. Friderik Bajželj 22. Miro Masten 23. Andrej Šare 24. Anton Mali 25. Vinko Markič 26. Marjan Kodrič 27. Milan Čelik 28. Tilka Omejc 29. Mirko Urh 30. Ljudmila Vaupotič 31. Marjan Benedik 32. Vida Krapež 33. Nikolaj Leben NAŠ KANDIDAT ZA ŽUPANA: PETER ČOLNAR Peter Čolnar, kandidat za župana: Samo skupaj lahko zagotovimo človeka vredno življenje. Računam na Kranjčane in prebivalce okoliških naselij, ki morajo imeti v mestni občini Kranj enakopraven glas. Darko Jarc, predsednik občinskega odbora SDSS Kranj: Socialdemokrati si prizadevamo za poštene medsebojne odnose in čiste račune. Oblikujemo si boljšo prihodnost. Nikolaj Bevk, nosilec kandidatne liste: Pravico do družbenega premoženja imajo tisti, ki so ga ustvarili. Zato je lastništvo zaposlenih najprimernejši model lastninjenja družbenega premoženja. Z lastništvom pridobimo pravico do upravljanja podjetij in s tem zanesljivejšo prihodnost. Za reševalce tokratne križanke je pripravljenih 6 lepih nagrad: L - 3, nagrado v zneskih 15.000, 7.000 in 5.000 SIT prispeva SDSS; 4. -6. nagrado v vrednosti po 2.000 SIT prispeva Gorenjski glas. Rešitev dobite iz črk na oštevilčenih poljih, vpisane na kuponu pošljite najkasneje do 15. decembra do S.ure, ko bo v našem uredništvu javno komisijsko žrebanje. Rešitve lahko oddate pri naših sodelavcih v gorenjskih turističnih društvih, pošljete po pošti na GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj ali oddate v nabiralnik v avli Zoisove Iv Kranju. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE TEMELJNA RESNICA DEL KNJIGE GRŠKA SVETA GORA ŽABJA NOGA STOJAN .. AUER ŠPANSKO ŽENSKO IME SLONOV ĆEKAN DALMAT. MOŠKO IME PRIPADNIK SEKTE Z NAZIVOM AMIŠI V AMERIKI .0ND0NSK/ ČETRT RODOVITEN DANSKI OTOK RIPSASTA SVILENA TKANINA DRAMATIK CANKAR NEKD. POLICIJSKI UPRAVNIK V AMERIKI 15 PTIC TEKAČ PESNIK GRAFE-N.AU&.P KRAJ V RAVNIH KOTARIH DEL PODVOZJA JAR DEN. ENOTA SPOMENIKI STATUE STARA DRŽAVA MED TIGRI SOM IN feiFRnTOM POLOTOK V RUSIJI UDELEŽENEC NA OHCETI NEKD GR. FILOZ. ŠOLA 19 IME IN PRIIMEK FINSKEGA ARHITEKTA 17 PIŠKOT MESTO POD URALOM KEMIJSKI ELEMENT ZEMELJSKA PLAST 10 SREDNJEVEŠKA IGRA 0 BOGATAŠU IN SMRTI EDEN 00 RIMSKIH GR:ĆEV BRZICE NAREKI VUOKSI SLADEK GOZDNI SADEŽ ZtVSOV ŽClT ŽITNI ROD IGRALEC SO TUR HRV NOVELIST KOVAfiiC BOLEZEN ŽITNIH KLASOV ZAREBR-NICA JADRANSKI OTOK AFRIŠK' KUŠČAR BOGDAN NORČlč JAVNA PREDSTA-VITEV ENRiCO GARCiA MNOŽ. OS. ZAIMEK FILIP OGRINEC MANJŠI DANSKI OTOK NAJVIŠJE NORD BOŽANSTVO ATENSKO PRISTANIŠČE ZLATO JABOLKO IME ZA JAHVEJA STARO MESTO OB TIGRISU 16 3* NADLEŽNE ŽUŽELKE ŠVIC. PIS CLAUDE PRIRODA MESTO V ROMUNIJI PRIPADNIK SLOVANOV ANTON MELIK l'1 ItR DAJNK0 RUSKA VIKEND HIŽA DVOJICA NIKOLA TESLA ROBERT IRV1NG OSEBA IZ JUD. MIT OTOK V SUNDSKEM OTOČJU RUDOLF ZWITTER 13 BIK060NBA RUDARSKO MESTO V ŠPANIJI 11 VREDNI .M Ni BONI BRANKO GRADIŠNIK 0 PREDNJA STRAN NOVCA SI iTAVII F KALAN ORODJE ZA SEKANJE SOMEŠČAN ALFONZ GSPAN FIL BIT. BISTVO TIP NEM AVTA JEZERO V KANADI IT NOG KLUB KAJETAN GANTAR CARL JACOBI INDIJSKI KRALJ MESTO V KOLUMBIJI MEDEREN PLES SLOV PLANINEC ALJAŽ TRIKOTNO ČELO NA MANSARDNI STREHI FR KNJI-ŽEVNIK BORIS JANKO RAVNIK NEKD PORT POSEST 06 INDIJI ST ENOTA ZA DELO SODOBNIK KEL10V RF.DK Ž. IME (VARINA M TOMAŽ OSTERC VOJAŠKA TVORBA ZASTAREL NAZIV ZA PISARNO DRAŽILNO NASLADILO LUKAV IZRAELU ROBERT FISCHER VOJAŠKA ZVEZA PROPAGAN DNI SPOT LIDIJA Kl)W(j DRŽAVA NA BL VZHODU OHI.iOH.lt OHAN.lt ASTRONOM SKI DALJNOGLED SLADKA ŽGANA PIJAČA 12 W jjga£qv_ 1'OSMHMM REKA V SLOVENIJI 11 12 4 5 13 14 15 16 17 18 19 POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Zveza potrošnikov Slovenije o... Primer "Les banke" ponovno na sodišču Ljubljana, 30. novembra - Tožba, ki jo je Zveza potrošnikov Slovenije v imenu "opeharjenih" varčevalcev Les banke naslovila na Republiko Slovenijo, bo po presoji Vrhovnega sodišča Slovenije šla v ponovno razpravo. Na novinarski konferenci Zveze potrošnikov Slovenije pa je bilo govora tudi o visokih telefonskih računih, katerih je v zadnjem času vedno več. "* • Po štirih letih, kolikor traja primer Hranilno - kreditne službe Les, d.d., opeharjeni varčevalci še vedno niso dobili svojih prihrankov. V imenu večjih varčevalcev je Zveza Potrošnikov Slovenije lani vložila okrog 400 tožb in sicer proti Republiki Sloveniji, ki po stečaju Les banke ni prevzela jamstev za hranilne vloge in proti gorenjskim občinam, ki so jzvolile sodnika temeljnega sodišča, ki je po mnenju ZPS "banko" napačno registriral. Medtem ko je temeljno sodišče obe tožbi zavrnilo, pa so na vrhovnem sodišču razsodili, da je zavrnitev tožbe proti gorenjskim občinam pravnomočna, tožba proti državi pa bo šla v ponovno obravnavo. Če je torej registracija Hranilno kreditne službe Les bila pravilna, država mora prevzeti odgovornost do varčevalcev in njihovih hranilnih vlog, menijo na ZPS in dodajajo, da naj ne bi posledic za nevestno delo državnih organov nosili varčevalci. Postopek se torej vrača na temeljno sodišče, kar pomeni, da bo vse skupaj trajalo še najmanj dve leti. ZPS tudi predlaga, da naj bi parlament sprejel poseben zakon za pokrivanje hranilnih vlog, to vsoto naj bi namreč uvrstili v javni dolg. Tako bi do svojih prihrankov prišli tudi tisti varčevalci (kakih 2000 jih je), ki niso vložili tožb, saj so v banki "pustili" manjše vsote. Na ZPS pa v zadnjem času prihaja tudi vrsta pritožb zaradi prevelikih telefonskih računov, najvišji je znašal kar milijon tolarjev. Po besedah Brede Kutin, predsednice ZPS je eden od razlogov za visoke račune poleg telefoniranja na posebne številke (not line, horoskopi, zdravniki po telefonu...) tudi nesorazmerje v ceni impulza, ko gre za navadni ali mobitel telefon. Uporabnik običajnega telefona ob klicu v mobilno telefonsko omrežje plača višjo tarifo, enako kot tisti, ki telefonira z mobitelom. Razlika v ceni za en impulz (do 3 minute), ki v krajevnem prometu stame 1,56 tolarja, za omrežje mobitela pa 140 tolarjev je zelo nesorazmerna. • Igor K. Ljubljana bo gostila svetovne sejmarje Kranj, novembra - Junija prihodnje leto bo v Ljubljani poletno strokovno srečanje mednarodne zveze sejmov UFI, natančen seznam bodo decembra določili na sestanku v Parizu. UFI združuje 131 sejmov iz 64 držav z vsega sveta, po njegovih pokroviteljstvom poteka 466 sejemskih prireditev. Mednarodna zveza je bila ustanovljena žc leta 1924 in letos torej praznuje sedemdesetletnico. Med njenimi ustanovitelji je bil tudi tedanji Ljubljanski velesejem, pod pokroviteljstvom UFI v Ljubljani poteka sejem Sodobna elektronika in Lesma, prizadevajo pa si vključiti tudi sejme Alpe Adria, Medilaba in Avtomobilski salon. Ljubljanski sejem je kot edini pri nas vključen v UFI. Letni kongres UFI bo v Ljubljani potekal od 28. do 30. junija prihodnje leto, pričakujejo 150 sejemskih strokovnjakov iz vsega sveta. STA TISTIČNE INFORMACIJE Zavod Republike Slovenije za statistiko Ljubljana INDEKSI CEN NA DROBNO IN CEN ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN, NOVEMBER 1994 Indeksi cen na drobno, skupaj Indeksi cen življenjskih potrebščin, skupaj XI 94 XI 94 XI 94 I XI 84 XI 94 X94 XII 93 XI 93 l-XI 93 092 101,5 117,0 118,8 119,9 169,2 101,9 118,4 120,5 121,1 172,0 Vpisovanje certifikatov 7.30 - 12.00, 13.00 - 18.00, sobota 8.00 - 12.00 ter na vseh enotah poštel *■ i Kran|, KoroSka c. Z, 064/211 -644 LJubljana. Slovenska c.54. 061/133-11-55 KOLIKO JE VREDEN TOLAR MENJALNICA NAKCJMtttODAiM I SAKLTNI/TODAIM I NAKlTNl/ffiODAJNj 1 DEM 1 ATS 100 ITI. A BANKA (Kranj, Tržič) 78,10 80,10 AVAL Bled, Kranjska gora 79,30 79,80 BANKA CREDfTANSTALT d.d, Lj 79,20 80,50 COPtA Kranj 79,80 80.40 EROS (Stari Mayr), Kranj 80,00 80,30 GE0SS Medvode 80,00 80,50 GORENJSKA BANKA (vse enote) 78,00 80,60 HRANILNICA LON, d.d.Krani 79,50 79,99 HIDA-tržrlca Ljubljana 80,00 80,50 IURIKA Jesenice 79,20 80,15 INVEST Škofja Loka 79,60 80,50 LEMA Kranj 79,60 80,10 MIKEL Stražišče 79,60 80,20 PBS d.d. (na vseh poštah} 77,40 79,60 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 79,60 79,90 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 79,00 80,50 SLOGA Kran| 79,20 79,80 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 78,00 - SLOVENI JATURtST Jesenice 79,20 80,00 ŠUM Kranj 80,00 80,50 TALON Žel postaja Trata, Šk. Loka 79,70 80,40 TALONZg. Bitnje 79,70 80,40 TJENTOURS Domžale 79,60 80,60 UBK d.d. škofja Loka WILFAN Kranj 80,30 80,80 WILFAN Radovljica, Grajski dvor 79,80 80,50 ZORI Kamnik 79,90 80.60 POVPREČNI TEČAJ 10,97 11,27 11,20 11,25 11,28 11,32 10,86 11,15 11,27 11,12 11.30 11,20 11,24 10,50 11,25 10,73 11,10 10.86 11,12 11,32 11,27 11,27 11,25 11,36 11,40 11,40 11,35 11.35 11,40 11,45 11,35 11,37 11,32 11,45 11,35 11,30 11,25 11,31 11,55 11,35 11,32 11,40 11.40 11,40 11.50 7,48 7,60 7.65 7,80 7,75 7,72 7,43 7,60 7,72 7,60 7.65 7,70 7,72 7,22 7,75 7,55 7,50 7,43 7,60 7,72 7,60 7.60 7,70 11,34 11,42 7,80 11,30 11,39 7,75 11.30 11,44 7,65 7,90 7,80 8,00 7,90 7,90 7.85 7,98 8,00 7,85 7,85 7,95 7.80 7,85 7,72 7,85 7,97 7,90 7,85 7,85 7,90 7,90 8,00 7,95 7,89 7,90 79,36 80,29 11,16 11.39 7,63 7,90 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 11,20 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, Id si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. MENJALNICA MFAN Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA, Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 Druga delitev Tekstilindusove stečajne mase Kranj, 1. decembra - Stečajni upravitelj kranjskega Tekstilindusa Janez Mlakar je povedal, da upniki lahko 12. in 13. decembra pričakujejo drugo delitev stečajne •nase, bivšim delavcem bodo denar poslali po pošti. Za drugo delitev stečajne mase se je nabralo dobrih 600 milijonov tdlarjev, kar pomeni, da bo razdeljenega približno polovico toliko denarja kot na prvi, glavni delitvi, ko je bilo razdeljenih 1,2 milijarde tolarjev. S prvo delitvijo so bile upniške terjatve poplačane 48,74-odstotno, z drugo delitvijo bodo poplačane še 26,82-odstotno, skupno torej 75,56-odstotno. Ker so upoštevane pogodbene in dokajšnje zamudne obresti, lahko rečemo, da je poplačilo kar dobro. Približno 1.650 nekdanjih Tekstilindusovih delavcev bo torej 12. in 13. decembra na dom dobilo obvestilo, naj na Pošti dvignejo denar, dobili °odo približno polovico tistega, kar so enkrat že dobili. Za takšno obliko so se odločili, ker imajo zdaj o nekdanjih delavcih natančne podatke. Približno sto pa se jih na prvo delitev ni odzvalo, njihovih naslovov nimajo, vendar pa jih bo denar počakal do konca stečaja. Na zaključek bo vplivala razrešitev denacionalizacijskega zahtevka za Inteks, če ne bo vrnjen bivšim lastnikom, bo šel v korist stečajne mase in v tem primeru bodo upniki v celoti poplačani. Seveda pa od glavne delitve stečajne mase naprej obresti ne tečejo več. • M.V. - Semperit po odličnosti poslovanja druga v Evropi Mednarodno potrdilo o kakovosti in odličnosti poslovanja ISO 9001 je SAVI - SEMPERIT podelila specializirana agencija za preverjanje kakovosti BVQI s sedežem v Londonu. Takšno potrdilo sta v lanskem letu že pridobili naši tovarni SAVA - VIST in SAVA - VELO. Sodelavcem tovarne SAVA - SEMPERIT iskreno čestitamo, vsem Savčanom, kupcem, poslovnim partnerjem in bodočim delničarjem pa se zahvaljujemo za zaupanje, ki ga bomo utrjevali tudi v prihodnje. Predstojništvo korporacije KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Obisk v tovarni traktorjev Zetor Zetor ima pri nas dolgoletno tradicijo V dveh letih pri nas prodanih več kot 1.200 traktorjev - Možnosti za vključevanje slovenske industrije - Novi motorji s turbinskimi polnilniki Gorenje Trgovina iz Velenja, ki je eno najmlajših podjetij v okviru poslovnega sistema Gorenje je sredi leta 1992 podpisalo prvo pogodbo o generalnem zastopstvu za prodajo čeških traktorjev Zetor na slovenskem trgu. Do danes jim je uspelo razviti mrežo s 23 pooblaščenimi prodajalci, s pomočjo generalnega pooblaščenega serviserja pa tudi 10 servisnih centrov po vsej Sloveniji. V dveh letih so pri Gorenju Trgovina* prodali več kot 1200 traktorjev Zetor. Letošnji promet Gorenja med Slovenijo in Češko Republiko bo znašal okoli 45 milijonov mark, od tega za 25 milijonov mark izvoza in za 20 milijonov mark uvoza, kar. Gorenje uvršča na drugo mesto med izvozniki in četrto med uvozniki v to državo. Prihodnje leto naj bi se izvoz in uvoz izenačila. Letos nova zastopniška pogodba Predstavniki Gorenje Trgovine in tovarne traktorjev Zetor, so na letošnjem kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni podpisali novo zastopniško pogodbo, hkrati pa so se začeli pogovarjati tudi o vključitvi slovenske industrije v proizvodni proces Zetorja. Nekatere slovenske sestavne dele v Zetorju že preizkušajo, rezultati pa bodo znani verjetno že v začetku prihodnjega leta. Načelnih ovir za vgradnjo slovenskih delov ni, če bodo seveda ustrezali po kvaliteti in ceni. Trenutno se v traktorje, ki so namenjeni na naš trg že vgrajujejo akumulatorji iz mariborske Vesne. Zetor ima v Sloveniji že dolgoletno tradicijo, saj so Novi Žeton tehnične in oblikovne posodobitve. IND0V, d.d. MALOPRODAJNA TRGOVINA Ljubljana, Poljanska 95 i n d o v Nič ni boljšega od domače hrane, sploh, če gre za klobase, salame, krvavice in druge podolgovate dobrote, če ste sam svoj mojster ali imate za soseda mesarja, s pripravo mesnih dobrot res ne bo težav. Kljub temu pa brez pravih izvrstnih ČREV, začimb in mesarskega pribora le ne bo šlo. In če k temu dodamo še naše stoletne izkušnje, bo nakup v naši trgovini na Poljanski 95 v Ljubljani več kot užitek. INDOV Ljubljana za pravi okus domačih kolin Prihodnji teden, od četrtka do sobote (od 8. do 10. decembra) bo Ov dvorani na Primskovem pri Kranju 8. gorenjska razstava malih Hvali. Organizira jo Društvo gojiteljev malih Hvali Kranj, več kot 50 Članov društva pa bo razstavljalo -■■■ifSL,. preko 800 malih Hvali - kuncev, golobov, perutnine... Na razstavi bodo pripravili srečelov, s katerim teli društvo zbrati sredstva za delovanje; z razstavljala pa se bo možno dogovoriti tudi o nakupu malih Hvali; radi Vam bodo tudi svetovali, kako z malimi Hvalmi -seveda pa se boste obenem lahko tudi včlanili v DGMŽ Kranj. V sodelovanju z društvom smo za bralke in bralce Gorenjskega glasa pripravili nagradno vprašanje: na dopisnico napišite vsaj eno pasmo domačih kuncev. Pasem je res veliko, vse uveljavljene pasme kuncev gojijo tudi člani DGMŽ Kranj in jih bodo razstavili prihodnji teden na Primskovem. Na dopisnici, ki jo pošljite na GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj najkasneje do srede, 7. decembra, ne pozabite pripisati Vašega naslova. Pripravljenih imamo 20 lepih nagrad: 10 družinskih vstopnic za ogled 8. gorenjske razstave malih živali na Primskovem od 8. do 10. decembra in 10 lepih namiznih prtov iz lutrasila. V Sloveniji se letno proda okoli 600 Zetorjevih traktorjev, po besedah predstavnikov Gorenja Trgovina, pa slovenski kupci nimajo večjih pripomb na kvaliteto. Ker v tovarni ne izdelujejo specialnih traktorjev, se je Gorenje Trgovina povezala s postojnskim Livom, s katerim skupaj razvijajo prilagoditev traktorja Zetor za gozdarske namene. Proizvodne kapacitete so letos polno zasedene. njihovi traktorji na našem trgu že okoli štirideset let. Med šestdesetimi državami, kamor se izvažajo Zetorjevi traktorji, Slovenija sodi med večje kupce, tržni delež teh čeških traktorjev pa je pri nas več kot polovičen. Zetor je z liberalizacijo cen in vzpostavljanjem novega gospodarskega sistema na Češkem nekoliko podražil svoje traktorje. Cenovna občutljivost in konkurenca sta na slovenskem izredno hudi in prav v tem tednu potekajo pogajanja slovenskega zastopnika in ODKUPUJE KOSTANJEV LES PO NOVIH ODKUPNIH CENAH. Les je lahko tudi kriv, grčav, razpokan! Če nimate možnosti lastnega poseka, vam to napravimo mi! Vse Informacije dobite na tel. številkah 0608/41-044 ali 41-349. Prvi Zetor iz leta 1947. Tovarna traktorjev Zetor je sredi lanskega leta postala delniška družba, h kateri je letos pristopila tudi češka Konsolidacijska banka, ki ima 80-odstotni lastninski delet Po deset odstotkov odpade na investicijske sklade in individualni del (certifikate zaposlenih). S sodelovanjem Konsolidacijske banke so si v Zetorju zagotovili razvoj proizvodnje traktorjev do leta 2000, zelo intenzivno pa razmišljajo o proizvodnih kooperacijah Z drugimi svetovnimi proizvajalci traktorjev. V Zetorju je trenutno zaposlenih 6.400 delavcev, kar je bistveno manj kot še pred nekaj leti. Medtem ko so lani naredili okoli 13.500 traktorjev, bo letošnja proizvodnja po vsej verjetnosti narasla na 15.000. tovarne, na katerih se dogovarjajo o cenovni politiki za prihodnje leto. Novosti za prihodnje leto Tovarna Zetor iz Brna je v letošnjem letu začela izdelovati traktorje za enega najbolj znanih ameriških proizvajalcev John Deere. Traktorji v zeleni barvi so povsem enaki ostalim, John Deere pa jih prodaja pod lastno blagovno znamko. Novost za prihodnje leto v seriji 1 (traktorji moči od 33 do 57 kilovatov) jc nov štirivaljni dizelski motor s turbinskim polnilnikom z močjo 57 kilovatov, ki ga bodo vgrajevali v traktorja 73-20 in 73-40 z dvo- ali štirikolesnim pogonom. Tudi za večjo serijo 3 (traktorji moči do 75 kilovatov) so naredili dizelski motor s turbinskim polnilnikom in hladilnikom polnilnega zraka, ta traktor pa bo nosil oznako 105-40. Pri seriji 1 so pred kratkim opravili tudi nekaj tehničnih izboljšav v kabini, ima zdaj skupaj s pokrovom motorja tudi nekoliko sodobnejšo in lepšo obliko. V Zetorju so se žc pred nekaj leti lotili tudi tako imenovanega eko traktorja na biodizelsko gorivo, ki ga že nekaj časa tudi preizkušajo. Pri razvoju je največ težav pri iskanju ustreznih snovi za tiste dele, ki so v stiku z gorivom, saj je po sestavi biodizelsko gorivo zelo agresivna snov. Hkrati s tem nameravajo že v kratkem zaključiti s rekonstrukcijo motorjev, s čimer bi lahko vgradili dizelski katalizator, s katerim bi bil izpuh očiščen do tc merc, da bi bile škodljive emisije v okviru strogih ameriških ekoloških standardov. • M. Gregorič foto bobnar LEGIS, d.o.o. Bertoncljeva 31, Kranj išče KNJIGOVODJO za vodenje poslovnih knjig manjših podjetij. Pogoji: - končana srednja ekonomska šola - zaželene delovne izkušnje Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas, pisne ponudbe sprejemamo 8 dni po objavi v časopisu. Slovenska ljudska stranka SLS ______i NAROČNIK: SLS KRANJ ! UREJA; Vilma Stanovnik Decembra bi morale biti na Gorenjskem štiri tekme svetovnega pokala V PLANICI JE PRVIČ "SNEŽILO" V SREDO Šele predvčerajšnjim se je toliko shladilo, da so lahko začeli izdelovati kompaktni sneg ob skakalnicah v Planici Kaj bo s tekmami v teku, biatlonu in smučanju se še ne ve - V Mariboru optimistični pred Zlato lisico Kranj, Ljubljana, 2. decembra - Organizatorji smučarskih tekmovanj po vsej srednji Evropi so te dni v veliki zadregi, saj snega ni in ni, zaradi visokih temperatur pa ga je le malokje možno delati s topovi. Tako so brez pompoznega uvoda v sezono ostali v Sestrieru, kjer so morali prestavljeno tekmo v torek dokončno odpovedati, namesto Val dTserja, ki bi moral biti prireditelj smuka in superveleslaloma to soboto in nedeljo, pa je organizacijo uvodne preizkušnje alpskih smučarjev prevzelo francosko smučarsko središče Tigne.s v Visoki Savoji. Tam bo predvidoma v soboto veleslalom, v nedeljo pa še slalom. Če bi se izjalovil ta poskus, in če snega v Evropi še ne bi bilo, pa moška smučarska karavana celo razmišlja, da bi tekmovanje "prestavila" kar v Ameriko. V Ameriki so namreč snežne razmere resnično idealne, tako da dekleta nemoteno nadaljujejo s programom treningov in tekmovanj (naša B reprezentanca pa se je v torek zadovoljna vrnila domov). Smučarke bodo konec tedna nastopile v Vailu in Breckenridgu v smuku, veleslalomu in superveleslalo-nni, nato pa se bo del naše prve ekipe vrnil domov (najbrž Hrovatova, Bokalova, trener Kalan...), "hitrejši" del ekipe Pa bo odšel v Kanado, kjer bosta v Lake Luisu 10. in 11. decembra smuk in supervelesla-lom. Kako bo z nadaljevanjem decembrskih tekem za ženske v Evropi se še ne ve, predvidoma pa naj bi smučarke najprej nastopile v Vevsonnazu v Švici, kjer naj bi smuk in slalom štela tudi za kombinacijo. Smučarji, ki bi morali že prejšnji teden začeti s tekmami svetovnega pokala (po neuspelem kombinacijskem smuku v Saas Feeju), bodo konec tedna menda le dočakali prvo merjenje moči. Naši so po zagotovilih trenerjev zanj" pripravljeni in tekmi nestrpno pričakujejo. Takoj, ko so izvedeli, da bo tekma v Tignesu, so se z ledenika Tonale preselili v Val Senales. Kot kaže pa tudi naprej ne bo šlo brez težav, saj so že odpovedali smuk v Val Gardeni v Italiji, pod velikim vprašajem pa je tudi veleslalom v Alta Badii, ki bi morala biti prihodnji konec tedna. Kot zagotavljajo organizatorji sla-lomske tekme v Madoni di Campiglio, pa naj bi jim ven- V Mariboru vse po načrtih Z nemotenimi pripravami na edino tekmo ženskega svetovnega pokala pri nas pa so se na sredini tiskovni konfereneci, ki so jo pripravili v okviru letošnjega smučarskega sejma v Ljubljani, pohvalili organizatorji 32. Zlate lisice. Kot je povedal predsednik organizacijskega odbora Dušan Sencar, ima tekma na Pohorju najdaljši staž med tekmami ženskega svetovnega pokala in je po gledanosti prva med ženskimi tekmovanji in četrta nasploh (večgledalcev so imeli v lanski zimi samo moški Kuetzbuhel - slalom in smuk- ter slalom v Garmisch- Partenkirchnu). Med sezonama so na t ohorju dogradili sistem zasneževanja, kljub temu pa so vesli, da bo letos "Lisička" šele 25. in 26. februarja, saj bodo tako imeli dovolj "rezerve". Dobili pa so tudi že termin za tekmo leta 1996 - to je 5. in 6. januar. Andrej Miklavc je bil na zadnjih noveberskih treningih v odlični slalomski formi. Mu bo uspelo tudi na prvi tekmi v nedeljo v Tingnesu? dale uspelo pripraviti smučišče do 13. decembra. Zaenkat še ni slišati o odpovedih St. Antona in Bad Kleinkirchheima v Avstriji, čeprav snega še ni, kot ga tudi ni v naši Kranji G^ri, ki na bi bila po koledarju prireditelj slalomske in veleslalomske preizkušnje 21. in 22. decembra. Tudi v Bohinju in na Pokljuki čakajo Podobno kot smučarji imajo težave s snegom tudi tekači in biatlonci. Na uvodni tekmi svetovnega pokala smučarjev tekačev, ki je bila konec prejšnjega tedna na Švedskem naši niso nastopili, po nekaj dneh počitka doma pa so v ponedeljek spet odpotovali na trening. Prihodnji konec tedna, 10. in 11. decembra, naj bi bila druga tekma tekačev v avstrijskem Ramsau, v sredo, 14. decembra, pa pri nas v Bohinju. Ta tekma seveda, kljub zelenim poljanam, še ni odpovedana, organizatorji pa se bodo morali že v nekaj dneh odločiti o morebitni odpovedi ali prestavitvi. Podobno je tudi na Pokljuki, kjer naj bi biatlonci na tekmi svetovnega pokala nastopili od 15. do 18. decembra. Ni pa še znano kaj bo s prizoriščem prve letošnje biatlonske tekme, ki bi morala biti od 8. do 11. decembra v avstrijskem Bad Gastainu. V Planinci vendarle temperature za sneg Kljub temu da v Planici še ni možnosti za vadbo, so se naši skakalci po štirinajstdnevnim pripravah na Norveškem vendarle odločili, da pridejo domov. Za seboj imajo precej uspele priprave, v kakšni formi pa so, bodo lahko pokazali že na uvodnih tekmah prihodnji konec tedna. Če bo le šlo vse po sreči in ne bo otoplitev bo uvodna tekma 10. in 11. decembra ,kot je predvideno (dokončna odločitev bo padala po nedeljskem sestanku) v naši Planici, v primeru, da snega ne bo dovolj, pa je možnost, da bi začetek morda prestavili v Courchevel (kjer naj bi bili tekmi sicer 17. in 18. decembra), v naši Planici pa bi tekmovanje pripravili 17. in 18. decembra. V tem primeru pa se lahko celo zgodi, da bomo imeli na Gorenjskem v tednu dni kar štiri tekme svetovnega pokala: 14. decembra teke v Bohinju, nato tri dni biatlonske tekme na Pokljuki ter skakalni temi v Planici ter takoj naslednjo sredo v Kranjski Gori. Če bo seveda do takrat zapadlo kaj snega......• V. Stanovnik, slika: J. Pelko odbojka c i x:iZCšMxnxnnnin mi^nBjmimsmsmmnnn NADALJEVANJE ODBOJKARSKIH LIG PRED ŠEŠIRJEM NAPOREN DECEMBER Kranj, 2. decembra - Medtem ko so odbojkarji Olimpije in FI Proma iz Radovljice tekmo osmega kola odigrali že sinoči, bodo Klcjke jutri ob 17. uri v OŠ gostile ekipo Krima. Moška ekipa Minolte Bleda bo v l.B DOL ob 19. uri v domači telovadnici gostila Granit Preskrbo, ženska ekipa Triglava pa bo ob 16. uri v dvorani na Planini skušala doseči svojo prvo zmago proti ekipi I'revalj. V 2. DOL igra Termo Lubnik ob 17. uri v OŠ Peter Kavčič proti PAN Kovinarju, deketa FI Proma pa gostujejo v Solkanu. V 3. DOL moški igrajo doma: Bled II. - Plamen (OŠ Radovljica ob 16.30), Triglav - PAN Kovinar II (ŠD Planina ob 14. Un.) in Bohinj - Bovec (OŠ B. Bistrica ob 18. uri). V ženski konkurenci pa doma igrajo: Bled II - Mehanizmi Kropa (OŠ Bled ob 14.15) in Bohinj - Julči Vital II (OŠ B. Bistrica ob 16. uri). • B.M., V.S. BLEJKE IMAJO SPONZORJA Bled, 2. decembra - Včeraj zvečer je najboljša gorenjska in ena najboljših slovenskih ženskih odbojkarskih ekip, ekipa Hloda, dobila novega generalnega sponzorja. Odbojkarice bodo odslej nastopale pod imenom Klima Commerce Bled, saj jc istoimensko uspešno zasebno podjetje z Bleda odslej sponzor blejske ženske ekipe. • M.Va. ■-m ; ' Kranjski boksarji sc pripravljajo na sezono dve zmagi in en remi Kranj, 29. novembra - Kranjski boksarji, ki se te dni pripravljajo "a začetek državne lige, katere start bo 17. decembra, so konec Prejšnjega tedna nastopili na tekmi v Ljubljani, ki jo je pripravil klub Zeleni zmaj ob odprtju novega ringa. Na tekmi v Ljubljani so boksali trije Kranjčani ter dosegli dve zmagi in en remi. Kdo Štalec je v poltežki kategoriji premagal Denisa Matjaža s knockoutom v 3. rundi, Sašo Radosevič je v srednji kategoriji neodločeno boksal z Markom Markičem, Samir Korač pa je po točkah premagal Sladjana Jociča. Najboljši kranjski boksar v najlažji kategoriji Seb&stjan Novak se te dni pripravlja na mednarodno tekmovanje za Zlato rokavico na Ptuju, ki bo 10. decembra, prav tako pa ima v mislih tudi svetovno prvenstvo, ki bo maja prihodnje leto v Berlinu. Novak jo namreč po besedah trenerja Duška Čaviča že zanesljivi kandidat fca to prvenstvo Da pa bodo priprave nanj boljše pa bo naša ekipa boksarjev imela 15 dnevne treninge v Gotenici, ki jih do omogočilo Ministrstvo za notranje zadeve, poleg tega pa si bodo vse boljši slovenski borci za svoj denar privoščili še priprave na Rogli in v Portorožu. • V. Stanovnik Škofja Loka, 28. novembra - Rokometaši Šeširja, trenutno najbolje uvrščena moška gorenjska ekipa v drugoligaški konkurenci v zahodni skupini, po 10. odigranih tekmah zaostaja za pričakovanji. Šeširjevci so v desetih tekmah dvakrat izgubili in igrali enkrat neodločeno. Kljub vsemu pa so vse oči uprte v prihodnost. Pred Šeširjem pa so po zadnji tekmi v letošnjem letu v svoji dvorani na Podnu v Skofji Loki kar tri težka gostovanja. Že konec tedna Ločani odhajajo v Sežano k trenutno trejtcuvrščeni ekipi Titanic. Sežanci so sicer v zadnjem krogu igrali le neodločeno v Grosuplju, toda za Šešir bo to eno najtežjih gostovanj v letošnjem prvenstvu. V preostalih dveh nastopih v decembru pa bosta nasprotnika Šeširja še dve ekipi, ki sta trenutno med prvimi petimi na prvenstveni lestvici. V boju za prvo mesto, ki ga trenutno drži Akripol iz Trebnjega, pa bo Sešir moral zmagati tudi z GPG-jem iz Grosuplja in s Škofljico. V primeru vseh treh zmag bodo Ločani ostali v boju za prvo mesto, ki pred končnico prvenstva pomeni v vseh obračunih prednost domačega igrišča. Ob vsem tem pa vsi, od igralcev do vodstva kluba z nestrpnostjo pričakujejo žreb parov čctrtfinala Pokala Slovenije, osrednje zveze pa še ni objavila dneva, ko bodo izžrebali pare, niti terminov igranja. Prestopni rok, ki bo na sporedu prvi teden decembra, pa bo tudi še enkrat premešal karte. Tudi pri tem pa ima Šešir svoje adute v igri. • Dare Kupar KRANJČANKE OSTAJAJO PRI TOČKI Kranj, 2. decembra - V I. slovenski ženski rokometni ligi je bil v sredo odigran 10. krog. Kranjčanke so tokrat gostovalo v Velenju pri ekipi Vegrada in izgubile z rezultatom 22:17 (9:10). Jutri Kranjčanke v domači dvorani na Planini ob 18. uri gostijo ekipo Žalca, upajo pa, da si bodo uspele dobiti še kakšno točko. V II. državni ligi za moške ekipa Šeširja potuje k Titanicu v Sežano, v Kranju pa bo ob 20. uri gorenjski derbi med ekipo Besnice in Preddvor TAM Inženiringom. • V. S. LJUBELJ PRVI Kranj, 30. novembra - V zadnjem krogu prvega dela Gorenjske lige v kegljanju so bili doseženi sledeči rezultati: KR. GORA : FLAN 5:3 (4793:4788), ADERGAS : LJUBELJ 4:4 (4971:4920), S. JENKO : LUBNIK 3:5 (4858:5026), JESENICE : TRIGLAV 6:2 (4755:4664). Po 7. krogu je v vodstvu LJUBELJ s 13, 2. so JESENICE z 12, sledijo pa KR. GORA in LUBNIK z 8, TRIGLAV s 7, ADERGAS s 4, S. JENKO ter ELAN pa imata po 2 točki. Drugi del prvenstva se bo začel konec januarja, medtem pa OKS Gorenjske organizira pokalno tekmovanje vseh gorenjskih ekip na izpadanje, ki se bo začelo že v začetku decembra s tekmo KR GORA : ADERGAS. • Jože Pogačnik mm Derbi B košarkarske lige bo jutri v Radovljici DIDAKTA SI ŽELI ŠESTEGA MOŽA Radovljiški košarkarji so si letos z okrepljeno ekipo in dobrimi igrami zagotovili mesto tik pod vrhom B moške lige - Jutri tekma za prvo mesto Radovljica, 2. decembra - "Novomeščani, ki v soboto prihajajo k nam v Radovljico na tekmo trinajstega kroga letošnjega prvenstva, so edini v ligi, ki imajo več točk od nas. Mi smo bili poraženi dvakrat, oni pa le enkrat. Zato si želimo, da bi jih tokrat premagali, ter se jim z enakim številom točk pridružili na prvem mestu. S tem bi se jim oddolžili tudi za poraz na njihovem igrišču. Pri tem nam bo v veliko pomoč tudi domača publika, ki mnogokrat pomeni šestega moža na igrišču," je pred derbijem v drugi moški ligi povedal trener radovljiške Didakte Roman Dežman. Sicer pa so Radovljičani v 12. krogu minulo nedeljo zvečer gostovali v Tolminu in tam premagli domačo ekipo Tolmina z rezultatom 66:84 (28:40). Tolminci so tako še vedno zadnji na lestvici, Radovljičani in Novomeščani pa imajo pred tretje in četrtouvrščeno ekipo že kar lepo prednost (3 oz. 4 točke) in so najresnejši kandidati za napredovanje v višjo ligo. "Letos smo ekipo okrepili z Daretom Omahnom, Mihom Kovačem in Rajkom Peternelom, tako da smo si za cilj lahko postavili prvo ali drugo mesto v tej skupini in nato igranje za prva štiri mesta v združeni ligi najboljših petih iz vzhodnega in zahodnega dela B lige. Zmagovalec tega dela tekmovanja se neposredno uvrsti naprej v A ligo, ostali trije pa igrajo v končnici. Ob tem je treba tudi povedati, da v končnici ekipe iz A2 lige, tako kot mi, ne smejo igrati s tujimi košarkarji. Zato imamo možnost, da uspemo z uvrstitvijo v višji rang tekmovanja. Čeprav se potem spet odpre nov problem: kje igrati? Naše igrišče za A ligo ni primerno, tudi telovadnica, ki se gradi poleg ekonomske šole, bo premajhna, tako da je edina možnost, da bi bili domačini v Jesenicah za Gimnazijo, kjer naj bi bila telovadnica primernih dimenzij," pravi trener Roman Dežman. Jutrišnja tekma v dvorani OŠ v Radovljici se bo začela ob 18.30 uri, domači košarkarji pa v boju za vrh B lige pričakujejo tudi pomoč gledalcev. • V. Stanovnik Jutri nadaljujejo s tekmovanjem tudi A ligaši VSI GORENJCI NA GOSTOVANJA Kranj, Škofja Loka, 2. decembra - Jutri se bo z enajstim krogom nadaljevalo letošnje košarkarsko prvenstvo v najmočnejših ligah. Ekipa Triglava bo odšla na gostovanje k Iliriji, ekipa Loka kave v A2 ligi pa bo gostovala pri Jezici. Košarkarice Odeje - Marmorja bodo enajsti krog odigrale z ekipo Cometa. • V.S. OBVESTILO ČLANOM DRUŠTVA ŠPORTNIH NOVINARJEV Kranj, 30. novembra -Minuli ponedeljek je bila v Ljubljani skupščina Društva športnih novinarjev Slovenije, na kateri je bil za predsednika ponovno izvoljen Oto Giacomelli. Med drugim so na skupščini sprejeli tudi odločitev, da bo letošnja članarina za (dosedanje) člane društva športnih novinarjev znašala 1.600 tolarjev (če bodo plačali do 15. novembra), nato pa 2.100 tolarjev. V tem času (do 10. decembra) v naši redakcije sprejemamo tudi predloge za nove člane društva iz Gorenjske, zato se vsi dopisniki in ostali športni poročevalci, ki bi želeli postati člani DSNS na naši redakciji (223-111- Vilma) lahko pozanimate o članstvu. • V.S. ^JESENI t_ & POZIMI J/ \cmmKDii%> CK^IIENJSKA MLEKARNA KRANJ Razpis za dodelitev socialnih stanovanj Tržič, 30. novembra • Na torkovem zasedanju tržiškega izvršnega sveta so med drugim sprejeli odločitev za objavo javnega razpisa, ki bo omogočil uveljavljanje pravice za dodelitev socialnega stanovanja v najem. Določili so tudi tista stanovanja, ki jih bodo oddajali v te namene. Trenutno je v lasti občine Tržič skupno 230 stanovanj. Ob pregledu stanovanjskega fonda so ugotovili, da je glede na postavljena merila moč razvrstiti 146 stanovanj za socialne upravičence. Za socialna stanovanja so namreč predlagali le tista, ki nimajo centralnega ogrevanja. Glavni problem je v tem, da so zaenkrat vsa stanovanja razen dveh zasedena. Razen tega je kar za 97 stanovanj vložena zahteva za denacionalizacijo. Tako je občina Tržič uvrstila v seznam le 49 socialnih stanovanj, ki bi jih prosilcem lahko oddali v najem po morebitni izpraznitvi. Občina bo z javnim razpisom zbrala interesente, ki nameravajo uveljaviti pravico do dodelitve socialnega stanovanja. Zato je izvršni svet imenoval tudi komisijo, ki si bo ogledala stanovanjske razmere prosilcev in preučila druge okoliščine, od katerih bo odvisna uvrstitev udeležencev razpisa na listo za dodelitev socialnih stanovanj v najem. • S. Saje 1. december, svetovni dan aidsa Oldhamska 9, KRANJ tel. 212-954 Jutri, v soboto, 3. decembra 1994 vam ob prvi obletnici trgovine nudimo: 10% POPUST na vse bunde in smučarske kombinezone! Ob nakupu nad 3.000 SIT vam poklonimo majico naše trgovine! Do 31. decembra 1994 z nakupom v vrednosti vsakih 5.000 SIT sodelujete v nagradnem žrebanju bogatih nagrad (izleti, smučarske karte...) OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE 0 NAŠI BOGATI PONUDBI TER IZKORISTITE UGODNOSTI OB OBLETNICI! Tudi ob sobotah imamo ves december odprto od 8. do 19. ure! PINESTA, turizem in gostinstvo, p.o., Kranj razpisuje delovno mesto DIREKTORJA podjetja Mandat traja 4 leta. Po preteku mandata je ista oseba lahko ponovno imenovana za direktorja. Pogoji: - višja izobrazba ustrezne smeri - 10 let delovnih izkušenj - organizacijske in delovne sposobnosti za vodenje in uspešno gospodarjenje Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od objave na naslov: Pinesta, p.o., Kranj, Stritarjeva 8, 64000 Kranj. t it Trgovina z zdravili in sanitetnim materialom d.o.o. pomožna zdravilna sredstva ortopedski pripomočki nogavice proti krčram žilam program inkontinence Kidričeva 47a, 64000 Kranj, tel./fax: 064/21 87 87 NUDIMO VAM: PERILO IZ VOLNE IN BOMBAŽA: maja moška dolg rokav maja moška kratek rokav maja moška ozke naram. maja ženska kratek rokav maja ženska široke naram. 2.888,00 SIT 2.865,00 SIT 2.865,00 SIT 2.865,00 SIT 2.865,00 SIT MERINO VOLNA: copati - visoki natikači ledvični pas brezrokavnik pas za ramena kolenčnik 3.430,00 SIT 2.000,00 SIT 2.800,00 SIT 6.800,00 SIT 6.600,00 SIT 1.870,00 SIT BREZPLAČNO MERJENJE KRVNEGA TLAKA DELOVNI ČAS: 8-19, SOBOTA 8-12 Ni zdravila za smrtonosno bolezen V minulem desetletju je svet spoznal novo bolezen, ki se zdaj kljub mrzličnim prizadevanjem znanosti nezadržno širi. Za aidsem je zbolelo že štiri milijone ljudi, 17 milijonov je z njim okuženih, virus HI V vsak dan na novo okuži šest tisoč ljudi... Ljubljana, 1. decembra - Ob 1. decembru, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija že pred leti razglasila za mednarodni dan boja proti aidsu, so na novinarski konferenci ministrstva za zdravstvo spregovorili strokovnjaki, ki že šest let delajo na nacionalnem programu boja proti aidsu. Prim. dr. Dunja Piškur -Kosmač, državna sekretarka, nacionalna koordinatorka in predsednica komisije za aids, je dejala, da so ob izbruhu bolezni pred desetletjem države namenjale vzgoji in obveščanju o aidsu več pozornosti kot danes. Pandemija aidsa je zdaj že tolikšna, da ogromno denarja terja samo zdravljenje, česar mnoge države ne zmorejo več. Dr. Irena Klavs je postregla s številkami, ki pričajo o grozljivem razraščanju smrtonosne bolezni v svetu in pri nas. V svetu je za aidsom zbolelo že 4 milijone ljudi, od tega tri četrt milijona otrok, z virusom HIV je okuženih 17 milijonov ljudi, od tega milijon otrok. Vsak dan se na novo okuži šest tisoč ljudi. Ocenjujejo, da se bo do leta 2000 okužilo 30 do 40 milijonov ljudi, 10 milijonov jih bo zbolelo za aidsom, 8 milijonov jih bo umrlo. Še bolj črnoglede napovedi govore o sto milijonih okuženih. Aids najbolj pustoši po deželah v razvoju (Afriki, jugovzhodni Aziji). Ugotavljajo, da je denimo na Tajskem z virusom HIV okuženih že 20 odstotkov vojakov rekrutov. Okuženih je tudi 8 odstotkov nosečih žena. V Evropi, kjer so spočetka za aidsom obolevali zlasti ljudje z najbolj rizičnimi vzorci spolnega vedenja, torej homo in bisek-sualni moški z več spolnimi partnerji, zdaj obolevanje v teh skupinah upada. Narašča pa delež okuženih heteroseksualnih moških, posebej zakrbljujoče pa raste obolevnost pri narkomanih, ki in-jicirajo ilegalne droge. V Sloveniji vemo za 37 primerov aidsa in 51 okužb z virusom HIV. V primerjavi s sosednjo Italijo imamo kar 22-krat manj obolelih na število prebivalcev, v primerjavi zAvstrijo 7,5- krat manjšo, v primerjavi s Španijo, kjer se je bolezen že precej razširila, pa 32-krat manjšo. Nizke številke naj nas ne zavedejo, svarijo strokovnjaki, saj smo glede okužb s HIV v najzgodnejši fazi, tvegani življenjski vzorci, prek katerih se širi bolezen, pa so tudi pri nas precej razširjeni. Ugotavljajo namreč, da je pri nas med pet in šest tisoč ljudi, ki injicirajo ilegalne droge. V teh skupinah igla velikokrat "zakroži", kar povečuje možnost okužbe, še bolj tvegano za širitev okužbe s HIV pa je dejstvo, da so to skupin t več spolnimi partnerji in da je razširjena tudi prostitucija. Dejstvo, da Slovenci ne slo- vimo ravno po zglednih monogamnih zvezah, pa povečuje možnost, da se aids razširi tudi izven skupin z izrazito tveganim vedenjskim vzorcem. Vzgoja zoper aids naj bi bila naravnana k takemu načinu življenja, ki bi zmanjšalo tveganje za okužbo: od zvestobe stalnemu partnerju do uporabe kondoma, pri uživalcih nelegalnih drog pa vsaj enkratna uporaba narkomanske igle. V Sloveniji ni mogoče, da bi se z darovano krvjo okužili z virusom HIV, kajti vsa krvodajalska kri je od leta 1985. testirana, je zatrdila dr. Snežna Levič-nik - Stezinar. Letos pri analizi krvi niso odkrili še nobenega nosilca virusa HIV, v minulih letih pa so letno odkrili po tri okužene. Dr. Ludvik Vidmar je nanizal nekaj kliničnih novosti v zvezi z nevarno boleznijo, za katero je na Slovenskem zbolelo 37 bolnikov. 12 jih še živi, je dejal dr. Vidmar, vendar ta čas ni nihče hospi-taliziran na infekcijski kliniki. Vse zdravijo ambulantno. Ugotavljajo, da obolelim za aidsom od okužbe preostane poldrugo leto do dve leti življenja, v posameznih primerih pa tudi več. Zdravila zoper aids za zdaj še ne poznajo, pač pa obolele zdravijo z nekaj do zdaj znanimi terapijami. V teku je tudi izdelava cepiva, je dejal dr. Vidmar, vendar je razvojna pot dolga in zahtevna, otežuje pa jo spremenjivost virusa HIV. Strokovnjaki dvomijo, da bodo že v tem stoletju našli .zdravilo, ki bo kos nevarni bolezni sedanjosti. Letošnje geslo ob dnevu aidsa "Aids in družina" spodbuja k preventivi v družini, ko naj bi se o možnostih okužbe s HIV odkrito pogovorili v družinskem krogu, kjer naj bi otroci in mladi, ki spolno dozorevajo, dobili informacije o spolnosti in zaščiti pred aidsom. Ciljna skupina so mladi ljudje, kjer še niso razviti vzorci tveganega vedenja, je dejala dr. Evita Leskovšek, delali pa naj bi tudi s skupinami, kjer je tvegano vedenje največje: s homoskesualci (ti so med vsemi najboilje poučeni in organizirani), narkomani, pa tudi s tako imenovanimi "sex-vvorkerii", ki so najslabše poučeni. V znamenju kampanje zoper aids bo letos ves december. Na nevarno bolezen nas bodo opominjali plakati, zloženke, brošure, reklamni spoti na TV in radiu, jumbo plakati ob cestah, organizatorji pa so med ljudi razdelili tudi sto tisoč pentelj, ki simbolizirajo boj proti aidsu, in več kot deset tisoč kondomov. • D. Z. Žlehir Mlade vodnice po poti kulturne dediščine Od daleč prihajajo, a veliko vedo Po poti kulturne dediščine vodijo otroke iz slovenskih šol mlade vodnice iz šolskega - kulturnega društva Prešernov rod iz Žirovnice. Na žirovniški osnovni šoli dela zelo prizadevno šolsko • kulturno društvo Prešernov rod, ki že nekaj časa člane društva pripravlja na to, da vodijo skupine otrok, ki prihaja iz drugih slovenskih šol, po njihovi Poti kulturne dediščine. Večinoma osmošolke sprejmejo sovrstnike iz drugih slovenskih krajev in jih popeljejo mimo spomenikov znamenitih mož, ki so se rodili ali ustvarjali v vaseh pod Stolom. Kakšne izkušnje imajo? ______ Danica Bernik mentorica društva: "Vse tiste učence, ki imajo smisel in veselje do vodništva, usposabljamo že v drugi polovici 7. razreda. Zanimanje za naše vodništvo po fjjjk r * * Poti kulturne dediš-^ 4 čine je kar precejšnje, k saj nas prosijo zanj iz različnih slovenskih osnovnih šol. Osnova učenkam, ki vodijo skupine, jc knjižica po Poti kulturne dediščine, ki je izšla leta 1984 in za katero sta prispevala denar tedanja šolska kmetijska zadruga in šolsko - kulturno društvo. Zdaj je Že nekaj novosti kot je Čopova domačija in bi bilo dobro, ko bi knjižico spet izdali." Jerneja Faletič, učenka 8. razreda: "Vodila sem že kar nekaj skupin iz različnih slovenskih krajev in moram reči, da so izkušnje kar dobre. Starejši obiskovalci pazljivo poslušajo, mlajši učenci pa so bolj nemirni. Ko pridemo od Rodin do Čopove domačije v Žirovnici, že malo klepetajo. Sama pa jim povem tudi kaj zanimivega, ne le suhoparne podatke. Opazila pa sem, da učiteljice, ki pripeljejo otroke iz oddaljenejših krajev o naši kulturni dediščini vedo veliko več kot učiteljice, recimo, z Gorenjskega." Maja Kržišnik, učenka 8. razreda: "Začela sem lani in vodništvo mi je kar všeč. Zdaj lahko sama "prevzamem" ves avtobus otrok in jih vodim po vsej poti kulturne dediščine. Med potjo si morajo beležiti in zapisovati, kar jim povem. Med zanimivostmi pa, denimo, na Rodinah omenim, da so včasih v Kranjski Gori mrliče, hranili do spomladi kar doma, saj jih zaradi visokega snega niso mogli pokopavati pri farni cerkvi na Rodinah. Na Rodine so jih pripeljali šele spomladi." Maruša Derling, učenka 8. razreda: "Vodništvo mi je zares všeč, saj obiskovalce popeljemo do vseh zanimivih spomenikov in pomnikov kulturne dediščine. Če me kdaj kaj vprašajo in ne vem odgovora? Nekoč so mc vprašali, natančno iz katerega obdobja je cerkvica sv. Lovrenca, ki je zdaj obnovljena. Pa sem kasneje izvedela, da točnih podatkov ni. Drugače pa sprašujejo predvsem o rojstnih letnicah in si Beležijo, kar jim povem." • D. Sedej - Foto: J. Pelko Kaj bo z javnimi deli? . V Sloveniji je v javna dela vključenih nekaj tisoč ljudi, v jeseniški občini pa 50. Z novim letom bo v zakonodaji nastala praznina in zato zaposlene v javnih delih skrbi, kaj bo. Jesenice, 1. decembra - Na pogovoru o uresničevanju programov javnih del v jeseniški občini, ki ga je sklical republiški zavod za zaposlovanje, območna enota Kranj in na katerem so sodelovali tudi izvajalci programov v jeseniški občini - v program javnih del je bilo vključenih 50 ljudi, sodelovali pa so v 17 programih - so predvsem poudarili, da bo z novim letom v zakonodaji nastala praznina. V interesu tako republike kot posameznih lokalnih skupnosti pa mora biti, da se javna dela nadaljujejo. V Sloveniji je v javna dela vključenih več tisoč nezaposlenih, od begunskih centrov do domov za ostarele. Javna dela omogočajo brezposelnim, da pridejo do upokojitve, predvsem pa so zaželena za tiste mlade, ki so brez vsake izobrazbe. Javna dela naj bodo tudi v prihodnje sistemsko urejena, poskrbeti pa bi morali tudi za vzporedno izobraževanje. Denar, ki se namenja za javna dela, naj bo. tudi v Erihodnjc razdeljen po naj-olj pravičnem kriteriju: po številu brezposelnih v posamezni lokalni skupnosti. Nerazumljivo je, da nikogar ne skrbi, kaj bo s tistimi, ki so vkjučeni v javna dela, kajti z januarjem javna dela nimajo več zakonske osnove. Zato si bodo povsod prizadevali, da sc tista javna dela, ki potekajo, nadaljujejo vsaj naslednje tri mesece. V državi je nujno treba poskrbeti za programe javnih del, saj jih imajo zgledno urejene po vsej Evropi. Za nadaljevanje javnih del, ki so v teku, pa naj poskrbijo tisti, ki SO /daj na vodilnih mestih v občinah, kajti po volitvah bodo v občinskih svetih kar nekaj časa potrebovali, da se bodo ustanovili. Ni moč prezreti dejstva, da mlade v javnih delih danes skrbi, kaj bo z njimi, če se bodo programi Z novim letom enostavno prekinili in prenehali financirati. • I). S. 48 ODMEVI NESTRANKARSKO GIBANJE ZA ŽIRI Zakaj nestrankarsko? Po objavi v torkovem Gorenjskem glasu ("Konkurenco Je potrebno razkrinkati") sodeč, nam nekateri od pregrete konkurence" očitajo naše nestrankarstvo - rekoč, da je razglašanje nadstrankarstva v demokraciji anahronizem", da je "pregrešek zoper čas" (S. Bunc). Po eni strani imajo prav - kot je imel prav Churchill, ko je svoj čas za strankarsko demokracijo izjavil, da ni prida, da pa boljše, Žal, ne pozna. Po drugi strani irnamo prav tisti, ki se gremo 'nestrankarstvo". Poudarjam: nestrankarstvo in ne nad bankarstvo! Pisec teh vrstic Pripada Nestrankarskemu gibanju za Žiri, temu podobne 'iste pa v teh dneh nastopajo skoraj v vsakem večjem kraju na Slovenskem. Morajo le tmeti svoj prav. In ne le nekaj za bregom". Naš prav ima dve plati: subjektivno in objektivno, subjektivna (tista, ki je v *os) je v tem, da nismo člani nobene od strank in to (vsaj Zaenkrat) tudi ne želimo biti. Si potemtakem nimamo pravice dejavno ukvarjati s politiko?! Če nam, na primer, ni vseeno, kaj bo z Žirmi, ko dobijo njih škarje in platno v r°ke stranke. Marsikdo od nas bi se sicer pridružil tej ali oni, vendar mu to brani Poklic, ki ga opravlja, ali pa tovrstna pripadnost nekako ne sodi k njemu. Moj primer je (po mojem) že tak (ukvarjam se s kulturo in publicistiko); taki so tudi primeri tistih, ki so v državni ali v javni službi,- uradniki, vojaki, policisti, učitelji, zdravniki, duhovniki... "Pa vendar; toliko ]e teh strank, ena od njih bi se ti pa menda že podala!?", porečete. Že mogoče; meni osebno je (bila), denimo, °Hzu LDS. Posebno cenim nekatere od prvakov te stranke, ki sodijo v slovenski intelektualni vrh: sociologi Dimitrij Rupel, Pavel Gantar tn Slavko Gaber, filozof Sla-voj Žižek in - ne nazadnje -ekonomist in rojak Viktor Zakelj. Odbija pa me cela Jata japijevskih stremuhov, ki Se je zalegla pod njimi in se veselo razmnožuje in redi po načelu: "vsak je svoje sreče kopač". Jaz, ki nimam od tega nič, jim glasov pač ne bom nabiral. Posebno na Podeželju ne, ki so ga povsem zanemarili in se nanj spomnijo le v tednih pred volitvami. Druga je objektivna plat, tista, ki je zunaj nas. Id je v tem, da opažamo in domnevamo, kako sedanje stranke ("nove" še bolj kot "stare") še WO tisto, kar bi lahko bile. Zraven tega jih očitno obvladuje "demokratični centralizem", ki je še hujši od Nekdanjega, partijskega. Krajevni (občinski) aktivisti neke stranke so torej podrejeni svojim predpostavljenim v centrali. Kar ni nič narobe. Vendar se zna zgoditi, da ima centrala" v neki konkretni Zadevi stališče, ki je dobro Zanjo, za zadevni kraj pa slabo. Kako se bodo v takem Primeru držali krajevni aktivisti; bodo poslušni vodstvu ali bodo prisluhnili interesu kraja? Odgovor najbrž poznate. Tudi zgodovinska izkušnja uči, da se "strankarji" radi uklonijo. Proučevanje Povojnega razvoja Žirov (npr.) pripelje do drugačnega spoznanja. Razkrije namreč, da so bili nekateri žirovski komunisti pogosto v silno °strih konj~liktih s svojimi nadrejenimi na okraju v Kranju, ker so se potegovali za razvoj svojega kraja, takrat predvsem za razvoj lastnih gospodarskih obratov - medtem ko sta Kranj in Škofja Loka tedaj v Žireh (kot v celi Poljanski dolini) videla le rezervat poceni delovne sile, katero so naselili v primestne bloke ali pa dnevno prevažali na delo z avtobusi. Dolina se je uklonila, Žiri se niso. (Pardon: nekateri komunisti so se uklonili, drugi pa ne.) Razlika je očitna. Preden sklenem, še tole: Nestrankarsko gibanje za Žiri je "za" Ziri, ni pa "proti" drugim. Smo za "več Žirov" in za "več Slovenije", nič pa nimamo proti tistim, ki niso niti Žirovci niti Slovenci. Naš kandidat za župana, Anton Beovič, je Žirovec dalmatinskega rodu. Podpiramo ga zato, ker je s svojim dolgoletnim delom izkazal svojo zavzetost za Žiri in je član našega gibanja. (To še ne pomeni, da smo proti drugemu kandidatu, Bojanu Starmanu, ki ima gotovo svoje kvalitete.) Zmago Jelinčič je nedavno na žirovskem radiu izjavil, da naj "Antun" kandidira kar kje v Dalmaciji! Vrh tega mu je očital, da je kot predsednik sedanje krajevne skupnosti podpisal soglasje k lokaciji novega SPC (stano-vanjsko-poslovnega centra), ki ga sredi Žirov gradi poslovni konzorcij, katerega član in nosilec je Albanec, slaščičar Biljali. (Kdo ni slišal za "Žirofca" Esada?!) Ker je "čefur", bi ga bilo treba po Zmagovem onemogočiti. Mi menimo drugače. " Čefur ji" so problem tam, kjer jih je preveč. Kdaj jih je preveč, so zahodni sociologi natančno ugotovili: če njih število znotraj večinske nacije preseže deset odstotkov. V Sloveniji kot celoti smo se tej meji nevarno približali, v nekaterih naseljih je prekoračena. Tam naj Jelinčič kar razgraja. V Žireh, kjer ni Nesloven-cev niti za en cel odstotek, pa ni potrebe, da bi umetno, zaradi predvolilnega "vzdušja", ustvarjali problem, katerega v resnici sploh ni... Toliko v pojasnilo. Vidimo se v nedeljo, na volitvah. Kdor je za Žiti, naj obkroži št. 6! • Miha Naglic Naloga novega kranjskega župana in svetnikov Podpisani krajani, živeči ob grabnu Štajna v Zgornjih in Srednjih Bitnjah, ponovno prosimo za ustrezno sanacijo imenovanega grabna. Prošnja za rešitev tega problema je bila že nekajkrat naslovljena na bivše pristojen institucije Občine Kranj (predsednika skupščine, predsednika izvršnega sveta). Zaraid spremenjenega sistema lokalne samouprave in s tem povezanega personalnega sestava pa dovolite, da problem v celoti osvetlimo. Vzrok za nastale razmere sega dobrih deset let nazaj, ko je bila v graben napeljana kanalizacija iz Seljakovega naselja in Poti v Bitnje. Dotedaj so se v sporni graben stekale le meteorne vode. Graben je bil več kot 90 % dni v letu suh, v njem pa se je kosila trava. Poplavljal je smao v dolgih deževnih dneh jeseni in spomladi, a tudi tedaj je po njem tekla ekološko čista voda. Odločitev o spustu kanalizacije je bila sprejeta brez soglasja prizadetih krajanov, Še več, o novonastali situaciji sploh nismo bili obveščeni, sedaj pa krepko čutimo posledice. Pred naseljem v Zg. Bitnjuh je sicer zgrajena čistilna naprava, vendar je voda, ki teče naprej še vedno gnojnica. Občasno pa zaradi odplak pralnih strojev postane bela, občasno se pojavijo tudi mastni madeži- Razmere so se slabšale postopoma, dokler niso v zadnjih letih postale nevzdržne in po našem mnenju že ogrožajo zdravje in premoženje tukaj živečih krajanov. Porajajo se namreč vendo novi spusti iz greznic v graben. Ta je polno sedaj celo leto, iz njega pa se širi smrad. Še posebej kritične so razmere v poletnih mesecih, ko je pretok slabši in graben postane leglo mrčesa, Žab in druge golazni. Populacija mrčesa je tako velika, da je zadrževanje zunaj stanovanjskih hiš skoraj nemogoče. Večina prizadetih ima v bližini grabna zelenjavne vrtove, zelenjavni vrt Anice Eržen pa je večkrat poplavljen in na njem obdelovanje praktično ni več mogoče. Drugim spet zvišana podtalnica zaliva kletne prostore in povzroča škodo na fasadah, travniki ob grabnu pa izgubljajo svojo funkcionalnost in se spreminjajo v močvirja. Poleg materialne škode, ki s tem nastaja, nam ni posebje treba poudarjati nevarnosti za naše zdravje. Vse, ki so se ignorantsko obnašali do tega problema, opozarjamo na odgovornost, ki so si jo s tem naložili ob morebitnih zdravstvenih posledicah. Nekateri krajani so, kot kaže, že izgubili zaupanje v institucije, pristojne za reševanje tega problema in so začeli na lastno pest nasipati zemljišča ob grabnu. Seveda pa takšni individualni posegi v celoti gledano, situacijo samo poslabšujejo, ker se spreminja pretok vode. Ker smo bili prizadet krajani že enkrat opeharjeni, želimo tokrat konkretneje sodelovati pri reševanju tega problema. V ta namen smo ustanovili odbor, ki bo zastopal interese podpisnikov. Od vas, spoštovani župan in svetniki pa pričakujemo, da boste o na-daljnjh korakih v smeri reševanja tega problema, odbor obveščali in pri sprejemanju odločitev, sprejemali tudi naše Želje. Navsezadnje, posledice bomo na koncu občutili mi. Naša minimalna zahteva je, da se razmere vrnejo na stanje pred zgraditvijo teh dveh naselij, za nas najbolj sprejemljiva rešitev pa je, da se skozi omenjeno območje uredi ustrezna kanalizacija. V nobenem primeru pa ne dovoljujemo nobenih spustov v odprt graben. Takšne obremenitve teren, ki je že sicer na robu močvirnosti, ne prenese. S temi problemi in predlogi se krajani, živeči ob grabnu Štajna, obračamo na Vas, spoštovani župan in svetniki, in pričakujemo, da bomo s konkretnimi predlogi za sanacijo seznanjeni najkasneje v mesecu dni. V nasportnem primeru, bomo z nevzdržnimi razmerami, seznanili Ministrstvo za okolje in prostor in širšo javnost. Z vlogo drugorazrednih državljanov, ki jim drugi lahko spuščajo fekalije, se ne bomo sprijaznili in nas v to tudi nihče nemore prisiliti. Lepo Vas pozdravljamo in se Vam vnaprej zahvaljujemo za prizadevnost. Zg. Bitnje, 1. 12. 1994Vilfan Franc in priloge (6) s 143 podpisnikov Premiki in okopi g. Janše Nisem preveč prepričan, da je bil v času vojne gospod Janša prepričan v uspešnost svojega dela. Takrat so v Avstriji imeli pripravljena taborišča, kamor naj bi sc Predvolilne meditacije Stane Boštjančič Če bi kandidiral za župa-na, tega prispevka ne bi napisal. Ze zato ne, ker ljudje ne cenijo, da se neposredni kandidati med seboj "preklajo". Predvsem pa so mi vsi predvolilni časi zoprni. Ljudi med seboj razdajajo, povzročajo nepotrebne prepire, nespečnost, bolečine v želodcu, poklicnim politikom pa še impotentnost ali frigidnost. Vendar so ti časi nujno zlo, v katerih je težko ostati le gledalec, že zaradi tega ne, ker vsaj meni ni vseeno, kdo bo občino predstavljal navzven in kdo mi bo vladal navznoter. In tu je neposredni povod za moj današnji prispevek. Vsekakor bodo moja razmišljanja oz- trditve v kontekstu, kaj ravnanje posameznika v politiki lahko pomeni za funkcioniranje mestne občine Kranj. O treh kandidatih, t. j. o Štefanu Kadoiču, Janezu Osojniku in Petru Čolnarju, je s političnega vidika težko kaj reči. Štefan Kadoič je predavatelj na univerzi, konkretno na Fakulteti za organizacijske vede, kjer vzgaja nove rodove strokovnjakov. Znan je tudi po tem, da se Že leta skupaj s sodelavci bori, da bi mesto Kranj postalo visokošolsko središče. Zanimivo pri tem je, da si sedaj to zaslugo lasti g. Peter Orehar v imenu SKD. Peter Čolnar je znan s področja novinarstva in je direktor Radia Kranj. Zastopa pač ideje, ki jih žal uspešno razširja predsednik SDSS g. Janša s pozicij aferaštva in razdvajanja. Janez Osojnik je dober pravnik, tudi že uspešen direktor, v zadnjem času direktor poklicnih gasilcev. Vsi trije so stari Kranjčani in vem, da bodo za Kranj poskušali storiti, kar je v njihovi moči, že zato, ker menim, da so sposobni preseči ozke strankarske interese in jih nadomestiti s konsenzom. Za Štefana Kadoiča vem, da je strpen sogovornik in priznan strokovnjak za ekonomiko, skratka mož z mnogoterimi izkušnjami in je torej za občino Kranj koristen tudi iz tega vidika. To so moje ugotovitve, ki niso namenjene ne hvali ne kritiki. Gre pač za ugotavljanje dejstev, seveda z mojega zornega kota. Ravno tako nimam, z zlobnim namenom, pogojenim s predvolilno vročico kritizirati obeh drugih kandidatov za Župana. Resnici na ljubo pa je pri tem potrebno reči, da gre pri obeh drugih kandidatih za poklicna politika, ki sta Že bila pri koritu in bi se rada pri njem napajala še naprej. To seveda ni nič protizakoni- Slovenci zatekli. Ušteli so se, k njim, oziroma v tujino so odhajali predvsem bogati. Zanimivo je, da se je v takratnem času na mejnem prehodu z Italijo ustavil osebni avto, kjer so bili poleg voznice tudi trije begunci, gospa Silva ter otroka Zan in Nina. Oče in družinski sopotnik Janez Janša, takratni obrambni minister jih je poslal na varno. Ni kaj, očitno je takratnega ministra Janeza Janša po eni strani skrbelo za družino. Od tod tudi moje prepričanje, da v uspeh ni verjel. Mogoče bo v naslednji knjigi to svojo skrb za družino v nekih novih tega, ima pa to dejstvo za posledico, da morajo biti kriteriji za ocenjevanje njunega dosedanjega ravnanja bistveno strožji- Gradiva za oceno obeh kandidatov je dovolj na razpolago, da si lahko vsak posameznik ali pa vsi skupaj ustvarimo sliko o njunem delu, če smo le zainteresirani za to. Sploh so me k pisanju poleg že navedenega spodbudili tudi v Delu objavljeni rezultati preliminarnih volitev, ki jih je opravljala agencija Stik po posameznih občinah širom Slovenije. Ti rezultati ne zagotavljajo končnega izida, zlasti še, če vemo, da so bile posamezne stranke in posamezniki, kdaj in kje bodo te volitve, obveščeni vnaprej, določen kazalnik pa so le. In pri tem se mi postavlja več vprašanj, ki bi se mi postavila tudi, če ne bi bil v nobeni stranki. Postavila, pač kot človeku, ki mu ni vseeno, v kakšni sredini živi. Ne vem, ali smo volivci pozabljivi, skoraj nekrščans-ko odpuščajoči, ali smo neob-veščeni, ignorantski, vsega že naveličani, ali pa je vsakemu od nas kaj od tega po malem. Ne vem, kako je z drugimi. V mojem spominu pa so še zelo živa ravnanja g. Grosa, po katerem poznajo kranjske občane v drugih občinah. Če nam pravijo "bananarji", je to še najmanj, ni pa ta izraz daleč od opic. Pa ni samo to. Znan je njegov bahaški nastop na "TV Luwigana", kako je on edini zaslužen za osamosvojitev Slovenije. Njegov kavbojski konflikt z novinarjem na volišču ob volitvah 1992, dejstvo, da je bil zaprt, ker se je delal norca iz ljudi, so bili razlogi, zaradi katerih je stotine ljudi podpisalo zahtevo, da se ga razreši kot predsednika občine, zahteve svojih skupščinskih kolegov za razrešitev pa ni nikoli upal uvrstiti na sejo. K njegovemu "imidžu" so doprinesli tudi njegovi privilegirani nastopi na kabelski TV v Kranju (bodo tisti pritožitelji, ki so takrat javno napadali to TV firmo sedaj vsaj vedeli, zakaj s pritožbami niso uspeli), kjer je po eni strani dobesedno "sral" na politične nasprotnike, ki niso bili v poziciji, da bi se branili, po drugi strani pa je ljudem obljubljal stvari, ki jih v življenju nikoli ne bo uresničil. Vse to zaokrožuje današnjo podobo sedanjega predsednika občinske skupščine. Ker so vse to javne manifestacije, se tudi na ta način ustvarja ugled mesta. Komur je vseeno, kakšen ugled ima mesto in s tem tudi njegovi prebivalci, naj pač voli g. Grosa in mu še naprej omogoči lagodno življenje ob koritu. Okopih tudi razložil. V teh, ki jih je izdal si ni pozabil pripisati skoraj vseh zaslug v vojni leta 1991. Na Gorenjskem gospod Janša ni priljubljen tudi zaradi kadrovskih čistk v ministrstvu (Kacin, Slapar, Stušek, Bogataj, itd.) in zato, ker je denar namenjen za obnovo vojašnic, raje porabil za dograditev objektov na Kočevskem, za investicije po Mačkovem vzorcu. Bili ste obrambni minister vseh državljanov g. Janez Janša, vseh slovenskih družin, mnogih mater in otrok. Skrbeli pa ste predvsem zase in za svoj projekt, kako priti na oblast. V podjetjih je g. Gros s svojo neupravičeno zahtevo, da naj SDK opravi revizijo, zavrlproces lastninjenja in tamkaj zaposlenim nakopal kup nepotrebnih težav. Ni odveč pri tem omeniti, da je bila njegova zahteva neupravičena, saj je to sedaj razvidno iz poročil SDK. Vse to je naredil pod parolo zavarovanja družbenega premoženja, kar je čista hinavščina, saj je on s podporo Demosovih delegatov oz. njihovih strank glavni krivec, da v Kranju ni več družbenega pravobranilca kot zakonitega varuha družbene lastnine. Njegovi stalni spori z izvršnim svetom in njegovim predsednikom g. Oreharjem so onemogočali nadzor skupščine nad trošenjem denarja davkoplačevalcev, kar je g. Peter Orehar s pridom izkoriščal. Le v eni stvari sta se oba gospoda ujela. Kako čim več denarja nameniti cerkvi. Za težke milijone so se in se še obnavljajo praktično vse cerkve v kranjski občini pod parolo, da gre za objekte skupne rabe ali pa za kulturne spomenike. Pri tem pa se ni po vaseh, kjer je več hiš pod spomeniškim varstvom, kot pa cerkva, niti ena hiša obnovila in so prepuščene propadanju. Denar je šel celo za novo cerkev pri Vodovodnem stolpu in za financiranje nekega neznanega zbora "Kranjci" (beri g. Orehar in g. Matevž Kleč z ženama in morda še kdo iz te druščine), ki naj bi pel na nekem romanju v Rimu. Seveda smo to plačali vsi. Tako verni kot ateisti. V programu SKD, ki ga je podpisal g. Orehar, in ki so ga razširjali tudi v občinskih uradnih prostorih med uradnimi urami (pač še ena zloraba položaja s strani g. Orehar ja) hinavsko piše (hinavščina je pač sestavni del klerikalizma), da se bodo gradila socialna stanovanja. Ta čas, ko so ljudje crkavali v vlažnih kletnih stanovanjih ali pa so brez stanovanj, so v izvršnem svetu tudi s pomočjo g. Grosa najmanj 10.000.000 DEM dobljenih s prodajo stanovanj, obračali na vse možne nenamenske načine, le za nova stanovanja se niso uporabila. Sedaj pa naj verjamemo, da bo drugače, že samo zato, ker je to obljubil tisti, ki je to prej zakrivil. Bo, če bomo volivci takšni politiki in njenim nosilcem rekli ne. Vsaj tem, za katere že vemo, kaj so počeli v svojem mandatu v Kranju. V nasprotnem primeru bo dana odveza politiki, ki lahko postane vzor tudi novim politikom, in ko se to zopet ponovi, postane sistem, ki ga ni mogoče zamenjati, razen s kakšno novo "revolucijo". Demokracijo vašega tipa Slovenci ne potrebujemo. Gabriel Platiša, Dergomaška 64, Ljubljana 15 let radia žiri radia občine Skofia Loka |7 Ifl A ZA GORENJKE, O GORENJCIH M-J%§ L#/X MED GORENJCI PO GORENJSKI Zmagala je - RENATA ! MARIJA GOLOB V izboru GORENJKE MESECA OKTOBRA 1994 se je ponovilo isto, kar se je zgodilo mesec poprej pri izboru GORENJCA MESECA SEPTEMBRA: tedaj je skoraj cel mesec, ko ste preko dopisnic Gorenjskemu glasu in preko telefona v kontaktnih oddajah gorenjskih radijskih postaj izbirali med Andrejo Rauch in Andrejem Mrakom, vodila Andreja. Prav v zadnjem krogu pa smo za Andreja prejeli toliko glasov, da je bil z Vašimi glasovi izbran za Gorenjca meseca septembra 94. Novembra ste glasovali za GOR-ENJKO MESECA OKTOBRA (kajti predlagani sta bili dve gorenjski lepotici in se je spodobilo, da smo rubriko "Gorenjec meseca" preimenovali v "Gor-enjko meseca"). Po prvih treh glasovalnih krogih je bila še v vodstvu brhka jeseniška lepotica KATARINA STRGAR, zaposlena v HIT-ovem Casinoju v Kranjski Gori. Prejšnji petek je imela še 37 glasov prednosti pred mlado kranjsko dijakinjo, miss srednjih šol RENATO BOHINC. Od prejšnjega petka do včeraj pa smo prejeli rekordnih natanko 1112 glasovnic: za RENATO 699 in "samo" 413 za KATARINO. Prednost Jeseni-čanke je tako izpuhtela in zadnji glasovalni krog je bil (spet) foto EJGA... odločilen. Končni izid glasovanja za GORENJKO MESECA OK-TOBRA: KATARINA STRGAR ima 774 Vaših glasov, RENATA BOHINC 1023. Ko bomo v februarju leta 1995 na javni Glasovi prireditvi razglasili GORENJCE MESECA za leto 1994, bomo zanesljivo povabili Renato in Katarino - in bomo imeli GORENJSKI SUN CiTY v malem. Danes, na prvi decembrski petek, začenjamo glasovanje za za GORENJCA MESECA NOVEMBRA 1994 - danes torej v kontaktnih oddajah Radia Kranj, Radia Triglav Jesenice, Radia Tržič in Radia Žiri. Vaše glasove na dopisnicah (pošljite jih na GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj) sprejemamo cel december. V tedenskih preštevanjih in žrebanjih bomo upoštevali prispele dopisnice + radijske glasovnice v posameznem krogu. Predlagana sta: MARIJA GO- Martinovo iz reke Krke (ki sicer ni na Gorenjskem) potegnil ribiško trofejo = suka 103 cm x 9,5 kg, zaradi katere širom po Gorenjskem gori ribiška zavist, neuradno pa naj bi Edmundova ribiška sreča močno poslabšala odnose med Gorenjsko in Dolenjsko. Poudariti je treba, da so v gorenjskih medijih novembra nase opozarjali predvsem lokalni politiki (kandidati za župane in občinske svetnike) - oba naša predloga za GORENJKO/GOR-ENJCA MESECA sta namerno izven aktualnih političnih dogajanj. Tokrat nagrade po 1.000 tolarjev v zadnjem novembrskem glasovalnem krogu z.a Gorenjko meseca oktobra 94 prejmejo: Stane MEGLJČ, Lom 86, Triic; Pavla ILC, Repnje 27, Vodice; Ana CIMERMAN, Sp. Besnica 76, Zgornja Besnica; Franc PODLIPN1K, Moste 4/č, Žirovnica in Cena CERNE, Blejska Dobrava 108. EDMUND POZGAJ LOB s Hrušice pri Jesenicah, ustanoviteljica Kluba Lokvanj, ki skrbi za družabnost med starejšimi, osamljenimi Jeseni-čankami in Jeseničani (izmed tistih, ki se radi shajajo v Klubu Lokvanj, je tudi prišel predlog); EDMUND POŽGAJ, prekaljen kranjski ribič, ki je prav na VSAK VAS LAS JE VREDEN POSEBNE NEGE studio A/ ^— ...IN MI SE TEGA ZAVEDAMO KOREN NADA. MOŠKI IN ŽENSKI FRIZERSKI SALON, C. SVOBODE 19. BLED, TEL.064/76-524 Včeraj (zapišimo: četrtek, 1. decembra 1994) ob pol štirih popoldne je državna sekretarka za šolstvo mat, Teja Valenčič v Sori pri Medvodah položila temeljni kam" za novo osnovno šolo. Ker je lokacijo že kar nekaj časa krasila planka z lepim napisom, smo za vmesni čas "od temeljnega kamna do smrečice na gruštu" in do odprtja nove šole pripravili primeren posnetek: stanje, kakršno je bilo še v začetku tedna, in risbo, kaj bo namesto deske z grafitom zraslo v Sori. Sorskim šolarjem priporočamo, da držijo pesti, da se tudi z gradnjo nove šole ne bo zgodilo tako kot prej z obljubami! MERKUR Uporabno darilo je lahko tenkočutno izbrana pozornost! rezalni stroj MGA, srsoi varilni stroj MGA, svio6b kavni mlin MGA, smk202ao2 mešalnik MGA, m 202 c 02 stenska tehtnica MGA, t 102 b 02 elektronska namizna tehtnica Elma, rs 01 12.936,oo aparat za masažo telesa Elma, famt* ma 02 12.776jdo brivnik Corona, f3mun Micron, a rt. 2015 7.366,00 sušilec las Corona, stoio hl 2000 8.247joo 16.035,oo 3.726po 2.592,00 3.694,00 258>2jdo Z Merkurjevo kartico zaupanja se najmanj 47» in največ bi ceneje! Količine so omejene! PRO/Z VODNO, TRGOVSKO /A/ G OS r/AVSKO PO DJETJ E Šk o f/a L o k a p.o. K idr/č e v a c. 54 "Moška, ženska, otroška in športna konfekcija * Igrače * Popust velja do konca decembra ob gotovinskem nakupu nad 4.000 SIT v vseh Lokinih prodajalnah in na oddelkih s tekstilom in igračami. KMETIJSKA GOZDARSKA ZADRUGA lo.o. KRANJ, Sučeva 27 Kmetovalci, vabimo vas na HIŠNI SEJEM, ki bo od 5. do 10. 12. 1994 vsak dan od 7. do 17. ure na Šucevi 27 v Kranju. V času sejma ponujamo: traktorje ZETOR s sejemskim popustom TORPEDO, LINDNER, SAME Kmetijsko mehanizacijo: program SIP, Tehnostroj, Creina, cisterne Kirchner, program P'dtinger, molzne stroje Alfa laval, VVestfalia, Meltec, pluge Landesberg in drugo. Rezervne dele za Zetor, Sip, Tehnostroj, Cevovod, Kovin, rez. dele za molzne stroje, akumulatorje. Hladilne bazene Nieros Gume za vso kmetijsko mehanizacijo Repromaterial: semena, sadike, mineralna gnojila, krmna žita, krmne mešanice, beljakovinske komponente, sredstva za varstvo rastlin. Posebno ugodno kmetijski stroji SIP V ČASU SEJMA BODO SEJEMSKI POPUSTI ZA VSE VRSTE MEHANIZACIJE IN REPROMATERIAL KGZ SLOGA KRANJ tel. (064) 268 505 šuceva 27 268-521 268-500 Blagovnica Mladinska ulica 2, prostori bivšega VINO - PIVO (za kinom CENTER) tel.: 064/222-455 VELIKA PRODAJNA AKCIJA Za praznike, od Miklavža do Božiča in novega leta NA 400 m2 NUDIMO VAM NOVO JESENSKO -ZIMSKO KOLEKCIJO OBLAČIL ZA VSO DRUŽINO IN VSE PRILOŽNOSTI. BOGATA IZBIRA KONFEKCIJE PO UGODNIH CENAH JE PRAV GOTOVO RAZLOG, DA NAS OBIŠČETE. VESELI VAS BOMO ! MIKLAVŽ, BOŽIČEK, DEDEK MRAZ do 40% POPUST 0TR0SKA .TRENIRKA $45071990 NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NAJVEČJA IZBIRA MOŠKIH HLAČ, SRAJC IN SUKNJIČEV NA GORENJSKEM. PROIZVAJALCI: ELKROJ, TRIKON, KORS, LABOD, RIO. TOVARNIŠKE CENE IN DODATNI POPUST. BOU UGODNE PONUDBE NI! PREDPRAŽNIKA PONUDBA MESECA DECEMBRA 101 OSNOVNI g! POPUST NUDIMO VAM NOVO JESENSKO-ZIMSKO KOLEKCIJO ŽENSKE IN MOŠKE KONFEKCIJE Z DODATNIM 10% POPUSTOM ZA VSE BLAGO V GORENCU, DOMAČIH PROIZVAJALCEV KONFEKCIJE. 201 UVOZA. ZA NAKUP ŽENSKIH JAKEN, PARK, BUND, MOŠKIH, JAKEN IN BUND-PUHOVK TER OSTALEGA BLAGA IZ 01 ZA VSO OTROŠKO KONFEKCIJO BUNDE, PULOVERJI, TRENIRKE NE PREZRITE IN NE ZAMUDITE ! KRATKA FANTOVSKA JAKNA MOŠKA BUNDA 3/4 ŽENSKE PARKE, BUNDE MOŠKE BUNDE OTROČKE BUNDE 4-8 LET OTROŠKE BUNDE 10-14 LET 2990 4900 71 60 7160 2990 3990 MIKLAVŽ, SOBOTA 3. DECEMBRA ODPRTO OD 8h do 19h. Naša lokacija v centru Kranja KINO CENTER > I VILA i pISKONT I GLOBUS KINp STORŽIČ j 1 1 L Gr«yorCiCova ulica GrogorCICeva ulica Priporoča se trgovsko podjetje STORŽIČ, d.o.o., tel.: 064/222 455 Kako premagati bolečino SE 0 IZUMU, KI LAHKO SPREMENI ŽIVLJENJE J Poznojesenski čas, ko so dnevi najturobnejši v letu, nam kaj rad pobere vso vedrino in veselje do življenja. Ni nam do razgovora, pa še sami ne vemo, zakaj. Zdravniki temu rečejo depresija, čeprav smo sicer lahko zdravi. Kaj pa, če ni tako? Kaj če je naše telo že malce "obrabljeno"? Po tridesetem letu se pri večini ljudi začnejo degenerativne spremembe hrbtenice. Če imamo srečo, poteka ta neizbežen proces potihem, brez bolečin. Prej ali slej pa lahko z bolečino udari na dan. Vsi smo na tem. Le da je za mnoge jesenski hlad v meglenih dneh kar resna grožnja - okoliščina, ki nam jo lahko še kako zagode. Pojavijo se bolečine. Komaj se oddahnemo od ene, že se pojavi na drugem koncu. Enkrat čutimo ta, drugič spet drugi sklep. Ambulante se polnijo in zdravniki pogosto slišijo iste besede: "Spet me je zgrabilo..." Kar pomeni, da so težave v mnogih primerih kronične. Prof. dr. Popovič, avtor knjige "Bolečine v križu in jšias", zato priporoča, da svoje okolje ter navade prilagodimo težavam. O tem lahko podrobno preberemo v drugi, predelani in izpopolnjeni izdaji njegove knjige. V ta okvir pa sodi tudi Vibroser kot domači masažni pripomoček. O Vibroserju smo že pisali. To je novost na področju masažnih aparatov. Gre za prenosno masažno blazino v velikosti 30 cm x 30 cm z vrhnjo plastjo iz runske volne. Blazino namestimo na boleče mesto. Že ob rahlem pritisku začne vibrirati. Na ta način zmasira boleče mesto, ga ogreje, bolje pre-krvavi, sprosti mišice in tako ublaži bolečino, pogosto pa jo tudi odpravi. Prav pri hrbteničnih bolečinah degenerativne narave ter kroničnih revmatskih težavah se je Vibroser presenetljivo dobro izkazal. Dr. Polonca Steinmann - Grei-serjeva, specialistka splošne medicine iz Ljubljane, nam je o svojih izkušnjah z njim povedala naslednje: "V zdravstvu je uporaba vibracije kot metode v fizioterapiji zelo razširjena. Uporablja se v zdravstvenih domovih, nekaterih bolnišnicah in seveda v zdraviliščih. Pomeni predvsem boljšo prekrvi- Or. Polonca Steinmann - Greiser: "Svojim pacientom večkrat svetujem uporabo masažne blazine Vibroser." tev tkiv, povečan limfni pretok in izboljšan pretok energije, pri masaži refleksnih con na rokah in nogah pa tudi boljšo prekrvitev notranjih organov. Ko gre za bolečine, se te -zlasti pri lokalni masaži - lahko bistveno zmanjšajo. Mnogi pacienti, ki bi jim masaža lahko koristila, je niso deležni, ker zdravstvo tega v sedanjih razmerah ne zmore - v mislih imam predvsem zdravilišča -po drugi strani pa je tudi vse manj pacientov, ki si zdravilišča sami lahko privoščijo. Težave pa ostajajo... Svojim pacientom, ki trpijo zaradi degenerativnih obolenj hrbtenice (predvsem vratnega in ledvenega dela), obrabe kolkov, kolen ter rok in nog nasploh, zato večkrat svetujem masažno blazino Vibroser. Z njo si precej uspešno lajšajo bolečine, splošno počutje se izboljša in potreba po jemanju sredstev proti bolečinam se lahko zmanjša. Vibroser priporočam tudi pacientom po poškodbah v prometnih nezgodah, v stanju po prelomih ter pri prekrvitvenih motnjah (mrzle noge, mravljinčavost rok in nog). Pri uporabi tega pripomočka obstajajo splošna priporočila, poleg tega pa vsak pacient zase individualno ugotovi, kaj mu najbolj prija in se pri tem ravna po svojem navdihu, če lahko tako rečem. Učinke uporabe ves čas spremljam. Moram reči, da presegajo moja pričakovanja zlasti pri tistih pacientih, pri katerih je motivacije in volje za zdravljenje več, pri katerih obstaja pozitivna naravnanost do zdravljenja. Ta je po mojem mnenju izredno pomembna za vsako uspešno zdravljenje. Če to malo razširimo na življenje nasploh, je pozitiven odnos pacienta do samega sebe in do sveta bistvenega pomena za telesno in duševno zdravje. Če namreč vzpostavimo pozitiven odnos do zdravila ali do terapevtskega pripomočka, smo na dobri poti, da njegove lastnosti v polni meri tudi izkoristimo v svoj prid." Ko govorimo o Vibroserju kot pripomočku za lajšanje bolečin pri degenerativnih in kroničnih revmatskih težavah, smo povedali veliko premalo, ker je njegova uporaba mnogostranska. Zato bomo o njegovih lastnostih in učinkih še pisali. Dotlej pa si ga lahko ogledate na sejmu SKI EXPO do pojutrišnjem, 4. decembra 1994, v Ljubljani ter na novoletnih sejmih (Vibroser je lahko tudi lepo darilo) v Kranju, Gornji Radgoni, Mariboru, Celju in Velenju. To bo tudi odlična priložnost, da ga preizkusite. Saj - če malo prikrojimo ljudski rek - bolečina nikoli ne počiva. Informacije o Vibroserju lahko dobite po telefonu (061)12 91 794. GLASOV KAŽIPOT HI - FI KOTIČEK Ko ste se odločili kupiti neko "muziko", kmalu naletite na problem, kam vse te škatle postaviti. Ojačevalnik, kasetofon in druge aparate, še lahko nekam postavite, toda malce več razmisleka, kam z zvočniki, pa bo le potrebno. Za dober, kvaliteten stereo zvok morate izpolniti nekatere pogoje, če hočete doseči čimveč. Res pa je, da moramo v praksi narediti neki kompromis. Toda, nikar ne verjemite tistim, ki trdijo, da je vseeno. Namreč, to je tudi eden od načinov, kako vas lažje prepričati o nakupu. Prva odločitev, pri izbiri, je ta, ali boste kupili zvočne omarice (ki so običajno dražje) samostoječe, ki jih posavite na tla, ali pa manjše, ki jih boste postavili na police ali na vrh omar. To, da je večje tudi boljše, pa lahko kar pozabite. Namreč, večja zvočna omarica ima večji izkoristek in več basov, kar pa nima nobene zveze s kvaliteto zvoka. Večje zvočne omarice bodo imele ob bližini stene veliko basov. Namreč, bližina stene ojača base, kar lahko pokvari ves zvok. Zato, naj bi večina zvočnih omaric stala vsaj 30 do 50 cm od sten. Manjše zvočne omarice naj ravno tako stojijo proč od sten, toda, ker imajo manj basov, bo bližina stene povečala moč basov, kar bo naredilo zvok bolj poln. Zvočne omarice postavite tako, da bodo čimbolj simetrično postavljene glede na mesto poslušanja. Višini zvočnih omaric morata biti enaki, ravno tako razdalja zvočnih omaric do mesta poslušanja. Zvočne omarice naj imajo čim več prostora. Se pravi, če se da, seveda, naj ne bi bilo blizu sten, rož ali podobnih stvari, kot vaze, kipci, ki bi direktno zaslanjali sprednjo ploskev zvočne omarice, kjer so vgrajeni zvočniki. Ojačevalniki in ostale aparature morajo biti postavljene tako, da se lahko odvaja toplota. Zato, nikar ne zaprite zgornje površine ojačevalnik, kjer so odprtine za hlajenje. Ostale aparature: CD gramofon, kasetofon, se ne grejejo toliko. Zato, če že postavite aparature v stolp, naj bo ojačevalnik na vrhu. Ko ste se odločili, kam stvari postaviti, lahko tudi razmislite, kaj sploh potrebujete. Osnova vsakega sistema so ojačevalnik in zvočne omarice. Ostale aparature pa so izvori glasbe: radio, kasetofon, gramofon in CD gramofon, če nimate CD plošč in ugotavljate, da so drage, boste razmišljali o kasetofonu. Če želite nabaviti dvojni kasetofon, pomislite, če resnično potrebujete takšnega. Enojni, bo običajno boljši. Brez radia verjetno ne gre - to je najcenejši vir glasbe. Najboljše, kar vam danes nudi tehnika, je seveda CD gramofon. Toda, če mislite, da vsi CD gramofoni zvenijo enako, se zelo motite - kar spomnite se žaganja in "pleha". Poleg zvočnikov vam bo prva misel - kar je tudi najcenejše, nakup radijskega sprejemnika. V enem ohišju imate ojačevalnik in radio, običajno moči od 20 do 100 W. Toda, naj vas ne zavedejo podatki in se ne omejite na moči okoli 50 W. Verjemite mi, ojačevalnik nazivne moči 30 W je lahko boljši in močnejši od 100 W. Zato boste tudi našli razlike v cenah in boste ugotovili, da lahko kupite poceni 100 W sprejemnik in drag 50 W. Toda zgodilo se bo, da bo dober 50 W igral boljše in kvalitetnejše od 100 W konkurenta. Zato Rotelov sprejemnik z daljmcem RX 950, je dražji od konkurence, toda, ko primerjate zvok z boljšimi ločenimi ojačevalniki, vam bo jasno, zakaj. Seveda, tega ne boste prebrali v prospektu, ampak boste morali to poslušati v našem studiu v Hotemažah 17A vsak dan od 15. do 18. ure, kamor vas vabimo KAT, d.o.o., ali pa v demo salonu ADS v Žabnici. KAT, d.o.o., 064/43-391 F- K. ADS 064/311-845 Prihodnjič: ojačevalnik in zvočniki foto bobnar d.o.o. MOBILNA TELEFONIJA Največji uradni prodajalec za mobitel Pe KRANJ^064/225061 -MBBV SLS 3 Izleti Po darila Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira v torek, 13. decembra, poldnevni nakupovalni izlet v Bor-ovlje in Celovec. Odhod bo ob 7. uri izpred Kina Center Kranj. Prijave sprejema DU svak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. V Borovlje, Strugo in Celovec Kranj - Društvo invalidov Kranj obvešča člane in druge, da organizira v sredo, 21. decembra, izlet v Borovlje, Strugo in Celovec. Prijave z vplačilom sprejemajo vsak torek in četrtek, od 15. do 17. ure v pisarni društva v Kranju, Begunjska 10, tel.: 212-712. »rltlrltltltlrltltltMltlt V Avstrijo Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi svoje člane na nakupovalni izlet v Avstrijo, ki bo v torek, 20. decembra. Izlet bo organiziran za člane iz Nakla, Dupelj in Pod-brezij. Odhod avtobusa bo ob 7a. uri zjutraj iz Nakla, Dupelj in Podbrezij. Prijave zbirajo poverjeniki do zasedbe avtobusa. Pohod na Tišje Kranj - Sekcija za pohodništvo Društva upokojencev Kranj organizira v soboto, 10. decembra, pohod na Tišje. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6.30 uri izpred hotela Creina v Kranju. Nenaporne hoje bo za 4 ure in pol. Prijave in vplačila sprejema DU Kranj, vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. V Terme Zreče Kranj - Društvo upokojencev Kranj bo 15. decembra za svoje člane organiziralo kopalni izlet v Terme Zreče. Prijave sprejema DU Kranj, vsak ponedeljek, sredo in petek, o d8. do 12. ure. Prireditve Koncert Rotarv kluba Ljubljana Ljubljana - Rotarv klub Ljubljana skupaj s TV Slovenija prireja dobrodelni koncert (Miklavžev večer), ki ga bo TV Slovenija neposredno prenašala. Prireditev bo jutri, v soboto, ob 19.45 uri v cerkvi Sv. Frančiška v Šiški, njen namen pa je pomagati prizadetim otrokom. Med koncertom bo potekala tudi dobrodelna licitacija umetniških del, gledalci bodo lahko poklicali na številko 061/131-21-44. Brucovanje škofja Loka • Klub škofjeloških študentov prireja jutri, v soboto, brucovanje. Kšš se bo od 18. do 21. ure predstavil na Mestnem trgu, pozdrav brucom bo od 21. do 21.45 ure, v jedilnici na Podnu Sa bo brucovanje s skupino Orleki. Miklavžev večer Tržič - V nedeljo, 4. decembra, bo v tržiški kinodvorani krajša otroška igrica Miklavžev večer. Predstava bo ob 10., 14. in 15.30 uri. Igrico so pripravili člani KUDa Lom pod Storžičem. lHHHHHHHHHHHrM Miklavž na Kokrici Kokrica - V nedeljo, 4. decembra, bo ob 14. uri v Kulturnem domu miklavževanje za otroke KS Kokrica. Ob prijetni glasbi boste pričakali Miklavža in njegove spremljevalce! Predavanje FKK Anton Ažbe škofja Loka - Foto kino klub Anton Ažbe bo danes, v petek, ob 20. uri v Hotelu Transturist predstavilo enega izmed svojih članov, domačina, fotografa in krajinarja ing. Toneta Mlakarja, ki bo prikazal slovenske naravne lepote: Mozirski gaj, Loški potok in loški del Dolomitov v sliki in besedi. Otvoritev nove dvorane Kranjska Gora - Jutri, v soboto, bo ob 19. uri otvoritev nove kulturne dvorane v Kranjski Gori. S kulturnim programom bodo počastili tudi obletnico rojstva dr. Franceta Prešerna. Adventni večeri Cerklje - V veroučni učilnici v Cerkljah so se začeli adventni večeri. Drugo od četrtih predavanj bo jutri, v soboto, ob 19. uri. Predavala bo Berta Golob. Svečanost na Goreljku Zveza združenj borcev in udeležencev NOB in Izvršni odbor Radovljica vabita na spominsko svečanost ob poboju 3. bataljona slovenske narodnoosvobodilne brigade "Franceta Prešerna", ki bo v soboto, 10. decembra, ob 12. uri na Goreljku - Pokljuka pri spomeniku. »»»»»»»»»»»»» Barbarin šampanjski ples Ljubljana - Jutri, v soboto, bo ob 20. uri v Festivalni dvorani že drugič "Barbarin šampanjski ples". Ob melodijah ansambla Oliver Tvvist boste zaplesali v god-ovanje vseh Barbar. Program bo povezoval Sašo Hribar. »MltltlfrltltltlD-ltlfrltlt Odprtje Čopove hiše Breznica, Žirovnica - Danes, v petek, ob 16. uri bo v dvorani na Breznici slovesnost ob zaključku obnavljanja in odprtju Čopove rojstne hiše. Hišo bodo slovesno odprli ob 18. uri. Spomin na Prešerna Vrba - V Prešernovi rojstni hiši bo jutri, v soboto, ob 18. uri prireditev z naslovom Večer spominov na dr. Franceta Prešerna. Na prireditvi, ki jo pripravlja Muzej Jesenice, bodo v kulturnem programu sodelovali člani Gledališča Tone Čufar Alenka Bole Vrabec, Uroš Smolej, Igor Škrlj in Bernarda Gašperčič s članoma mladinske skupine Katjo Stušek in Markom Janšo. Na flavto bo igral prof. Matjaž šurc. Nastop FS Sava Kranj - V Prešernovem gledališču bodo jutri, v soboto, ob 19. uri nastopili veterani folklorne skupine Sava. V celovečernem nastopu bodo predstavili plese slovenskih pokrajin, nastopili pa bodo še tamburaški orkester Bisernica s pevcem Stanetom Vidmarjem, pevski kvintet in instrumentalna skupina KUD Sava. Vabljeni na veselo silvestrovanje v Gostišče Kazina na Jezerskem, kjer boste pričakali Novo leto ob izbrani silvestrski večerji in prijetni glasbi ansambla "BLED", ter v tradicionalno prijetni družbi. INFORMACIJE in REZERVACIJE na telefonsko številko 064-44-007 In 044-44-071. mm Predi!nišKa 14 64290TRZIC, vas vabi na: PREDPRAZNIČNI DUNAJ 2 DNI med 16. in 17. 12. 94 SMUČANJE v tujini in doma IZLETI v novembru in decembru (Praga. London, Pariz, Budimpešta. Amsterdam. Rim itn. Informacije po tel. 53-280, 53-257 CIU IN ČAS POTOVANJA, PRIJAVE GOSTINSKE STORITVE GRČIJA SLOVENIJATURIST, Kranj, TEL: 211-946 OPIS POTOVANJA DELfl, ATENE, PIREJI, SUNION.KORINT, MIKENE... LONDON SLOVENIJATURIST, Kranj, TEL: 2) 1-946 Zveza kulturnih organizacij Kranj CENTER KULTURNIH DEJAVNOSTI SOBOT AMftTI |JA Lutkovna skupina FRU-FRU Ljubljana: RDEČA KAPICA v Klubu RAGTIME Sejmišče 2, v soboto 3. dec. ob 10. uri Pjo Commsce TELE-TV Kranj •: GLAS Več Slovenije! j _ LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE J Petek, 2. decembra 1994 GLASOVI KAŽIPOTI GORENJSKI GLAS • 33. STRAN HALS, HALS, GORENJSKI GLAS HALS, HAL®, GORENJSKI GLAS Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. OBNOVA KADI TEL.: 66-052 AVTOŠOLA B in B TEL.: 064/22-55-22 EMAJLIRANJE kopalnih in tuš kadi s kvalitetnim materialom, brez demontaže. Garancija 2 leti. Tel.: 064/66-052 Točno to, kar želite! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 5. decembra, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. SILVESTROVANJE ZADNIKAR, d o. o. Tel.: 064/48-644 ELEKTROMEHANIKA PRIMOŽ BON CEU, s.p. Golnik 125 (46-509) v TUNIZIJI, odhod 30. decembra 1994 = 519 DEM Kompas: Kranj, tel.: 224-100; Šk. Loka, tel.: 620-960 NAKUPI: Madžarska - Lenti, 17. december; Češka - Brno. 1. do 3. decembra; Silvestrovanje Češka Servisiramo električna ročna orodja, male gospodinjske aparate; čiščenje bojlerjev. Smo pooblaščeni servis za bojlerje TIK!. Trgovina in servis izdelkov TIKI. IZPIT ZA TOVORNJAK Z novim vozilom IVECO v Avtošoli B in B. Tel.: 064/22-55-22 AVTOŠOLA "VIC" - MLADI VOZNIK Vpis kandidatov B, C, E in D kategorije! Novi naslov: Kidričeva 6 (bivši Dijaški dom), tel.: 064/213-160 AKUMULATORJI REZ. DELI POPRAVILA TRAKTORJEV ALPETOUR REMONT KRANJ Tel.: 211-225, 223-276 V ERIT A S Izposojevalnica poročnih oblačil PREDNO VOLETNA SREČANJA, ZABAVE, PRIREDITVE ZA NOSEČNICE in DOJENČKE EKSPRES ČISTILNICA SENGER, d o. o., Britof REVO K TRADE Kidričeva 2, Kranj Tel. 212-367, 211-142 TV - IIIFI - VIDEO SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG PRODAJA -NA 12 OBROKOV 20 % JPOPUSTA za takojšnje plačilo REVO K TRADE REVOK TRADE ITALCO Glavni trg 24, Kranj SNOWBOARDI MIKE'S Jenkova 4, Kranj RONO SENČILA ROLETARSTVO NO G RAŠE K DOMAČIJA ZLATOROG (TEKSAS - LESCE) BR A ZDA Poljšica pri Podnartu TESNENJE OKEN in VRAT OTROŠKA TRGOVINA M IN I MAKSI GALANTERIJA L A R A J. Platiše 11, Planina 3 Pizzerija ORLI TENETIŠEj tel.: 46-198 KNJIGOVODSKE STORITVE Tel.: 064/323-909 J & B COM, d o. o. Kranj, Kalinškova 5 Tel./fax: 24-25-13 Tel.: 32-S4-62 Po zelo ugodnih cenah Vam nudimo vse tipe AKUMULATORJEV VESNA (že od 3.450 SIT). Nudimo Vam brezplačno montažo, servis in menjavo antifriza. Možnost plačila na dva čeka. KLASJE, d.o.o., C. na Klanec 9, Kranj, tel.: 064/331-375 Rabljena vozila v zalogi: VOLVO 850 GLT, letnik 1993 = 47-570 DEM; ALFA 33, letnik 1991 = 16.740 DEM; CLIO RT 1.4, letnik 1993 = 19.320 DEM; ŠAFRANE Beverlv, letnik 1994 = 43.000 DEM; FORD Fiesta, letnik 1987 = 7.940 DEM. Krediti brez pologa, menjava staro za novo! V Sloveniji najcenejša izposoja poročnih oblačil zadnjih modnih trendov, dodatki, konfeti, vabila. Jenkova 1, Kranj, tel.: 312-207 Hotel GRAJSKI DVOR RADOVLJICA vam v mesecu decembru nudi ugodne možnosti prirejanja prednovoletnih srečanj, zabav ob zaključku poslovnega leta in ostalih prireditev. Po želji priskrbimo glasbo Priporočamo se! Tel.: 064/715-585, 714-445 razna OBLAČILA za nosečnice in dojenčke. Boutique ORHIDEJA, Tomšičeva 23, Kranj(nasproti gradu Kieselstein) Hitro, ugodno in kvalitetno! Kemično čistimo vse vrste tekstilnih izdelkov. Sprejemnica: Koroška 47, Kranj, tel.: 064/214-198 BTV 37 cm POLOG: BTV 37 cm, TTX POLOG: BTV51cm,TTX POLOG: BTV 63 cm, TTX POLOG: BTV63cm,TTX, stereo POLOG: BTV 72 cm, TTX, stereo POLOG: VCR 2 glavi, VPS POLOG: VCR 4 glave, VPS POLOG: VCR 4 glave, HIFI stereo POLOG: HIFI stolp MAX 335 2x20W POLOG: HIFI stolp MAX 360 2x40W POLOG: HIFI stolp MAX 460 2x60W POLOG: HIFI stolp MAX 477 2x60W POLOG: HIFI stolp SCM 8100 2 x 40 W POLOG: HIFI stolp SCM 9100 2 x 60 W POLOG: RADIOKASETOF. RCD 1230, CD POLOG 15.630 in 11 16.858 in 11 20.000 in 11 33.000 in 11 40.700 in 11 42.000 in 11 17.300 in 11 20.000 in 11 25.483 in 11 19.815 in 11 22.300 in 11 31.256 in 11 35.296 in 11 18.800 in 11 31.500 in 11 9.300 in 11 x po 3.310 SIT x po 3.576 SIT x po 4.257 SIT x po 7.024 SIT x po 8.634 SIT x po 8.939 SIT x po 3.674 SIT x po 4.340 SIT x po 5.406 SIT x po 4.200 SIT x po 4.738 SIT x po 6.630 SIT x po 7.487 SIT x po 3.998 SIT x po 6.691 SIT x po 1.971 SIT MODA ZA MLADE jeans in konfekcija EMANUEL, SOVIET - BLUE ONE, COCOA, GAS, GYMNASIUM, od št 36 do 56. Tel.: 211-326 Burton, Santa Cruz, Sims, Nidecker F2, Hooger... športna konfekcija Chimsee, Sunshine, Killer coop, O'Neill, Simmer Stvle... IZPOSOJA SN0WB0ARD0W! ŠOLA SN0VVB0ARDANJA! Tel.: 064/221-129, int. 2 Lamelne in plise zavese, žaluzije16, 25, 35 in zunanje 50, 65 in 80 mm, rolete, plastične in aluminijaste IZDELUJEMO in MONTIRAMO. Naše izdelke si lahko ogledate v našem razstavnem prostoru Mavsarjeva C 46, Notranje Gorice Strežemo slovenske domače jedi. Vabimo Vas tudi na nedeljsko kosilo za samo 850 SIT. Odprto vsak dan, razen ponedeljka, od 11. do 5. ure zjutraj. VABLJENI! ODKUPUJEMO smrekovo, borovo, bukovo, jesenovo, javorovo hlodovino. SE PRIPOROČAMO! Tel.: 064/70-225, 730-521 s silikonskimi cevnimi tesnili (uvoz Nemčija) do 30 % prihranka energije, omejeno prašanje, prepih, rosenje in hrup v prostoru. Jamstvo 10 let. Tel.: 061/714-206, od 8. - 10. NOVO! Odprli smo OTROŠKO TRGOVINO ■ mini cene - maxi izbira! Do sobote, 3. decembra, dajemo na vse cene 5 % popusta. Obiščite nas in se prepričajte! Velika izbira NEDRČKOV LISCA in SPODNJEGA PERILA, OTROŠKA in ŽENSKA KONFEKCIJA! Bele viskoza bluze = 3.500, spalne srajce = 1.450, puloverji = 3.100, otroške žametne kavbojke = 2.660. Nov zimski delovni čas - vsak dan od 15. do 24., sobota od 12. do 24., nedelja, od 12. do 23. Pizze iz krušne peči, ocvrti lignji, solate, sladice. Opravljamo knjigovodske, računovodske ter administrativne storitve za mala podjetja in obrtnike. Tel.: 064/323-909 Zelo ugodno računalniki 486/40 že od 125.900 SIT; 486/66 že od 149.900 SIT. Računalniki DTK, monitorji SAMATRON 14", 15", 17" (MPR II), tiskalniki FUJITSU in EPSON. Tel.: 064/24-25-13, 32-84-62 A G R O M I X SERVIS - TRGOVINA LJUBNO 27 Nova tel. št.: 731-009 SILVESTRO VANJE v Zadružnem domu na Primskovem NAKUPOVALNI IZLET AVTOŠOLA SEM Tel.: 623 - 255 620 - 211 SERVISIRANJE in popravilo traktorjev, osebnih in terenskih vozil. PRODAJA nove kmetijske mehanizacije, rezervnih delov, motornih olj, akumulatorjev, filtrov. UGODNO - mesoreznice ital. elektr. in vodne črpalke 31.12. 94 ob 20. uri. Igra ansambel BRATOV POUANŠEK. Aperitiv, hladna večerja. Predprodaja rezervacij v trgovini ŽIVILA v Zadružnem domu na Primskovem ali po tel.: 242-528, 41-345. MADŽARSKA - LENTI, 10. 12.; PALMANOVA, 2. 12. Rozman, tel.: 064/712-247 PRIČETEK TEČAJA CPP V PONEDELJEK 5. 12. ob 16. uri v poslovni hiši v Skofji Loki. BONA do.o. Planina 3 Nudimo naslednje storitve: knjigovodstvo in računovodsko svetovanje / odkup terjatev - tudi čekov občanov pri obročnem odplačevanju / posredovanje kreditov. tel./fax: 323-184 TEKSTILINDUSOVA PRODAJALNA VINTEXU KRANJ, SAVSKA C. 34 Vas vabi na izredno ugoden nakup po razprodajnih cenah. Tkanino na kg od 480,00 - 660,00 SIT, žensko, moško in otroško konfekcijo. PULOVER 1.100,00 SIT, SRAJCA 1.760,00 SIT, TRENIRKE 1.815 SIT, ŽENSKA KRILA 3.498,00 SIT, PULOVER TERMOVELUR 2.352,00 SIT. PRODAJALNA JE ODPRTA od ponedeljka do petka od 8.30 do 15.30 ure. Karma - kazen ali ravnovesje Radovljica - V hotelu Grajski dvor bo v sredo, 7. decembra, ob 18. uri predavateljica Vesna Periček Kra-pež s Centra za duhovno kulturo v Ljubljani predstavila enega temeljnih zakonov življenja - zakon vzroka in posledice: na Vzhodu temu pravijo zakon karme, pri nas mu lahko rečemo "kakor si boš postlal, tako boš ležal". V kolikšni meri si človek sam oblikuje življenje, ali je to odvisno od usode ali neke sile so vprašanja, o katerih bo govorila predavateljica. Gledališče Predstave Prešernovega gledališča Kranj - Prešernovo gledališča Kranj gostuje danes, v petek, s predstavo F.G. Lorce Dom Bernarde Alba v SNG Drama Ljubljana. Jutri, v soboto, gledališče gostuje v Mengšu s komedijo Zbeži od žene. V sredo, 7. decembra, ob 19.30 bodo za izven in konto ponovili Lorcovo dramo Dom Bernarde Alba. Sobotna matineja Kranj - V Ragtime klubu, Sejmišče 2, bo jutri, v soboto, ob 10. uri Lutkovna skupina Fru-fru KUD F. Prešeren nastopila z Rdečo kapico. Razstave Radovljica - V galeriji Šivčeve hiše bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo ilustracij akad. slikarke Marije Lucije Stupice. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi koledar 1995 z umetničinimi ilustracijami, ki je izšel ob sodelovanju Pilonove galerije v Ajdovščini in založbe Mladinska knjiga. Razstava fotografij Radovljica - V dvorani knjižnice A. T. Linharta bodo danes, v petek, ob 19.30 odprli društveno razstavo fotografij in diapozitivov Radovljica '94 in najboljšim avtorjem podelili nagrade. Irena Romih razstavlja V galeriji Ivana Groharja bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo slik Irene Romih. Koncerti Gregorijanski koral Kranj - V kranjski župnijski cerkvi bodo štiri adventne nedelje pri sv. maši vsakič ob 20. uri študentke Akademije za glasbo v Ljubljani Flora Barešič, Barbara Karba, Helena Maurič in Barbara Pibernik pod mentorstvom prof. Toneta Potočnika pele pri nas razmeroma redko izvajani gregorijanski koral. Dobrodelni Miklavžev koncert Ljubljana - Dobrodelni drugi Miklavžev koncert, ki ga Rotarv club Ljubljana organizira skupaj s TV Slovenije in VPK, bo v cerkvi sv. Frančiška v Šiški, Černetova 20 in sicer jutri, v soboto, ob 19.45. Med drugimi bodo nastopili: Slovenska filharmonija z dirigentom Štefanom Sanderlingom, Komorni orkester iz Madžarske Mendelssohn Strings, japonska violonistka Asako Urush-ihara, Slovenski madrigalisti z dirigentom Janezom Boletom, Josipa Lisac, skladatelj in organist Primož Ramovš, Nace Simončič s Tačkom in drugi. Na prireditvi bo licitacija likovnih del, ki so jih podarili slovenski likovni umetniki. Prireditev bodo povezovali Tajda Lekše, Aleksander Čolnik in Janez Dolinar. GORENJSKA OD TORKA DO PETKA AMZS - Na AMZS so od torka do danes na cestah opravili 21 vlek poškodovanih vozil in 8-krat nudili pomoč na kraju nesreče ali okvare. Najdlje so se tokrat peljali v Gradec. GASILCI - Od gasilcev na Gorenjskem so tokrat gasili le kranjski gasilci. Na Elektro Gorenjske se je na Laborah zaradi megle vžgal kabel, gasilci so pohiteli, vendar je izolacija okrog kabla v glavnem že pogorela. GORENJSKI DOJENČKI - V Kranju je bilo od torka do danes 12 porodov in sicer se je rodilo 8 dečkov in 4 deklice. Rekordni teži sta imela dečka, prvi z 2.500 grami in drugi s 3750 grami. Na Jesenicah pa je na svet prijokalo 7 malih jokcev. Izmed 3 deklic je najtežja vagala 4.080 gramov, izmed dečkov pa je bil najlažji tisti z 2.890 grami. URGENCA - V Splošni bolnišnici Jesenice so zdravniki in ostalo osebje pomagali na kirurškem oddelku 106 bolnikom, na internem oddelku 44, na pediatriji 29 in na ginekologiji 16 bolnicam. OSMRTNICA Nenadoma nas je zapustil dragi mož, oče in dedek BERTL KORITNIK frizerski mojster Pogreb bo jutri, v soboto, 3. decembra, na mestnem pokopališču v Skofji Loki ob 15. uri. Žalujoči: žena Mira. hčerka Irena z družino, sin Miha z družino in ostalo sorodstvo Salon vozil cimos citroen Gregorčičeva 8, KRANJ, telefon: 064 211-380 ^@ o® Cena do registracije AX Caban 1.1 i: ZX Reflex 1.4i: Xantia 2.0i: XM Sensation 2.0i: z 10 % popustom 1.274.130 SIT 1.747.980 SIT 3.457.296 SIT 3.978.180 SIT s 7 % popustom 1.316.601 SIT 1.806.246 SIT 3.572.539 SIT 4.110.786 SIT 6>\ 6°* V !CvV ^MERKUR 10 % POPUST ZA VSE MODELE v zalogi za takojšnja plačila (7 % POPUST pri plačilu na kredit R+14, 4 leta) mobitel PE KRANJ, Koroška c. 27 TEL.: 064/222-616 Zavarovalnica Triglav d.d., Območna enota Kranj objavlja prosti delovni mesti ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA v organizacijski enoti 1. terenske mreže JESENICE (1 delavec) 2. terenske mreže RADOVLJICA (1 delavec) Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom do 4 mesece. Za opravljanje del mora kandidat poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: - da ima srednjo strokovno izobrazbo neopredeljene smeri (V. stopnja) - da ima najmanj 1 leto delovnih izkušenj - starost najmanj 18 let (moški odslužen vojaški rok) - veselje do terenskega dela in sposobnost za delo z ljudmi - da stanuje v zastopu oz. njegovi neposredni bližini Kandidati za navedeni prosti delovni mesti naj svoje prošnje, napisane lastnoročno pošljejo na naslov: Zavarovalnica Triglav, d.d., Območna enota Kranj, Bleivveisova 20, Kranj, sektor za splošne in kadrovske zadeve. K prošnji je potrebno predložiti zadnje šolsko spričevalo, kratek življenjepis, navedbo dosedanje zaposlitve in druga dokazila, ki so potrebna za ugotavljanje izpolnjevanja zahtevanih posebnih pogojev. Rok za oddajo prošenj poteče 8 dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po izteku objavnega roka. Stečajni upravitelj stečajnega dolžnika Podjetje za izvajanje zaključnih, obrtnih, servisnih in inštalacijskih del v gradbeništvu Servisno podjetje Kranj p.o. - v stečaju, Kranj, Tavčarjeva 45, na podlagi Sklepa stečajnega senata Temeljnega sodišča v Kranju, enote v Kranju, opr. št. St 2/94 z dne 16.11.1994 RAZPISUJE JAVNO DRAŽBO za prodajo poslovnih prostorov stečajnega dolžnika v Kranju na Tomšičevi cesti številka 42 01.00 Obseg in vrsta poslovnih prostorov: 01.01. Poslovni prostori obsegajo kleparsko delavnico v izmeri 95,14 m2, pleskarsko delavnico s skladiščem v izmeri 111,95 m2, garderobe v izmeri 32,03 m2, pokrite lope v izmeri 143,10 m2 ter pripadajoče funkcionalno zemljišče, vpisano v vi. št. 1926 k.o. Kranj. 01.02. Izklicna cena znaša 240.000 DEM in je plačljiva v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. 01.03. Za poslovne prostore je z odlokom predpisana predkupna pravica v korist Občine Kranj. 01.04. Javna dražba bo 22. decembra 1994 z začetkom ob 10.00 uri na Temeljnem sodišču Kranj, Enoti v Kranju, Zoisova 2, Kranj, soba št. 121. 02.00. Pogoji javne dražbe: 02.01. Javne dražbe se lahko udeležijo pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji ter fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije ali njihovi pooblaščenci, ki se izkažejo z veljavnim pooblastilom ter pisnim dokazilom, da so najkasneje do 17. decembra 1994 vplačali varščino v višini 10 % od izklicne cene na žiro račun Servisnega podjetja Kranj, p.o., v stečaju, Tavčarjeva 45, Kranj, pri Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje Podružnici 51500 Kranj na štev. 51500-690-90478, s pripisom varščina. 02.02. Predkupni upravičenec je dolžan plačati varščino. 02.03. Uspeli ponudnik mora skleniti kupoprodajno pogodbo v 3 (treh) dneh od dneva javne dražbe, celotno kupnino pa plačati v 8 (osmih) dneh od sklenitve pogodbe, pri čemer se Že vplačana varščina všteje v kupnino, če ponudnik v danem roku ne sklene pogodbe, od nje kasneje odstopi ali ne vplača celotne kupnine, zapade varščina v korist prodajalca. 02.04. Prometni davek in ostale dajatve ter vse stroške s prenosom lastninske pravice na nepremičnini, plača kupec. 02.05. Ponudnikom, ki na dražbi ne bodo uspeli, bo vplačana varščina neobrestovano vrnjena v 8 (osmih) dneh od dneva javne dražbe. 02.06. Interesenti za nakup si lahko ogledajo nepremičnino dne 17. decembra 1994 med 11. in 12. uro. Dodatna pojasnila in informacije pa zainteresirani za nakup lahko dobijo pri stečajnem upravitelju Franciju Perčiču pisno na naslovu. Najslajših 5% je vaših! Ob 25. letnici industrijske f>roizvodnje vozil t v Sloveniji podarjamo vsem svojim kupcem 5% popusta za vozila Renault 5 in Clio, izdelana v Revozu. Ponudba velja od I. novembra do 31. decembra 1994 za vsa vozila, vplačana in prevzeta v salonih Renault do konca leta. (dodatno darilo AVTORADIO^ PREŠA d.o.o. 64207 Cerklje, Slovenska c. 51 tel.: 064/421 202, 421 203, 422 522; fax: 422 520 I® i RENAULT JUTRI OTVORITEV ETP ELEKTRO CENTRA V KRANJU Jutri bo ETP - Elektrotehniško podjetje za engineering, trgovino in proizvodnjo odprlo prenovljen trgovski objekt na Zlatem polju. Za adaptacijo obstoječega trgovsko-servisnega objekta se je ETP odločilo iz več razlogov. Objekt je kljub nizki starosti v zelo slabem stanju, grajen je bil brez potrebne toplotne in zvočne izolacije. Zaradi dotrajane kritine in žlebov je prihajalo do zamakanja. V objektu so se poleg prodaje vršila tudi storitvena dela elektromeha-nične servisne dejavnosti, ki so predvsem zaradi sežiganja izolacij in načina čiščenja onesnaževala okolje in motila stanovanjsko sosesko. V obdobju upadanja investicijske dejavnosti in izgubi jugoslovanskega trga se je podjetje soočilo z iskanjem notranjih rezerv, zato je preselilo strokovne službe v prostore na Primskovem in tako namenilo objekt povečanju prodajnih površin. Tako so ustvarili pogoje, ki omogočajo potrošniku najti resnično vse s področja elektrotehnike pod eno streho, vključno s servisnimi storitvami. Medtem ko so izvedbo tehniške dokumentacije zaupali Arhitektnemu biroju Kranj, gradbeno-obrtniška dela je izvajal Gradbinec Kranj, so kompletna elektroinštalacijska dela opravili sami, vključno z izvedbo vodovoda, centralnega ogrevanja in prezračevanja. Objekt so opremili z najsodobnejšimi protivlomnimi napr v soboto, 3. decembra 1994, V ETP menijo, da jim je uspelo zgraditi okolju prijazen EP fcLEKTHOTEHMŠKO POOJFTJE ENGINEERING TRGOVINA PROIZVODNJA __KRANJ Mirka Vadnova 11 £5** «i* ■ 11 ETP VABI NA OTVORITEV TRGOVINE NA ZLATEM POLJU JUTRI, v soboto, 3. 12. ob 10. uri PRESENEČENJE! 1., 50. in 100. kupec nagrajeni! OB OTVORITVI OBČUTNO NIŽJE CENE! objekt, ki bo na 600 m2 sodobnih prodajnih površinah omogočil ponuditi potrošniku storitve na najvišji ravni, v skladu z njegovimi pričakovanji- Potrošniku bo poleg nakupa elektroinstalacijskega in repro-materiala preko pulta na voljo še samopostrežni način prodaje artiklov, potrebnih pri vsakdanjih hišnih opravilih, od zamenjave baterijskih vložkov do nakupa gospodinjskih aparatov in kompletnega sortimana avdio-vidco tehnike. V isti hiši so na voljo uveljavljene storitve lastnega RTV servisa in gostinske storitve bifeja, s katerimi želijo razširiti svojo ponudbo. V to ponudbo je vključen tudi poseben prodajni prostor, namenjen akcijski oz. sezonski prodaji, potrošniku bodo na voljo tudi vsakdanji potrošni artikli od časopisa do cigaret. Investicija je zahtevala finančno naložbo vredno več kot milijon nemških mark, ki jo jc ETP financiralo delno z lastnimi sredstvi, delno pa so izkoriščena sredstva mednarodnega kredita, najetega pri SKB banki. V ETP se zavedajo, da so sprejeli odgovorno odločitev, ki bo zahtevala tudi določena odpovedovanja. Upravičeno pa pričakujejo takšne poslovne rezultate, ki jo bodo potrdili kot pravilno, da je temeljila predvsem na višji kakovost i maloprodaj ne ponudbe, polnemu zaupanju, boljši organiziranosti, cenovno ugodni m dobro založeni trgovini. Vidimo se jutri, v soboto, 3. decembra, ob 10. uri na otvoritvi trgovine na /Jalem polju. ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov TRŽIČ IVAN KAPRL, naš kandidat za župana občine TRŽIČ Udeležite se volitev in glasujte za kandidate ZDRUŽENE LISTE socialnih demokratov Kar ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov obljubi, tudi uresniči. Vse stranke obljubljajo občanom -volivcem med in mleko, vendar jim ne znajo povedati, kako bodo to storile. Samo povezava z ljudmi v KS bo omogočala reševanje problemov, tudi drobnih, ki so prisotni v vsakem delčku Tržiča. Z zavračanjem republiškega centralizma bomo sposobni od države iztrgati, kar mora dati za nove zaposlitve, za ohranjanje dosedanje ravni šolstva, za kulturo in šport, za socialno varnost in delovna mesta ter za vse vrste občinske infrastrukture. Poslušali bomo voljo ljudi, in kar obljubljamo, bomo tudt uresničili! Če se z našimi kandidati in programom strinjate, obkrožite št. 6. Naša Sava - naj postane tudi Vaša dr Zoran SuštenC Kadivec-Torkar. mag. Brane Fajdiga. Tatjana Balderman Več kot 400 nas je; z višjo in visoko izobrazbo ter specialističnimi in doktorskimi znaji. Na najnovejših testiranjih smo prejeli odlične ocene za večino naših izdelkov. S tem se radi pohvalimo. K/l MERCATOR - PRESKRBA TRZIC trgovinsko podjetje, d.d. Blagovnica Tržič - oddelek tekstila in kozmetike, tel. $3-202 Akcijska prodaja nakita in zlata do 14. 12. 1994, CENE NIŽJE ZA 20 % Akcijska prodaja ZAVES - popust 20 % Velika izbira zimskih oblačil po ugodnih cenah: - ženski modni plašči že od 28.000,00 SIT dalje - moške hlače že za 4.770,00 SIT - lepa izbira blaga za plašče in kostime ter za bluze iz uvožene viskoze - bombažne trenirke po 2.400,00 SIT Ugodni plačilni pogoji - na 3 čeke brez obresti, potrošniški krediti do 48 obrokov brez Pologa, gotovinski popusti. Otroška trgovina GALA na Trgu svobode 22 v Tržiču Akcijska prodaja plenic PAMPERS BABY DRY cena paketa samo 1.701,00 SIT PAMPERS UNI 3-6 kg 450,70 SIT PAMPERS MAXI 8-18 kg 559,40 SIT Prihajajo časi obdarovanj in za naše najmlajše smo pripravili PESTRO PONUDBO IGRAČ. Ce nas obiščete, boste prijetno presenečeni nad bogato izbiro zimskih oblačil iz uvoza. MOŽNOST NAKUPA NA 3 IN 4 ČEKE BREZ OBRESTI. Salon TEGO Deteljica, tel. 53-017 in blagovnica oddelek opreme v Tržiču, tel. 53-180 AKCIJSKA PRODAJA BELE TEHNIKE, AKUSTIKE, GOSPODINJSKIH APARATOV od 14. 11. do 10. 12. 1994 pralni stroj Gorenje WA 606 X 56.999,00 SIT zamrzovalna omara 23.3 61.519,00 SIT hladilnik z zamrzovalnikom 26.3 52.839,00 SIT električni komb. štedilnik 513 49.999,00 SIT MOŽNOST NAKUPA NA 5 ČEKOV BREZ OBRESTI! barvni TV VOYAGER 51 cm 48.439,00 SIT barvni TV ART.Iine 63 cm 89.789,00 SIT videorekorder SCHNEIDER SVT 722 W 45.659,00 SIT MOŽNOST NAKUPA NA 3 ČEKE BREZ OBRESTI. Potrošniški krediti do 48 obrokov brez pologa, za gotovinska plačila popusti. OBČANI KRANJA, CERKELJ, ŠENČURJA, NAKLA IN PREDDVORA DOBRODOŠLI V NEDELJO, 412 1994 NA JEZERSKEM .. ker Jezerjani v nedeljo ne bomo volili, se bomo samo vam posvetili! JEZERSKO OAZA MIRU JEZERSKO - OAZA MIRU JEZERSKO LETO TURIZMA LETO TURIZMA LETO TURIZMA LETO TURIZMA Vpisna mesta: Sedež podjetja: Sava Kranj, industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov p.o., Škofjeloška c. 6, 64000 Kranj. Prodajalna Sava Trade: Kranj, Gregorčičeva 10. Gorenjska banka d.d., Kranj: Na vseh poslovnih enotah: Kranj, Jesenice, Radovljica, Škofja Loka, Tržič. Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana: Na vseh poslovnih enotah Nove LB na širšem območju Ljubljane. Poštne enote: 64000 Kranj, 64103 Kranj, 64104 Kranj, 64105 Kranj, 64106 Kranj, Zg. Besnica, Naklo, Duplje, Golnik, Preddvor, Zg. Jezersko, Cerklje na Gorenjskem, Šenčur, Žabnica, Brnik-aerodrom, Mavčiče, Visoko pri Kranju, 64220 Škofja Loka, 64221 Škofja Loka, Poljane nad Škofjo Loko, Gorenja vas, Sovodenj, Ziri, Selca, Železniki, Sorica, Radovljica, Brezje, Podnart, Kropa, Kamna Gorica, Zg.Gorje, Lesce, Bled, Boh.Bela, Boh.Bistrica, Boh.Jezero, Sr.vas v Bohinju, 64270 Jesenice, 64271 Jesenice, 64272 Jesenice, Blejska Dobrava, Žirovnica, Begunje na Gorenjskem, Kranjska gora, Mojstrana, Gozd Martuljek, Rateče - Planica, 64290 Tržič, 64291 Tržič, Križe, Domžale, Kamnik. Intormacije po telefonu 064 / 26-50 Certifikat lahko zamenjate za delnice enega največjih slovenskih izvoznikov. KDO IN KAJ JE LISTA OBRTI IN PODJETNIŠTVA? člani liste imajo največ močnih argumentov za to, da se kot samostojna lista predstavijo na lokalnih volitvah. Še posebej velja to za področje bodoče občine Cerklje na Gorenjskem, saj je bila ta dejavnost zaradi dosedanje politike vodenja precej neuveljavljena in odrinjena na rob kot neko nepomembno področje* pa vendar temu ne bi smelo biti tako. Danes sta prav obrtnik in podjetnik tista, ki pospešujeta vsesplošni razvoj kraja. Prav tako obrtnik in podjetnik lahko nudita dodatno število novih delovnih mest tistim, ki so bili nepošteno odrinjeni s svojega delovnega mesta in tako bistveno pripomoreta k zmanjšanju danes tako perečega problema brezposelnosti. Obrtniki in podjetniki so tudi tisti, ki finančno podpirajo vse kulturne, športne in druge prireditve na območju bodoče občine. Med drugim naj omenimo tudi to, da posamezni obrtnik podjetnik v take namene letno prispeva kar nekaj tisoč mark in takih je na našem področju kar nekaj. Na volilni listi smo vpisani kot prvi in sami dobro veste, da je prvo mesto vedno najbojše in najbolj učinkovito. Če se boste torej odločili voliti za listo obrti in podjetništva, vam ob naši izvolitvi ne bo treba še globlje posegati v žep in prispevati za tisto, kar bo ostalo le na papirju ali v praznih obljubah drugih strank. Spoštovani volivci! Volite torej našo LISTO OBRTI iN PODJETNIŠTVA ŠT. 1! Predstavniki liste pa vam zagotavljamo, da bomo tudi v prihodnje podpirali dejavnosti, ki jih sicer naša vlada zanemarja. OBJAVLJA INICIATIVNI ODBOR LISTE OBRTI IN PODJETNIŠTVA LDS JESENICE moje mesto mojo vas mojo ulico Vsem tistim, ki z negativno in lažno propagando skušajo škodovati Liberalni demokraciji in s tem kažejo svojo šibkost, odgovarjamo: i MAMO SE PO KOM ZGLEDOVATI: naš rojak je pred več kot 150 leti zapisal misli, ki so aktualne še danes. Edinost, sreča, sprava, k nam naj nazaj se vrnejo! Otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, ... • Slovenija je majhna država, zato potrebuje še več sodelovanja, strpnosti in razumevanja ter spoštovanja drugačnosti. • Različnost naj nas bogati in ne ogroža. Ogroženega se počuti tisti, ki ne verjame lastnim sposobnostim in priznava večje sposobnosti drugim. • S sprejetjem drugačnosti ne izgubimo nič svojega, postanemo samo bogatejši. LDS OBČINSKI ODBOR JESEN1CK MALI OGLASI ® 223-444 Danes ob 21. uri nastopa VLADO KALEMBER APARATI STROJI PANASONIC telefaxi, telefoni, tajnice in telefonske centrale. SERVIS TELEFONSKIH APARATOV. ©632- 595 ' 22989 Barvila za polietilen prodam v original vrečah ter nekaj polistirola. ©43-546 26714 Ugodno prodam kompletno RAV-NALNO MIZO LAINER. ©70-462 (731-467) 26720 Prodam CIRKULAR. © 312-119 26812 Prodam litoželezno trajno žarečo peč. šuceva 9, Kranj 26871 Prodam novo TELEVIZIJO, ekran 51. ©41-725 26883 Ugodno prodam barvno TV GOLDSTAR. ©242-108 26886 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK na trda goriva in elektriko. ©241-860 26890 Prodam osebni RAČUNALNIK PC 286 AT 20 MHZ, star dve leti, s printerjem Epson P 80 P, za 500 DEM. ©061/824-135 26910 Prodam gospodinjski 4-nitni OVER-LOCK, cena 500 DEM. ©725-206 26924 Prodam barvni TV, ekran 37 cm za 200 DEM. ©733-77 3 26945 Prodam mizarski PONK (skobelnik). Švegelj Jože, Letence 18, Golnik 26962_ Prodam dve emajlirani PEČI na drva 35x60 cm. ©324-130 26975 radio triglav 96 MHz Zelo ugodno prodam HLADILNO VITRINO LTH in notranji vetrolov z dvemi vrati. ©691-621 28979 Ugodno prodam pralni in šivalni stroj. ©422-010 26999 Prodam KOMPRESOR in trajnožar-ečo PEČ. »78-689 27003 Prodam VIEDORECORDER BLAU-PUNKT RTV 635, insert, audiodub, VPS.. .©326-570_27016 Zelo ugodno prodam DISKETE Z IGRAMI za Amigo 500. «328-398 27018 MIZARSKO STISKALNICO Orma 1300 x 2500, elek. in vodno ogrevanje ter krožno žago z rezkarjem, prodam. ©65-069 27030 Ugodno prodam ŠIVALNI STROJ Ruža step. ©682-221 27033 Poceni prodam RADIATORJE EMO-TERM 1000 mmx750 mm, vratca za peč Stadler. ©311-353 27038 Termoakumulacijsko PEČ 2.5 KW, prodam. ©57-547, zvečer 27041 Prodam elek. motor Rade Končar 965 obr, 4 KW. ©76-318 27045 Prodam termoakumulacijsko PEČ 3 kw IN ŠIVALNI stroj Privileg. ©43- 50 8 27067 TV BARVNI, prodam. Salih Babača, c. na Loko 11, Tržič, ©50-107 27073 Prodam nov brezžični telefonski APARAT. ©061/824-107, zvečer Prodam trajnožarečo PEČ. ©422- 035 27096 LANGO, d.o.o. PROLETARSKA 4 61000 LJUBLJANA TEL./FAX.: 061-140-31-34 Švicarski likalni stroji in šivalni stroji ter overlocki Elna. Najnovejši modeli, ugodne cene, prodaja na več obrokov. Obiščite nas na Miklavževem in Novoletnem sejmu v Kranju. "IZBIRE NI NOBENE, VOLIL BOM ZELENE" Naročnik Zeleni Kranja Kopirni stroj za izdelavo lesenih ročajev z delom in 5 vretenski skobelni stroj z delom ter brikitirko za izdelavo lesnih briketov, prodam. ©631-684 27068 Prodam malo rabljen OLJNI GOR-ILEC Tisen. ©48-645 27107 Prodam dobro ohranjen ŠIVALNI STROJ Bagat Slavica v omarici. ©41-669 27113 Prodam HLADILNIK gorenje, cirkular žago, moped, kolo moško in žensko. ©212-087 27151 V bližini Radovljice oddamo, v poslovne namene, starejšo hišo z gospodarskim poslopjem na zemljišču 40.000 m2. APRON 331-29? 27148 PONUDBA TEDNA: oddamo v najem skladiščne prostore v Kranju. K 3 KERN Kranj, d.o.o., ©221-353 27158 PONUDBA TEDNA: nudimo najem 80 m2 prostora za trgovino ( tudi police), primerno tudi za skladišče. K 3 KERN Kranj, Komenskega 7, ©221-35 3 27159 GLASBILA Ugodno prodam NOV PIANINO v črni (lak) barvi, cena 160.000 SIT. ©323-005 26997 Poceni prodam ORGLE TIGER 100 DEM. ©311-353 27037 GR. MATERIAL HRASTOV FURNIR po 250 SIT/m2 in FURNIRANO HRASTOVO OBLOGO po 1.200 SIT/m2, prodam. © 422-193 24879 Prodam LETVE 4X4 in 8x5 cm. ©311-570 26879 Prodam ponte in bankine ter deske za betoniranje. ©66-257 27034 PONTE ugodno prodam. ©872- 615, pO 16. Uli 27048 Bukove in borove deske, deb. 25,50 in 70 mm ter bakreno PLOČEVINO za žlebove, prodam. ©631-684 27069 Ugodno prodam troja NOVA VFlATA s podboji, lužen hrast. ©76-000 27080 Prodam gradbeno OMARICO za 15000 SIT ©720-026 27120 Prodam 80 m2 rabljene strešne OPEKE. ©801-467 27135 KUPIM LOKALI KOLESA Prodam nova, še zapakirana ital. KOLESA na 18 prestav, 20.000 SIT. ©632-110 26960 Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, ©221-037 ali 47-534 24222 Odkupujemo hlodovino vseh listavcev in iglavcev. ŠVELC, d.o.o., ©58- 094 28751 Za otroka starega 5 let KUPIMO smučarsko opremo. ©214-626 26774 Kupim FRAJTONARICO 3 vrste, oglasitev C.F.B - B.ES.AS, Melodija Mengeš. ©241-029 28923 Kupujemo HLODOVINO smreke, bukve, jesena in hrasta. ©64-103 26951 Kupim rabljeno TRAKTORSKO GUMO 11,2/24 in prodam suha mešana DRVA ter butare. ©422-112 26953 Kupim desko za pluženje snega za štoreta. ©66-114 27031 Kupim motorno ŽAGO Stihi 050 AV za dele. ©65-491 27050 Kompletno opremo za trgovino z mešanim blagom, prodam za 7000 DEM. «731-272 (70-272) ?6869 Prodam kovinski KIOSK, opremljen 3x2.80 m, cena 1800 DEM. ©66-158, od 7. do 11. ure 26B94 PISARNE ogrevane 100 m2 po 10 DEM oddamo ali prodamo! ©221-029 ali 224-030 25911 Manjši lokal v najemu v centru Jesenic z odkupom opreme oddam. ©83-318, po 20. uri 26925 Prodamo PISARNIŠKE PROSTORE v izmeri 43 2m, skladiščni prostor 54 m2 v I. nad. in podstrešje 400 m2 v stavbi Spodnji trg 29, Škofja Loka. Informacije Kmetijsko gozdarska zadrug škofja Loka, ©620-497, 620-552. Pismene ponudbe v roku 8 dni na naslov KGZ škofja Loka, Jegor-ovo predmestje 21 ?6972 Na Gorenjskem prodamo dobro vpeljan fitnes center. APRON 331-292, 331-366 2M48 Pri Kranju ob prometnici prodamo poslovno stanovanjski objekt zgrajen do 5. gr faze APRON 331-292, 331- 366 2/147 Alf" TV - video - AUDIO flD PIOIMCECER marantz SONY JMw> KEF URL jama MINI STOLP: PIONEER 2x50 W 103.990 SIT PIONEER 2x70 W 131.190 SIT GORENJE 51 TTX 45.990SIT SONY E-180 630 SIT SONY UX-60 260 SIT NOVA DEMO SOBAZA PREIZKUŠANJE ZVOČNIKOV, HI - FI KOMPONENT IN 8URROUNO SISTEMA. ODPRTO OD 9.h DO 12.h IN OD 15.h DO 18 h OB SOBOTAH OD 9.h DO 12.h V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cankarjeva 5, Kranj tel.: 222-055 OBVESTILA POSLOVNA DARILA za obdarovanje poslovnih strank. Pokličite! 0 46- 234 26646 NAKUPOVALNI IZLET Madžarska-Lenti 8.12.94, ITALIJA. Palma nova, Portogruaro 15.12.94. Informacije in rezervacije ©242-356 26872 Enodnevni nakupovalni izlet na Madžarsko s kombijem. ©49-442 26987 Enodnevni nakupovalni izlet v Pal-manovo in Portogruaro s kombijem. ©49-442 26969 "VESNA" Trgovina Labore, tel.: 332-533 IGRAČE NOVOLETNI PROGRAM: jeike, okraski, darila OTR. OPREMA Prodam kombiniran otroški VOZIČEK. ©242-650, 43-390 2888/ Ugodno prodam večjo količino VEZENIH SLINČKOV - 4 motivi. ©241-86 0 26900 OSTALO LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje ©061/611 -078 26419 Ugodno prodam velik, zelo lep FILODENDROM, primeren za pisarne, sejne dvorane itd. ©218-714 26966 Prodam RISALNO DESKO. ©633- 640 27043 Prodam 10 oken lesenega kozolca. Zupan, Trboje 70 2?049 PRIDELKI Prodam krmilni KROMPIR, kolerabo in zelje v glavah. ©422-266 26689 REKLAMNI NOVOLETNI PROGRAM KOLEDARJI (namizni, stenski) KEMIČNI SVINČNIKI, ŽEPNI NOTESI STEKLENI IZDELKI OBESKI, ODPIRAČI.VŽIGALNIKI ROKOVNIKI, MAPE ZA VIZITKE PROGRAM ZA FRIZERJE itd. Vse izdelke dobite i dotiskom vašega LOGOTIPA. Naročila sprejemamo po telefonu in telefaxu. Za večja naročila vas obišče predstavnik.____ ]tISK, REKLAMNI NAPISI, OBLIKOVANJE Ul D.Kvedra 11, Šentjur pri Celju fi\fa%.: 063 741 104 Planinska vas 44, Planina pri Sevnici, •B 063 783 232 Prodam suho KORUZO v zrnju. £alog 28, tt 421-006 26850 Prodam KRMILNI KROMPIR. Je-ferska c. 43, Kranj, ©241-854 26888 Ugodno prodam SENO. Leskovica JO. B682-221_26940 Prodam drobni KROMPIR za krmo in "i jermena za tračni zgrabljalnik. ©326-526 26982 Prodam krmilni KROMPIR. Sp. Brnik 8 a, popoldan 27010 Zelo poceni prodam SADIKE črnega ribeza. 1345-532, popoldan 27022 Prodam JABOLKA. Olševek 1, j>43-484_ 27028 tpT^tI" KROMPIR za krmo, kupim 056 starega d0 10 dni- «3421- __^^^^ 27082 B^nRIHl-veči° količino KRUŠNE PŠENICE. ©681-213_27085 Prodam domača neškropljena JABOLKA. ©43-507 27109 Prodam ZEUE v glavah in rdeče zelje, ČEBULO, rumeno in rdeče GORENJE. Hafner, Žabnica 9 27117 POSESTI Ugodno prodam GARAŽO v centru Jesenic. ©81-238, po 19. uri 26696 Starejšo HIŠO 100 m2 stan. površine ln 380 m2 zemljišča, potrebna obnove v Poljanski dolini, ugodno Prodam. Šifra: HOTOVUA 26877 Prodam STAREJŠO HIŠO v Gozd jy|artuljku. ©880-134_25920 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO 500 2?032nad Trstenikom 0rlL «2214-927 Najamem GARAŽO na Planini v branju. ©327-150_27061 Prodamo HIŠO 72 m2 z vrtom 235 gf_v Prašah. Šifra: UGODNO 27075 V bližini Kranja na mirnem kraju, J^koj oddam v najem neopremljeno V.ISO (cen. kur. na olje in telefon), »jfra: SLOVENSKA DRUŽINA 27104 Kvalitetno obdelovalno ZEMLJO 1400 m2, kat.obč. Primskovo (za KOP-om) oddam v najem po ugodni £eni, najboljšemu ponudniku. ©332- **J 27105 V Železnikih prodam polovico star-^ejHIŠE. ©41-661, po 17.uri 27141 „ Pri Podnartu prodamo zemljišče «■200 m2, z delno obnovljeno manijo hišo, v Šenčurju hišo staro 26 let, |taro hišo pri Cerknem, vikend pri ^tarem vrhu, objekt do I. plošče v 'escah, parcele v Radovljici pri Bledu. APRON 331-292 , 331-36 6 27149 VENERAH SH0P NAJVEČJI SEX SHOP V SLOVENIJI JE IZDAL KATALOG/95, V NJEM BOSTE NAŠLI PREKO 120 ARTIKLOV (PRIPOMOČKI, REVIJE, VIDEO KASETE, S/M PRIPOMOČKI, STIMULANSI) KATALOG (»00 SIT) LAHKO NAROČITE NA NASLOV: VENERA SHOP GLAVNI TRG 14, 64000 KRANJ AU NA TELt 064/211 , J70 V Tupaličah prodam visokopritlično hišo na 1100 m2 zemlje. Šuceva 9, Kranj 26870 PONUDBA TEDNA: po ugodni ceni prodamo hišo v gradnji v Stražišču in 500 m2 sveta, v račun vzamemo tudi stanovanje. K3 KERN Kranj, Ko-menskega 7, ©221-353_27155 PONUDBA TEDNA: dvostanovanjs-ko hišo v Naklem in 700 m2 sveta prodamo za 120.000 DEM. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega7, ©221- 35 3 27156 PONUDBA TEDNA: prodamo poslovno stanovanjsko hišo - dvojček na prometni točki v Kranju, z delavnico v prizidku in stanovanje v nadstropju. K 3 KERN, Komenskega 7, ©221-353_27157 PONUDBA TEDNA: nudimo najem hiš v Britofu, Kranju, Skofji Loki, Domžalah, Ljubljani. K 3 KERN Kranj, Komenskega 7, ©221-353 27160_^^^^^^ PONUDBA TEDNA: na Jelovici prodajamo po ugodni ceni večje gozdne površine. K 3 KERN, d.o.o., Komenskega 7, ©221-353 27161 PONUDBA TEDNA: parcelo v Dupljah v izmeri 1200 m2, od tega polovico zazidljivo prodamo, cena po dogovoru. K 3 KERN KRANJ, Komenskega 7, ©221-353 27162 POSLOVNI STIKI TRGOVCI! Nudimo vam ugoden nakup tekstila iz uvoza. Pokličite! ©213-728 od 8. do 12. ure 26225 Prodam PODJETJE d.o.o. široka registracija in potrebna gotovinska dokapitalizacija. ©215-972 26859 Prodam podjetje v mirovanju z široko registracijo. ©2 1 5-135 27062 TRGOVCI! Po grosističnih cenah vam nudimo tekstil iz uvoza. Tel.: 213-728. od 8. do 13. ure POZNANSTVA Za ženske brezplačno, za moške pa neomejeno število ponudb nudi AFRODITA - ženitna posredovalnica, ki obenem vabi na PLES 3.12. v Transturist Škofja Loka in zbira prijave za VESELO SILVESTROVANJE! ©324 258 26932 PRIREDITVE Veseli DECEMBER '94 na Jesenicah BOŽIČNO - NOVOLETNI SEJEM 15. - 18. 12. '94 - program za otroke, - ponudbe na stojnicah, - zabavne igre, - Speedv in Gogi, - veselje in zabava. Za gostinstvo skrbi: KAVA BAR "NEBESA"! Informacije: TD Jesenice: 064/81-974 DESIGN, d.o.o., 064/860-006 KLUB BALERINA KROPA Sobota, 3. 12. 1994 . RIKO TEHNIČNA TRGOVINA TV - VIDEO - HI-FI - KAMERE SIEMENS MIDI STOLP DUAL 2X30 W 58.550 SIT DUAL 2X50 W 84.550 SIT SIEMENS ST.TTX 55 cm 87.550 SIT SIEMENS ST.TTX 63 cm 127.550 SIT SIEMENS RADI0KASET0F0NI OD 8.550 SIT MINI STOLPI AIWA OD 54.550 SIT 54.550 SIT ^mmmimm^ HMMMlvMMMSM mmmuoMmmcut VODOPIVCEVA17 MOHORJEV KLANEC KRANJ TEL: 064/214738 0DPRT00D 10h - 12h iN OD 16h - 19h, OB SOBOTAH 9h - 12h RAZNO PRODAM Prodam mešana DRVA 2500/m3 in BUTARE po 100 SIT. ©327-52426897 Prodam MEŠANA DRVA, ter smrekove butare. ©65-939 26948 Prodam MESO od mladega bika. ©422-585 27012 Prodam suhe smrekove plohe, industrijski šivalni STROJ Pfaff. ©733-879 27039 Ugodno prodam TROSED, ki je raztegljiv v posteljo in dva fotelja ter termoakumulacijsko PEČ. ©736- 585 27052 BREZOVA DRVA, ugodno prodam. Orehovlje 13, Kranj 27074 Prodam večjo količino BUKOVIH DRV. ©65-518 27111 STAN. OPREMA Prodam raztegljiv KAVČ in dva FOTELJA. ©242-754 26716 Ugodno prodam JOGI RJUHE različnih dimenzij. ©241-860 26898 Prodam OMARO za dnevno sobo in otroško SPALNICO. ©331-099 26913 Prodam termoakumulacijsko PEČ ELIND 3 KW ter kuhinjsko MIZO 140x80 in 6 stolov. ©212-217 26981 Prodam SPALNICO, jedilni KOT, sprednje steklo za Jugo. ©53-536, ves dan 26998 Prodam zakonsko POSTELJO -masiven les z jogijem 200x140. ©242-290 27025 Poceni prodam rosfrei POMIVALNI KORITI z odcejalnikom. ©311-353 27036 Prodam termoakum. PEČ 3 KW in sedežno grt. s posteljo. ©633-477 27077 Trosed, dva fotelja, ugodno prodam. Požun, Gubčeva 4, stan. 9 27089 SPORT Prodam popolnoma nove plastične dekliške DRSALKE št. 34, 25 % ceneje. Zvegelj, Prešernova 12, Bled 26946 Prodam LOK COMPAUND, moži 50-65 funtov. ©44-211 27081 KNJIGOVODSKI SERVIS STUDIO 42 tel. 214-213 STORITVE SERVIS TV VIDEO HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Odprto od 9. do 17. ure. © 329-886 24581 OBNOVA oken Kovinoplastike Lož in samodejno zatesnitev pragov pri vratih vam nudimo! ©421-256 ali 421-330 25141 PREVOZI TOVORA V DOMAČEM IN MEDNARODNEM PROMETU. ©064/422-434 25352 PRODAJA • ODKUP rabljenih m in komisijska prodaja AVTO • UFI Geihird, tel.064/217-528, po 20. uri 064/325-659 OGS SERVIS - popravljamo pralne, pomivalne, šivalne stroje, štedilnike. ©211-140 25633.. SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV! ©332-053, mobitel 0609/ 624-731 25634 Zidarska, gradbena in fasaderska dela opravljamo hitro in ugodno. ©218-074,0609/623-867 26205 Roletarstvo NOGRAŠEK vam nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese. ©621-443, po 18. uri 26408 Montaža in popravilo TV ANTEN {A KANAL, MMTV). ©215-146, 57-420 milili i JEKOVEC PETER 4 Senično 27 pri Golniku Strojimo in prodajamo razne vrste kož ter šivamo krznene preproge po naročilu delovni čas: vsakdan: 6-13.30ure,sob.:9-12ure pon., čet: tudi od 16-18 ure Nudimo vam SUŠENJE LESA. ©421-256,421-330 26474 Delam vsa gradbena dela, s svojim ali vašim materialom. © 0609/622-946 Lesce 26657 Izdelujem razne kovinske konstrukcije, stopnice, tudi okrogle, vrata itd. ©631-537 26722 Nudim nego na domu, pedikuro, masažo, razgibavanje, merjenje krvnega tlaka. Šifra: MEDICINSKI TEHNIK 26755 SATELITSKI SISTEMI od 395 DEM, skupinski in vrtljivi sistemi. Q 719- 014 26801 Kvalitetno izdelujemo CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE različnih dolžin. Prebačevo 32a, ©326-426 CELOVEC Burggasse 23, Tel.: 0043-463-57991 KEYBOARDS, SYNTHESIZER - YAM AH A, IBANEZ, CVENCA, TECHNICS, ROLAND, OJAČEVALCI - ZVOČNIKI, MIKROFONI, KITARE- - KONCERTNE in ELEKTRIČNE - YAMAH A, ARI A, CVENCA BLOK FLAVTE - MOECK FLAVTE - YAMAHA, BUFET CRAMPON VELIKA IZBIRA - NIZKE CENE »GOVORIMO SLOVENSKO Munchen prevozi s kombijem za manjše skupine 7 oseb. ©82-104 26847 Kovinske zaščitne MREŽE za kletna okna, izdelujemo po naročilu. ©82- 104 - 26849 V Kranju in njeni okolici vam ZLIKAM perilo, POČISTIM in POSPRAVIM stanovanje. ©46-731 26854 Slovenska družina pomaga starejši osebi v zameno za bivanje. ©47-246 26873 VEDEŽEVALKA s 30 letno tradicijo prerokuje iz kart in kave. ©221-147 26884 Ugodno! Vgradnja teleteksta Gorenje že za 8900 SIT. ©331-199 26938 RTV SERVIS SINKO! Popravila TELEVIZORJEV Gorenje na vašem domu. ©331-199 26939 Krovsko kleparska dela! ©738-184 26949 Projektiramo več vrst objektov za potrebe občanov. ©218-937 26957 Izdelujem snegolovilce za vse vrste streh. ©324-468 26958 Prodam lepe, neuokvirjene GOBELINE, šivam tudi nedokonačne gobeline. ©323-131 27014 VODOVODNE STORITVE - strokovna izdelava novih instalacij, ter razna popravila naročite na ©218-427 (non-stop 24. ur)! 27029 Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese v različnih barvah in izvedbah. Naročila na ©213-218 27060 ROČNA AVTOPRALNICA v Šenčurju odprta vsak dan, razen nedelje od 8.30 do 15.30! 27102 Pozdravim z bioenergijo. ©51-521 Na Jesenicah prodam ali oddam v najem stanovanje 43 m2, staro 4 leta. ©81-302 26994 Oddam 1-sobno STANOVANJE v Kranju Planina II. Enoletno predplačilo. ©721-395, v petek_27086 Najamem GARSONJERO ali 1-sobno STANOVANJE v Kranju. ©325-208 27106 V Kranju na Zlatem polju PRODAMO GARSONJERO 35 m2. ©331-122. vsak delavnik med 8. in 15.30 uro 27122 Prodam GARSONJERO v Skofji Loki.©212-726_27129 Ogrevano sobo s souporabo kuhinje in sanitarij, oddam. ©48-621 27131 MIKE & CO. d.o.o. NEPREMIČNINE - prodaja, nakup, menjava, najem stanovanj, hiš, poslovnih prostorov, parcel. ©216-544 27139 Kupimo 1 ali 2-ss ter 3-sobno stanovanje s centralno kurjavo v severnem delu Kranja. ©216-544 Prodam 1 -ss 48 m2, 3-ss 67 m2 in 2+1 96 m.2. ©216-544 27142 Kranj Vodovodni stolp prodamo trisobna stanovanja z etažno CK 71 m2 in 74 m2, na Planini 2,5 sobno 65 m2, 3sobno 84 m2, 2+2 sobno 89 m2 in druga. APRON 331-292 27144 V najem oddamo opremljeno novejšo hišo pri Lescah in pri Kranju 1-sobni apartma IN NAJAMEMO STANOVANJA IN HIŠE V KRANJU. APRON 331-292, 331-366 27145 PONUDBA TEDNA: 4 sobno stanovanje na Planini 3 v Kranju v 2. nadstropju s pogledom na hribe prodamo po 1.100 DEM/ m2, možnost plačila na več obrokov. K 3 KERN Kranj.d.o.o., Komenskega 7, ©221-353 27152 i A__1 W DMlICTl/n TRGOVINA S POHIŠTVOM/^ SP BESNICA 81, HL TEL: 064/403 871 fSgg, T rUmdlVU BELA TEHNIKA L ORTOPEDSKE |^ VZMETNICE Želite iz ene sobe narediti dve, oz. pregraditi bivalni prostor z montažnimi stenami?! Peter, ©422-707 27127 Nudim prevoze do 5000 kg. ©324- 63 4 27134 STANOVANJA V Kranju ali bližnji okolici najamemo garsonjero ali 1-ss. ©324-038 26876 Podjetje išče STANOVANJE v najem za svojega delavca - samski, v Kranju ali okolici. ©223-677 26889 Prodam enosobno stanovanje 42 m2, Planina II. ©324-245 26955 Skromno STANOVANJE išče mlajša upokojenka. Pripravljena sem nuditi manjšo pomoč. Šifra: DOLOČEN ČAS 26971 Prodam luksuzno pritlično STANOVANJE s svojim vhodom, primerno tudi za poslovno dejavnost. ©331- 629, pO 20. Uli 26974 Na Golniku prodamo 2- sobno STANOVANJE v bloku, 52m2, I. nadstropje, vseljivo takoj! ©061/ 133-31-38__^_26983 Enosobno STANOVANJE S KABINETOM, 52m2, na Planini III, pogled na Šmarjetno, prodam. ©061/551- 431 26992 Najamem GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Kranju. ©211-972, od 8. do 12. in od 14. do 17. ure, vsak delavnik 26993 Kupim 2-sobno STANOVANJE (Zlato polje, Vodovodni stolp, Šorlijevo nas.). ©214-267, zvečer 27000 Najamem manjše 2-sobno STANOVANJE v kranju po 300 DEM na mesec, lahko 6 mesecev vnaprej. Šifra: NUJNO 27071 PONUDBA TEDNA: po 1200 DEM/ m2 prodamo garsonjero 30 m2 na Planini v Kranju, prepis takoj. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, ©221-35 3 27153 PONUDBA TEDNA: stanovanje v Cerkljah 45 m2 v pritličju, z etažno centralno menjamo za stanovanje na Planini. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7 27154 VARSTVO Iščem varstvo za 4 letnega fantka in 1,5 letno deklico na našem domu. ©312-207 27126 VOZILA DELI AVTOODPAD - odkup, Yugo, Lada, Škoda, tudi novi deli. Muhovec, d.o.o., Radovljica, © 715-601 24817 TRGOVINA BLATNIK - vam nudi ugodno blatnike za Jugo, Z 101, vetrobranska stekla in ostalo opremo po ugodnih cenah. Možnost plačila na dva ali tri čeke. ©725-165, od 8. do 19. ure 26937 Prodam AVTOPRIKOLICO za prevoz živine, potrebna manjšega popravila, cena 20.000 SIT. ©691-744 26943 Prodam MOTOR za Z 750, snežne verige za VW, Z 750. ©57-457 26956 Prodam Z 101, letnik 1981, za dele. ©725-191_27002 Prodam nove zimske GUME z platišči in verigami za HROŠČA. Cena 500 DEM. ©874-377, popoldan 27024 Po delih prodam 126, I. 82 in Z 101. ©53-176 27044 Prodam avtomobilsko PRIKOLICO. ©725-857 27057 DUO KARINA igra na porokah, zabavah in lokalih. ©225-724, Janez 26415 Glasbo za ohceti in zabave nudi TRIO BONSAI ©421-498 26973 TRUDE Janeza FINZGARJA 5 JGSGNICG SALON GOSTINSKE OPREME Telefon: 064/83-389 HLADILNE VITRINE Š STEKLENIMI VRATI ZANUSSI: 109.990 SIT AKCIJSKA PONUDBA IDNAj IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE ŠKOFJA LOKA objavlja JAVNI RAZPIS ZA NAKUP STANOVANJSKIH ENOT NA OBMOČJU OBČINE ŠKOFJA LOKA Predmet razpisa so stanovanja, ki jih Izvršni svet Skupščine občine ŠKOFJA LOKA želi odkupiti od pravnih oseb (podjetja, zavodi...) in fizičnih oseb (občani - zasebniki) za uresničevanje nalog - zagotavljanje socialnih stanovanj v občini. Zaželena so predvsem starejša stanovanja vseh vrst in velikosti, brez centralnega ogrevanja, na območju oz. teritoriju sedanje občine Škofja Loka. Kupoprodajne pogodbe morajo biti sklenjene najkasneje do 31/12-1994 in stanovanja vseljiva takoj po sklenitvi pogodbe ali najkasneje do 30. 6. 1995. Kupec bo ob podpisu pogodbe poravnal 60 % kupnine, 40 % pa v petih dneh po pridobitvi stanovanja. Vse stroške v zvezi s prodajo plača prodajalec. Ponudba mora vsebovati: - firmo oz. ime ponudnika - prodajalca - podatke o velikosti, legi in opremljenosti stanovanja - predračun - ponudbeno ceno stanovanja in način plačila - datum, do katerega velja cena ponudbe (najmanj 30 dni) - rok izročitve praznega stanovanja Ponudbe je treba poslati v 10 dneh po objavi razpisa v zaprtih ovojnicah na naslov: OBČINA ŠKOFJA LOKA, IZVRŠNI SVET z oznako "PONUDBA - STANOVANJE, NE ODPIRAJ!" Pri odločitvah o nakupu bomo poleg ponudbene cene in kakovosti upoštevali tudi rok izročitve praznega stanovanja. Udeleženci razpisa bodo o odločitvah Izvršnega sveta seznanjeni. Vse dodatne informacije v zvzei z razpisom lahko dobite na Sekretariatu za prostor in okolje, na Mestnem trgu 15, Škofja Loka, tel. 064/623-264 ali 623-265 (g. Vesna KOVAČEVIĆ). Predsednik Izvršnega sveta: Vincencij DEMŠAR, I. r. ŽIVILA KRANJ, trgovina in gostinstvo, Naklo, p.o., Naklo, Cesta na Okroglo 3 objavlja oddajo v najem z zbiranjem pisnih ponudb OPREMLJENEGA BIFEJA v Drulovki, NC Drulovka , z mesečno najemnino najmanj 1800 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju BS na dan plačila. Davek in druge funkcionalne stroške najema plača najemnik posebej. Pisne ponudbe bomo zbirali 8 dni po objavi tega oglasa. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 064/47-122, int. 244, ali osebno na sedežu podjetja v Naklem, Cesta na Okroglo 3, splošno področje. Prodam novo PLATIŠČE (feltno) in plastiko zadnjih luči za LADO 1500. Q211-70 6 27070 Prodam dele za Z 101. »696-003 VOZILA_ Ugodno prodam ŠKODO 120 L, letnik 1979. «632-553 26695 Prodam ALFO 33 1.5, 105 KM, I. 90, črne metalne barve, z vso pripadajočo dodatno opremo, cena 13000 DEM. «327-316, po 20. uri 28851 Prodam ŠKODO FAVORIT LX, letnik 10/93, reg. do 10/95, 13000 km, cena 10800 DEM. ©324-837 26874 AX 1.1 ALLURE, letnik 9/91, z originalno dodatno opremo, prodam. 0061/483-250 26878 Prodam GOLFA, I. 9/89, nemški. ©46-166. od 12. ure dalie 26880 Prodam JUGO, letnik 1986, reg. do 8/95, 50.000 km, za 1900 DEM. ©53-678 26890 Prodam CITROEN BX 16 KARAVAN, letnik 1989, cena 13000 DEM, možna menjava za kombi. ©66-158, od 7. do 12. ure 26892 Prodam OPEL KADETT, letnik 1982. ©45-771 26882 VOLVO 340, letnik 1985, razstavljen, ohranjen, prodam po delih. ©332- 503 26885 = SUBARU ®>. tt HYUnDRI \\ ROVER Prodaja po tistemu staro za novo Nakup vozil na kredit ali leasing Odkupujemo in prodajamo rabljena vozila JANEZ KADIVEC Pipanov« 46, Šan£ur Tal.: 004M1-B73 -TiTTV. Prodam GOLF, letnik 1979, v voznem stanju, cena 2000 DEM. ©66-158, od 7. do 11. ure 28893 Prodam GOLF JGLD, letnik 1985. ©45-394 26895 Prodam JUGO 45, letnik 1989, rdeče barve. Valjavčeva 6, stanovanje 8, Kranj 26896 ugodno prodam OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1980, reg. do 3/95, dodatna oprema, sončna streha, lita platišča. Ogled v petek do 19. ure na Pazlar Toni, Kropa 125 A, Kropa 26901 Prodam AX 1.4 diesel, letnik 1990, rdeče barve. ©47-340, 312-255 Prodam GOLF 1.6 B, letnik 1991, 5 v, pet prestav. ©47-340, 312-255 26904 JUGO KORAL, novejši letnik, kupim. ©325-543 26905 R CLIO 1.4 RT, letnik 1991, reg. do 10/95, prodam. ©325-543 26906 Prodam OPEL KADETT 1.3 LS, letnik 1985, cena 7400 DEM. ©312-255 26907 Prodam ZASTAVA 101 GTL, letnik 88/9, cena 3200 DEM. ©312-255 26908 Odkup, prodaja in prepis vozil. AVTOPRIS, d.o.o, ©312-255 26909 Prodam AUDI 100 GLS, letnik 1977, cena 3200 DEM. ©741-542, Bled 26914 Prodam R 4 GTL, letnik 1985, cena po dogovoru. ©325-519 26918 Prodam tovorno vozilo TAM 75 s podaljšano kabino in kasonom ter tov. vozilo IMV s podaljšano kabino in kasonom. ©880-134 26919 Prodam HYUNDAI PONY GLS, letnik 1990. ©78-866 26922 Prodam Z 101, letnik 1975, neregistrirano za 250 DEM. ©403-291 26927 Prodam LADO SAMARO, letnik 1987, prva registracija I. 88. »81- 833 26928 Prodam FORD SIERA 1.8 CL, letnik november 87, prevoženih 74000 km, odlično ohranjen. ©47-035, od 7. do 15. ure 26930 GOLF diesel, letnik 1988, odlično ohranjen, prodam. ©77-705 ?6935 Ugodno prodam GOLF diesel, letnik 1984, reg. celo leto. Ogled, Zg. Gorje, Krnica 2 D, od 8. do 19. ure 26936 ASTRO 2.0 GSI 16 V, letnik 1993, prodamo. V račun vzamemo avto do 10.000 DEM. ©632-465 26944 Prodam FIČOTA 850, letnik 1984, reg. do 14.9.95. Tomislav, Groh. 5, Šk. Loka 26947 OPELO C0RSA, ASTRA, VECTRA NOVA OMEGA MODEU 95, UGODNE C£A€, KRATKI DOBAVNI ROKI OPEL CORSA žeod 18.500 DEM OPEL ASTRA 1,4 GL 82KS/94 23.000 DEM VRBA d.o.o.,STRUŽEVO 4, KRANJ, Tel.: 064/211-090 MWB93 Prodam zelo ugodno ŠKODO Š 100, reg. junij 1995, je dobro ohranjena, in rezervne dele. ©323-418 26952 Zastava 101 GTL 65, letnik 1984, reg. na novo, cena 1300 DEM. ©714-311 26961 Prodam FIAT COMPAGNOLA, letnik 1977, reg. 11/95. ©720-134 26963 Prodam Z 101 GTL 55, dobro ohranjeno, letnik 1987, za 2800 DEM. ©730-202_26965 Prodam JUGO 55 SKALA, letnik 1990. Laketic, Planina 17, Kranj 26968 HROŠČA 1200 J, letnik 1975, reg. do 9/95, atraktivnega videza, prodam ali menjam. ©733-321 26969 PEUGEOT 504 diesel, karavan, starejši letnik, obnovljen motor in karoserija, prodam. ©310-624 26986 NAKUPOVALNI izlet enodnevni na Madžarsko s kombijem. ©49-442 26988 NAKUPOVALNI IZLET v Palmanovo in Portogruaro enodnevni s kombijem. ©49-442 26990 Največji uradni prodajalec za mobitel Pe KRANJ^064/225 061 Prodam VW PASSAT, letnik 1981, ugodno. ©323-851 27001 R 5, letnik 1985, prodam. ©241-786 27006 AVTOPRIKOLICO 0,5 t ohranjeno in HROŠČA, letnik 1975, prodam. Sitar, Dražgoška 7, Kranj 27007 Poceni prodam Zastavo 850 AK, letnik 1985, registriran vse leto. Na vasi 15, Voglje 2700B FIAT 128 SPORT, letnik 1976, lepo ohranjen, reg. do oktobra 95, prodam. ©719-010 27009 Auto - Krainer C*lov*c. Vdlkermarkterttr 184 0043-468-38330 FORD ORION 1.8 16 V GHIA, model 93, reg. 11/92, 50.000 km, servo, ventralno, elek.stekla, ogledala, streha, kasetofon + 4 zvočniki, športni sedeži iz velurja, zadnji spojler, odlično ohranjen, prodam. ©741-780, 741-220 27013 Ugodno prodam JUGO 45 A, letnik 1986, reg. do nov/95. ©871-237, popoldan 27015 Prodam lepo ohranjen UNO 45 S FIRE, letnik 1990, 5 p. ©312-255 27017 Prodam zelo lepo ohranjeno FORD FIESTO 1.1, letnik 1993. ©312-255 27019 Prodam OPEL KADETT 1.3 SOLZA, letnik 1989, modre barve. ©312-255 27020 Prodam HONDA CIVIC, letnik 1985, cena po dogovoru. ©422-778, po 16. Uli 27023 Prodam LADO NIVO, letnik 1989, reg. celo leto ali menjam za manjše VOZilO. ©880-134 27026 VECTRA 1.7 D, 90 reg. eno leto, dodatno opremljena, prodam. ©725-05 5 27035 Ugodno prodam zastavo 128 vozno, neregistrirano, letnik 1985. ©312- 364 27040 GSI, letnik 1991, dodatno opremljen, 60.000 km, zelo ugodno prodam. ©725-055 27046' Poceni prodam PASSAT letnik 1990, 1,6 bencin, 87000 km, 16500 DEM. ©211-326,215-809 27047 FORD TAUNUS 1.6, letnik 1981, reg. do 11/95, odlično ohranjen, prodam po ugodni ceni. ©58-118 27053 Prodam GOLF GTI 16 V, letnik 1987, reg. do 5/95. »82-033, v nedeljo 15. do 17. ure 27054 Prodam GOLF diesel. letnik 1987. Rozman, Dragočajna 16, Smlednik 27055 Prodam SEAD IBIZO SPECIAL 903, letnik 11/93, reg. do 11/95, črne barve, 5v. ©83-586 27059 Prodam dobro ohranjenega HROŠČA, reg. do 31/12 95. ©215-135 27063 Prodam LADO SAMARO, letnik 1987, reg. do 11/95. ©328-29227064 Prodam ZAASTAVA 128, letnik 1987. ©328-137 27085 Prodam CITROEN GA, letnik 1982. cena 2500 DEM, možna menjava za drug avto. ©310-537 27072 Prodam R 5, letnik 1990, R 5, letnik 1993, R CLIO, letnik 1993, Mitsubishi colt 1.3 GL, letnik 1990, PEUGEOT 405, letnik 1989. ©217-528, 325-659 zvečer 27078 Prodam VW SCIROCCO, letnik 1985, lepo ohranjen. ©84-623 27079 JUGO 45, letnik 1989, reg. do 15.12.95, JUGO 45 E, letnik 1986, reg. do 9/95, prodam. ©242-822 27đB4 GOLF BENCIN, letnik 1986, reg. 9/ 95, cena 7700 DEM. ©83-735 27087 Prodam BMW 324 diesel, letnik 1987, ©622-581 27088 Prodan UNO 60 S, letnik 1985. ©48-068 27090 Prodam JUGO 45 KORAL 1989, in GOLF diesel 1979. ©310-537 27094 KROVVN - najboljša protikoro-zijska zaščita vozil, izdelana v Kanadi, preizkušena v najtrših vremenskih razmerah. Znižuje stroške vzdrževanja, minimalna izguba časa, ugodne cene. Informacije in naročila: TRI KRONE, d.o.o., Škofja Loka, tel.: 631-497. ODKUP PRODAJA in prenos last-nišva rabljenih vozil. »331-214 (323- 298) 27097 KOMBI CITROEN 35 diesel, ugodno prodam. ©331-214 (323-298) 27098 JUGO 45, I. 91, rdeč, kot nov, cena 4800 DEM, prodam. MEPAX, d.o.o., ©331-214(323-298 27100 R 5, letnik 1992, rdeč, 5 v, lepo ohranjen, možnost kredita, prodam. ©331-214(323-298) 27101 Prodam Z 101, letnik 1982. Voklo 47, Šenčur 27116 Ugodno prodam FIAT TEMPRA KARAVAN, letnik 1992, FIAT CRO-MA 2.0 CHT, letnik 1990. CROMA 2.0 IE, letnik 1992, TIPO 1.6 SX, letnik 1993 ter CINOUECENTO letnik 1994. MARK MOBIL, d.o.o., Kranj, »242- 300 2711» Prodam GOLF deisel, letnik 1989, model 1.90, 5 prestav, metalno sive barve, 88000 km. Valjavčeva 7, Kranj, st. 10, po 15. uri 27123 Prodam R 21, letnik 6/89, reg. do 6/ 95, metalno zelen, 107000 km, cena 12000 DEM. »50-265_27133 Prodam JUGO 45, letnik 1989. cena 3500 DEM. »401-212 27150 Prodam R 4, letnik 1984, cena po dogovoru. »401-249 27125 Prodam FIAT TIPO 1.4 SX, letnik 1993. »718-476 27126 regulacijska oprema, > montaža, meritve, servis eOeh fftl 43 408 Kranj d.o.o lA 331 482 Moste 27/a, Žirovnica vabi k sodelovanju ZAVAROVALNE ZASTOPNIKE za zastopanje mariborske zavarovalnice in zavarovalnice Merkur za sklepanje življenjskih in premoženjskih zavarovanj za Gorenjsko. Možna redna zaposlitev. Tel.: 801-212 Zaposlimo KV KUHARJA in KV NATAKARJA-CO, s prakso. Zglasite se osebno v Pizzeriji Dare. »221- 05 1 26372 DZS redno ali honorarno zaposli več zastopnikov za promocijo šolskih pripomočkov. Informacije vsak petek od 15. do 18. ure na »213-340 25745_ Dekle za občasna dela (ponedeljek, petek popoldan) v strežbi zaposlimo. »214-369 25841 SMUČANJE V SMUČARSKEM RAJU GERLITZEN - samo 40 km od meje z 12 žičnicami (od 500 -1911m) UDOBNA POČITNIŠKA STANOVANJA 8at)iterl)of DRUŽINA R + R EBNER A - 9543 ARRIACH, BERG OB ARRIACH 5 tei. 0043 - 4247 • 8160 ZAHTEVAJTE PROSPEKTE 1 Avtooprema Boltez zaposli AVTO-MEHANIKA z izkušnjami za delo na avtooptiki. »331-639_26467 Prodajna enota MK nudi z redno ali honorarno zaposlitvijo dober zaslu-žek. »53-488_26690 V gostilni v Gorenji vasi takoj zaposlimo NATAKARJA ali NATA-KARICO. »681-424_2671^ V redno ali honorarno zaposlitev sprejmem dekle za strežbo. Šifra: CERKLJE OKOLICA 26752 Figaro, figaro, figaro, figaroooooo... ... poje brivec v Rosinijevi operi Sevilijski brivec, hmmm... Mozart, ta naviha-nec, pa ga je, ne brivca ampak Figara, v Figarovi svatbi celo poročil. Joj, oprostite, ampak misel na prejšnje stoletje, mi oni dan, ko sem prvič stopil v bon-boniero Figaro, ni in ni šla iz glave. Duh po sladkem, bombonih, čokoladicah, pa pogled na prodajalki, ki s pravo natančnostjo izbirata med slastnimi pralinami, jih tehtata in se prijazno nasmihata strankam in vonj pravkar skuhane kave, ki prihaja z zadnjega dela prostora. Nostalgija. Nostalgija po romantiki, prejšnjem stoletju, o katerem smo doslej lahko le brali, ga opazovali v filmski domišljiji in..., takole je bilo: " 'Br daaan. Jaz bi pa... hmmm...," se je pogled zgubil med prodajnimi policami. "Imamo prave belgijske praline, tiste D'Artagnanove, ki imajo sto različnih okusov in oblik, pa celo paleto izdelkov Baci in onih Guvlian in Gubor, polica v rdečem, ki jo gledate je pa Mozartova. A sami boste spekli torto? Le oglejte si našo izbiro tortnega dekorja...," razlaga prodajalka. "Jaz bi..., jaz bi pa... kar omaro." Zaščitni znak prostora je namreč velika omara, z mnogimi malimi predalčki, polnimi sladkih skomin, original iz časa, ko je v Kranju živel naš veliki France. Tisti, France, ki je otrokom delil fige in še ni vedel, da v bombonieri Figaro tudi poskrbijo in primerno aranžirajo darila, ki bi jih radi namenili vašim ljubljenim ob rojstnem dnevu, poroki, rojstvu, krstu... Vašim najmlajšim bodo torto na dom prinesli VValt Disnevjevi junaki Racman Jaka, Pujs in Pepe. Le poklicati jih je treba v Figaro, na telefonsko številko 221 - 575. Sicer pa, otroke pripeljite kar s sabo in medtem, ko bodo oni izbirali med sladkarijami, boste Vi lahko poklepetali v kavnem kotičku, kjer vam bodo poleg najboljših vrst kave, na voljo tudi čaji in nekatere kvalitetne žgane pijače. Ema in Darko Furlan, uspešna kranjska podjetnika, sta največja "krivca", da je bonboniera Figaro ta teden v Kranju odprla svoja vrata. Ena na Tavčarjevo ulico, skozi druga pa boste v deželo čokoladnih bombončkov lahko prišli tudi s Prešernove ulice. Figaro, in do novega leta tudi dedek Mraz, vas bo pričakoval od ponedeljka do petka med 7.30 in 19.30 uro, v soboto do 13. ure, v decembru pa tudi na ta dan do 19.30. Že Mozart je bil nor na belgijske praline in zakaj ne bi bili tudi mi. Tel.:064/731-409 d^^j revan*. Nr^%T POSLOVALNICA:Tel.:064/731-409 VOZILA! Češnjica 24, Podnart POZOR • NOVA TEL ŠTEVILKA! PEČJAK JUGO 55. »718-371 letnik 1991, prodam. 27103 Prodam GOLF diesel, 5 v, rdeče barve, letnik 91 april. Cena po dogovoru. Ogled vsak dan po 15. uri. Brenk, Grmičeva 23-Čirče Kranj, »328-242 27112 ZAPOSLITVE PAM, d.o.o. Zavarovalna agencija / / Udružni dom ratitfi&KCfvo iN IMA LlKOŽARJEV! CESTI j^ZS d.d. vam za predstavitev ^ajevnega leksikona Slovenije nudi 'sok honorar, zagotavlja uvajanje in 258ii0st redne zaP°slitve- Q 59-041 Sodelujte pri prodaji uspešnega £nJiznega programa založbe MK. °leg osnovne provizije najboljši še dodatno nagrajeni. »633-330, 56-J^gjn 0609-620-475_26819 Nudim delo na domu, primerno za 'lence. Q224-878, od 19. ure Zaposlimo KV NATAKARJA- ico. «49-068__ 26867 Restavracija zaposli KV NATAKARJA ^pripravnika natakarja. Šifra- PO gOgOVORU_ 26868 jZaDoslim KV MIZARJA. »241-281 Zaposlimo delavko za čiščenje Diekta na Hrušici v dopoldanskem Hjjjsu. Pismene ponudbe Šifra: VES- J_jA 26881 Računovodja, samostojen, komunikativen, vajen dela z računalnikom, °obi službo. Zaželjena višješolska '2°orazba ekonomske smeri. Vse °stalo po dogovoru. Mesarija Mlina-2*» Lesce, d.o.o., »718-332 26912 Zaposlimo prodajalko s končano *r9ovsko šolo, 5 let delovnih izku-SenJ. znanje dela z računalnikom. ^21 1-03 9 26916 GORENJCI! Kreativni, napredni, ^PS^obni organizirat svoje delo, če vvr?iši več kot 40 napišite kratek.življenjepis. Nudimo vam delo na oddelku za trženje, najbolj dolgoročnega prefektivnega dela v Slove-'i|j_ Zaslužek je odličen. Možnost [eane ali honorarne zaposlitve. Prijati „Y, 8 dneh po razpisu na p.p. 3, 61217 VODICE 26917 zaposlim dekle v bifeju. »43-583 Jščemo DELAVKO za likanje in ^rtiranje perila. »621-474, dopol- __ 26942 Zaposlimo več delavcev v lesni javnosti. »64-103_26950 ^dimo dobro plačano HONORAR-l^DELO. »064/332-594 26954 .pričenjamo z ekskluzivno prodajo vre^no zanimivega artika, ki gre v lšsak dom, podjetje in šolo (ZDA). cemo izkušene zastopnike ali sku-T?6- Izplačila tedenska, »v petek 8. do 14. ure, sobota do 11. ure ^213-923_26964 wtd'mo reclno zaposlitev trem novim iglavcem. »311-131_26967 kf'ZZERIJA ORLI redno zaposli KV 'WAKARJA-ico. »327-853 ali °sebno ««1 Pogodbeno zaposlimo PRODAJALKO za prodajo ženske konfekcije. Pogoj: trg.šola ter izkušnje. Šifra; KRANJ CENTER_27004 Zaposlim VOZNIKA z C, E kategorijo z delovnimi izkušnjami v mednarodnih in domačih prevozih. »211-264 KUHARICA z izkušnjami dobi redno ali honorarno delo v gostišču. »881-453 27r»fi NATAKARICA z izkušnjami dobi redno ali honorarno delo v gostišču. »881-453 27058 Če vam je podpora na zavodu premajhna, vam ponujamo dodatni zaslužek s prodajo zanimivega artikla. Nudimo uvajanje v delo in tedens-ka izplačila. »58-491, po 20. uri Zaposlim KV AVTOLIČARJA. Zorman, Lahovče 4, »421-721 27083 Nudimo redno ali honorarno delo. Plačilo dobro. Šifra: DECEMBER 27091 Mlajša upokojenka - V. stopnja izobrazbe, išče HONORARNO ZA-POSLITEV. »213-021_27114 Če bi radi zaslužili 1500 DEM/ mesečno pokličite »327-034 27118 Iščem dva KV AVTOMEHANIKA s tremi leti delovnih izkušenj. AVTO M -FORD SERVIS Tržič, »53-334 27130 MK potrebuje pomoč pri prodaji daril za otroke in odrasle. »328-265, 84-662 in 323-501 27136 Iščem TRGOVKO za delo v živilski trgovini v Begunjah. »733-198 27143 Bistro v centru Kranja redno ali honorarno zaposli DEKLE za strežbo, a 331-645, 222-430. ŽIVALI Prodam PRAŠIČA za zakol. Češnje- Vek 5 26738 Prodam mlado OVCO ZA ZAKOL ALI BREJO OVCO. »70-258 ali 730- 23 7 27042 KOKOŠ! mlade, vse cepljene prodajamo. Perutninarstvo, Moste 99 pri Komendi, tel.: 061/841-471 Prodam PRAŠIČA za zakol. Olševek 10 a, Preddvor 26831 Prodam dve mladi KOZI srnaste pasme. ©695-147 26891 Menjam TELIČKO težko 110 kg simentalko za bikca. Prebačevo 35 Oddam 6 tednov stare KUŽKE. » 66-931_26798 Prodam NEMŠKE OVČARJE, stare 3 mesece ter suhe smrekove plohe. »70-379 26921 Prodamo PURANE za zakol in PAPIGE nimfe in skobčevke. »422- 169, pO 17. Uri 26926 Kupim TELETA simentalca, starega 3 tedne ali križanca. »738-851 26929 Podarimo 7 tednov stare KUŽKE mešančke, majhne rasti. »64-158 Prodam TELICO frizijko, brejo 8 mesecev. Eržen, Britof 338. Krani Prodam ŽREBIČKO Norik, staro 9 mesecev. »57-721 26941 Prodam NEMŠKO OVČARKO, staro 9 tednov, čistokrvno z rodovnikom, odličnih staršev. Je cepljena. Cena 400 DEM, možno na dva obroka. »84-786 26959 Brejo TELICO prodam ali menjam za bikca. »46-183 26970 Podarim eno leto starega KUŽKA majhne rasti, navajen čistoče. »57- 802_26976 Kupim "uboh špeh" od prašiča domače reje. »41-584 25977 Prodam PRAŠIČA za zakol. Krmelj, Sv. Duh 23, Šk. Loka 26980 Prodam PRAŠIČE za zakol, po izbiri. Poženik 8, »422-579 26984 Zelo lepe NIMFE papige in papagaje, prodam ugodno. »422-220 PRAŠIČE 130 kg in brejo KRAVO prodam. »422-673 26995 Prodam enoletne KOKOSI za nadaljno rejo. Cena 150SIT/kom. Po naročilu tudi očiščene. Drinovec, Strahinj 38, tel.: 47-019 Kupim 8 PUJSKOV, starih 6 tednov. »403-034 26996 Prodam BIKCA simentalca 300 kg. Poženk 4, Cerklje 27005 Prodam TELETA težkega 130 kg. »421-635, zvečer 27011 Prodam plemenske KUNCE, pasme madagaskar ovnač (samice, mladiče). Z»45-532, popoldan 27021 Prodam plemenskega ZAJCA (nemški lisec), star 3 mesece. »681-689, med 17. in 18. uro 27042 Prodam PRAŠIČA za zakol, domača krma. »65-458 27051 Prodam KRAVO simentalko za zakol. »061/614-695 27076 Prodam KRAVO simentalko, brejo 3 mesece. »403-003 27092 Kupim teden starega BIKCA simentalca. »46-410 27093 Prodam PRAŠIČA za zakol, krmljen z domačo krmo. Škofjeloška 33, Kranj 27099 Prodam TELIČKO simentalko 130 kg. »43-357 27108 Prodam PRAŠIČA za zakol, domača krma. Naklo, Glavna c. 48 27110 Prodam PRAŠIČA za zakol. Štirn, Luže 68 27121 Kupim BIKCA simentalca do eno leto starega. »061/841-108 27132 Prodam PRAŠIČKE težke 20-30 kg. Bohinc, Zg. Brnik 57 a, »421-238 ZAHVALA Ob smrti naše ANICE VIDMAR Blažetove Anice Se zahvaljujemo vsem, ki ste ji lajšali bolečine, jo obiskovali in bodrili, ter jo v tolikšnem številu pospremili na zadnji poti. VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, sestre, tete in sestrične ELI TIČAR se iskreno zahvaljujemo celotnemu kolektivu podjetja ISKRA - TEL ter podjetju LE-*EHNIKA iz Kranja za nudeno pomoč in podporo. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, st>sedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in velikoštevilčno spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat najlepša hvala. ŽALUJOČI NJENI! ZAHVALA Ob smrti naše mame, babice in prababice ANGELE KRIŽNAR se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku in pevcem za res lep pogrebni obred, osebju Splošne bolnišnice Jesenice za ves trud in prizadevanja, da bi jo ohranili pri življenju, ter vsem njenim znankam in prijateljicam, ki so jo vedno obiskovale na njenem domu. Žalujoče hčerke Marinka, Ela in Francka z družinami Zg. Bitnje, 26. novembra 1994 ZAHVALA Ob prerani smrti našega nenadomestljivega moža, atija, starega ata, brata, strica, svaka in tasta STANETA KNEZA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem in bivšim sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in denarno pomoč. VSI NJEGOVI Kranj, 18. novembra 1994 V SPOMIN DRAGA IDA BENKOVIČ 2.10.1953 -1.12.1992 V domu najinem je praznina, v srcu najinem bolečina. Spomin na Tebe pa živi, čeprav Te več ob naju ni. Mož Jure s hčerko Simono. Kranj, 1. decembra 1994 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta MIHAELA BERTONCLJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Iskrena hvala vsem, ki ste darovali sveče, cvetje, izraze sožalja in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Zdravku Černetu, zdravstvenemu osebju Bolnišnice Golnik in Bolnišnice Izola. Hvala delovnemu kolektivu UKO Kropa in krajanom Podnarta za lepe poslovilne besede, g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem iz Podnarta za pesmi slovesa, praporščakom ter pogrebni službi - Jože Kristan. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Mihaela, hčerke Alenka, Klara in Elza z družinami Podnart, Prelože, Šmartno pri Litiji, Luže, 23. novembra 1994 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija, sina, brata in strica FRANCA ZALOKARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki so nam ustno, pisno ali osebno izrazili svoje sožalje, mu poklonili cvetje in sveče, ter ga v tako velikem številu pospremili v mnogo prezgodnji grob. Zahvaljujemo se osebju Kliničnega centra, Onkološkega inštituta in inštituta Golnik, posebno velja zahvala dr. Trilarjevi in dr. Keclju za strokovni in humani pristop v njegovi hudi bolezni. Enaka zahvala gre dr. Vidi Tršanovi za vso prizadevnost in nego na domu. Zahvaljujemo se še g. župniku, ter pevcem za lep pogrebni obred. Žalujoči: žena Majda, sinova Rok in Iztok, mama, sestre Branka in Andreja z družinama, Monika in drugo sorodstvo Nasovče, 19. novembra 1994 NAS KANDIDAT ZA ŽUPAM OBČINE KRANJ SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE VERJAMEMO V SLOVENIJO NAS KANDIDAT ZA LOŠKEGA ŽUPANA IGOR DRAKSLER SLS SKD ND Naročnik: SLS, SKD ŠKOFJA LOKA STANKA ZUPAN ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov NAŠA KANDIDATKA ZA ŽUPANJO OBČINE BOHINJ NA GLASOVNICI POD ŠTEV. 2 NAROČNIK: ZLSD Radovljica JOŽE REBEC ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov NAŠ KANDIDAT ZA ŽUPANA OBČINE RADOVLJICA NA GLASOVNICI POD ŠTEV. 7 NAROČNIK: ZLSD Radovljica VINKO GOLC ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov NAŠ KANDIDAT ZA ŽUPANA OBČINE BLED NA GLASOVNICI POD ŠTEV. 1 NAROČNIK: ZLSD Radovljica Dosedanji vidni uspehi vodenja krajevne skupnosti Šenčur so zagotovilo za uspešno novo občino. Ker volivcem ni vseeno, kako se bo nadaljevalo v novi občini, so me spodbudili in podprli, da kandidiram za župana. Neodvisni kandidat inž. Franc Kern VUDJE, SKUPAJ USTVARIMO NOVO KVAUTETO ŽIVLJENJA" JOŽE LOGAR NAŠ KANDIDAT ZA ŽUPANA DOBRE VOUE OBČINE ŠKOFJA LOKA ZDRUŽENA USTA socialnih demokratov GLAS GLAS v v FRANC BENEDICIC NAŠ KANDIDAT ZA ŽUPANA DOBRE VOUE OBČINE ŽELEZNIKI <3? ZDRUŽENA USTA socialnih demokratov ——,-- 6. TRADICIONALNI MIKLAVŽEM NAKim od 30. novembra do 4. decembra na Gorenjskem sejmu v Kranju. Najugodnejši In največji nakupi. Vsak dan obisk Miklavža na se|mu. PROST VSTOP PROST VSTOP NESTRANKARSKA LISTA BITNJE - JOŠT- ŽABNICA KRAJANI - VOLIVCI Naš nosilec liste in kandidat za OBČINSKI SVET, ki bo znal zastopati interese podeželskih krajevnih skupnosti, je BRANKO MESEC Ne dajemo praznih obljub, kar smo v preteklih letih dokazali, seveda z vašim sodelovanjem. Nismo odgovorni strankam, ampak vam krajanom. Zavzemali se bomo za: - razvoj podeželskih in primestnih krajevnih skupnosti, - zastopanje interesov krajanov na področjih smotrne rabe prostora, ekologije in varstva okolja ter komunalne ureditve, - izvajanje že sprejetih in novih programov dela krajevnih skupnosti. VOLITE NAS POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 3 ZA ZADOVOLJSTVO KRAJANOV IN NAŠ SKUPNI USPEH JANEZ OSOJNIK kandidat LDS ZA ŽUPANA KRANJA na glasovnici pod št. 2 GOHTILNA DISKONT PIVOVARNA MarinšeK Tel.: 064/48 -220 Fax,Tel.:47-115 Vas vabi vsak dan, razen ob sredah, od 9. do 24. ure na domače svetlo pivo, nedeljska kosila, na bogat izbor pripravljenih jedi in jedi po naročilu. V ■»K'I'KK IM SOBOTO ŽIVA GLASBA V soboto bo v diskonti akcijska prodaja domaČega piva v ataklenlcah. Cona 300 SIT za 2 litra Sprejemamo rezervacije za sindikalne zabave ! Kandidatka LDS za bohinjsko županjo: Bohinjci bodo nosilci razvoja Evgenija Kegl Korošec, rojena 1931, dipl. ing. agronomije, zdaj upokojena, doma na Koprivniku. Za županjo jo predlaga LDS. "Svoj volilni program gradim na dveh vrednotah, na ljudeh iz Bohinja in na prelepi naravi. Zavzemam se za to, da prevladajo zadovoljstvo, kreativnost in kvaliteta življenja vseh Bohinjcev, da bodo nosilci razvoja svojega kraja. Naravne vrednote pa je treba zaščititi, zlasti vidne vire. Ohraniti je treba tudi zdravo kmečko zemljo, kajti kmetijstvo v simbiozi s turizmom naj bi postali glavni razvojni panogi teh krajev. Zdaj kroži predvolilno geslo Bohinj Bohinjcem, kar se mi zdi nesmiselno zapiranje pred svetom. Bohinj moramo odpreti, omogočiti dotok znanja in kapitala od drugod, če hočejo razvoj in blagostanje. Kar pa zadeva bodočo organizacijo občin, moramo obdržati krajevne skupnosti, kjer imajo ljudje možnost vpliva in kreativnosti v skupno dobro." RADiO 31 3 PETEROBOJ KANDIDATOV ZA ZUPANA KRANJA Radio Kranj, danes ob 14.3P uri ! AADiCM