Spominski dan 15. apriL 15. aprila se spominjamo moža, ki mu je moral ves svet priznati, da je eden največjih dobrotnikov človeštva.. patra Damijana Devester. Narodil se je 3. januarja leta 1840 v vasi Tremclo v Belgiji. Njegovi starši so bili srednje veliki kmetje in so znali svoje otroke vzgojiti v resnično krščanskem duhu. V mladem fantu se je kmalu kazala velika Ijubezen do Boga, do molitve, do ubogili in do premagovanja samega sebe. 18 let star se je udeležil misijbna. pri ka.erem je dozorel v blagem mladeniču sklep, se čisto posvetiti službi božji. Ta svoj sklep jo tudi kmalu izvršil. Njegov brat je bil že v družbi naj svetejših Src Jczusa in Marije. Ko sta Jožef — tako je bilo njegoVo prvotno ime — in oče obiskala brata v samo.tanu, je tudi Jožef prosil za sprejem in je bil v resnici sprejet. Ostal je kar v samostanu, da je prihranil domačim bridkost slovesa. V družbi je dobil redovno ime Damijan. Frater Damijan ni iniel velike predizobrazbe in je bil prvotno določen, da ostane v družbi samo brat. Njegov starejši brat pa mu je v prostem času nekako za §alo povedal nekaj latinskih besed. Damijan pa je kazal tako nadarjenost za latinski jezik in je tako napredoval, da so ga odloeili predstojniki za duhovnika. Ko se je pripravljal na duhovniško posvecenje, je njegova družba prevzela misijone na otokih severno od Avstralije. Tudi njegov starcj ši brat je bil določen za misijonarja v teh krajih. A nekaj dni pred odpotovanjem je zbolel na tifusu. Tu pa se obrne Damijan, k^še niti ni bil posvečen v duhovnika, na vrhovnega predstojnika v Pariz s prošnjo, da bi smel iti namesto obolelega brata v misijone, da plačana vožnja ne bi bila izgubljena. Na splošno začudenje je to dovoljenje tudi dobil in je odpotoval. Po petmescčni vožnji je dospel na praznik sv. Jožcfa leta 1864 na odkazano mu mesto. Ob binkoštih istega leta je bil posvečen za duhovnika in je takoj pričel svoje misijonsko delovanje z veliko vnemo in ga je vrSil z velikim veseljem. Ko je videl, da ima njegov so brat v sosednji misijonski pokrajini Se težavnejše delo kot on, da je pa telesno slabejši, je prosil škofa, da ga je prestavil tja. Štiri leta je deloval tam, postavil je štiri nove cerkvc, eno staro je popravil, pri čemur je sam opravljal zidarska ln tesarska dela. A Cakalo ga je še drugo delo, od božje previdnosti mu namenjeno, delo pri katerem ni žrtvoval samo svojih moči, tcmveč tfidi svoje življenje. Nf ot "••. na katK-ih so delovali misijo narji najsvctejših src, je že 50 let hudo gospodarila gobava bolezcn. Naposled e vlada zapovedala, da se morajo bolniki ločiti od zdravih in je vse gobavca spravila na otok Molokai. Tam so živeli silno žalostno življenje. Gnili na svojih telesih, od vseh zapuščeni, so zgubili vsako upanje za ta svet. V teru obupu pa so se začeli udajati najgršini strastem in so tako pogubljali svoje duše. Misijonarji so sicer tu in tam oi_iskovali te nesrečneže, postavili so na otoku tudi malo cerkvico, a stalnega duhovnika ni bilo pri njih, ker jib ja primanjkovalo. Nekega dne se je prioževal škof, ko je imel svoje misijonarje okoli sebe, da gobavcem ne mora dati duhovnika. Tu pa se je oglasil Damijan Devester in je rekel: »Prevzvišeni! V par dneh pride, kakor smo obveščeni, nekaj novih misijonarjev. Dovolite, da prevzame eden izmed njili mojo župnijo, jaz i_a bočem iti na Molokai h gobavcem.« Škof je sprejel njegovo ponudbo. Ravno je bila pripravljena ladja, ki je imeia propeljati 50 gobavcev na žalostni otok. Z njimi so je vkrcal tudi takoj pater Damijan, ne da bi se poslovil od svojih vernikov in priateljev. 33 let je bil Damijan star, ko je prišel na otok gobavcev, poln rnoči in cvetočega zdravja. Tak je začel svoje požrtvovalno delo med temi živimi mrliči. Nekateri so bili že katoličani, drugi še pogani ali drugih ver, a vsem je izkazoval pater Damijan svojo ljubezsn. in usmiljenost. Bil jim je dušni pastir, zdravnik in strežnik. Vsak dan se je mudil med bolniki in umirajočimi. Poled na te nesrečneže, neznosen vzduh, ki ga razširjajo, smrad, ki je puhtel iz njihovih ran, so ga včasi primorali, da je stopil ves upehan ven v sveži zrak, a pogled proti nebu, misel na Kristusa, ki umira radi ljudi, sta ga pokrcpčala, da se je zopet vrnil k ubogim bolnikom in naprej vršil svoje samaritansko dclo. Zato pa so njegove bcsede, ki jih je govoril bolnikom, imele veliki uspeh. Na stotine jih je zapustilo svojo lahkomišljeno življenje, že takoj v prvih letih svojega delovanja jih je krstil več sto in je pretvoril nesrečni otok v kraj udanosti in celo nekega tihega veselja. 12 let je deloval Damijan Devestcr med nesrečnimi gobavci, a se ga bolezen ni lotila. Šele potem je začel sumiti, da nosi tudi on njene grozne kah v sebi, dokler se leta 1885 ni očividno pokazala. Naznanil je to svojemu škofu in pristavil: »Jaz sem miren, vdan in srečen sredi svojega bolanega ljudstva. Bog ve najbolje, kaj je v moje posvečenje. Zato govorim vsak dan iz celega srca: Gospod, zgodi se naj tvoja volja!« — Delal je vneto naprej, a tudl grozna bolezen je opravljala svoje delo. Vedno bolj so propadale njegova moči, vedno huje se je kazala gniloba; na njegovem telesu. Štiri leta je trpel tako. Največja njegova tolažba je bila, da njegovi prsti, kakor po čudežu niso začeli gniti in je zato lahko skoro čisto do svojega konca opravljal daritev sv« maše. 15. aprila 1889 je umrl 5isto vdaa in veselega obraza. Ko se človek malo poglobi v življenj* tega čudovitega moža, mora priti dfli prepričanja, kako resnične so besede sv. apostola Pavla, ki uči, da je Cerkev skrivnostno telo Kristusovo, ki ga oživ lja in preveva duh Kristusov. Koliko je bilo v patru Damijanu tega Kristusovega duha, tudi onega, o katerem je Kristus rekel: Večje ljubezni nima, kaikor oni, ki da življenjc za vse svoje i»rate. Da bi tudi v nas bilo veliko tega Kristusovega duha, potem si smemo reči, da smo pravi kristjani. Črpajmo veliko krat tega duha iz onega studenca, ki nam ga je pokazal Damijan Devester. Rekel je: »Brez zakramenta sv. R. T. bi jaz nc zdržal na svojem mcstu. A ker iniarn Gospoda vedno blizu in ga sprejemarn v svojo dušo, mi je inogoee vse.« EvfcarisUcai kergres v Ji_gcs_a*ffIlL Pretečene dni so zborovali v Zagrebu zastopniki skoro vseh jugoslovanskih katoliških škofij, da so se posvetovali o velikem cvharističnem kongresu v Jugoslaviji. Sklenilo se je, da se naj vrši kongres leta 1930, ko se bo obhajal tudi svetovni evharistični kongres v Kartagi v severni Afriki. Kraj se še ni določil, pa bo najbrž Subotica ali Sarajevo. Za našo lavantinsko škofijo se je posvetovanja udeležil presvetli gospod pomožni škof dr. Ivan Tomažič. Ksko je obhajal kardinal Faulhaber SĄojo 601einico. Kardinal Faulhaber, ki ga radi negovega dela za katoliško Cer kev spoštujejo in slavijo v vsej Nemčiji, je pred kratkim obhajal 601etnico svojega življenja. Vse slovesnosti, pri katerih so kardinalu čestitali, so se po njegovi želji vršile pa že prejšnji dan, ker je hotel, kakor se je izrazil, svoj rojstni dan posvetiti le svoji materi. Ne živi več njegova mati, a v mislih je hotel biti z njo, ki mu je šla naprej v večnost. Kako razodeva to njegovo hva lcžno sinovsko srce, a kako je tudi morala-ta mati vzgojiti svojega sina, da ji ja obranil tako globoko hvaležnost. Uejjieh protiverske akcije ruskih bolj ševikov. Kakor se tudi na Ruskcm trudijo, izbrisati posebno iz src mladib ljudi vsako sled vere, se jim to vendar ne posreči. Tako je ugotovljeno, da v Moskvi obiskuje službo božjo, sprejema sv. zakramente in drži post 80 do 95% vseh otrok. Učenjak LeifoBi.?; o sv. spovedL Piše sledeče: »Ne da se za.nikati, da je zakrament sv. pokore delo božje modrosti, a krščanstvo nima nobcnega bolj koristnega sredstva ko je sv. spoved.« Kaj je sv. Očetu Pijtt XI. posebna pri srca? Sam je to povedal, ko je rekel: »Smatram za svojo življensko nalogo, delati za to, da pride kraljestvo božje kmalu k vsem narodom.« S temi besedami je sv. Oče razodel, kako so mu pri srcu misijoni. Podpirajmo ga pri tem z molitvijo, pa tudi, kolikor nam je mogoče, z denarnimi prispevki za misijone! Oče in dva sina duhovnika. Na Jožefovo je bila v župniji Tegel na SaSkem v Nemčiji nova maša zdravstvenega svetnika dr. Auguština Kleinadam. Zač^tkom lctošnjega leta je obhajal novo niaSnik svoj 75. rois.ni dan. Pri novi maši so mu stregli: oba sina župnikalslal k tej izredni primiciji svoje iskrene in vnuk duhovnik. Papež Pij XI. je po-|čestitke.