^ NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. ^ ^ — | NO. ia. CLEVELAND, OHIO. FRIDAJ JANUARY 26th, 1917. LETO X- — VOL. X, Ivan MeštroviC, slavni jugoslovanski kipar, pride v Ameriko, w ■ ■ \ —Ivan Meštrovič, slavni jugoslovanski kipar in umetnik, v je naznanil, da namerava priti v Ameriko prve dni meseca ifyflarca. grče se nam je vzrado-| stilo, iko smo slišali,to novico. i G. iM. Marjanovič, član Jugo-I slovanskega Odbora v Londo-1 nu, ki ima svoj urad v Cleve-*landu, je dobil pismo od svetovih no znanega umetnika, v katerem mu naznanja, da prinese {■ svoja dela, ki se nahajajo sedaj f v najbolj slavnih angleških mu-I žeji h "Victoria" in "Albert" v I Ameriko na razstavo. Razstavil bo svoja nesmrtna dela v ISiew YorkU, Chicago, Bo&topu it?1 Clevelandu. Kb je Ivan Meštrovič razstavil svoja dela v I Londonu, jlfW ve« £Ht poln I pfi^anjia"iA trajvfecfe hvale o njegovih delib. Lahko se reče, I bili Slovenoi in Hrvatje r|yrio rudi Mfcštroviča najprej' i wjp1^' sve*.u; Je I riflava 'Mestroyicevih del v limon u, so I "dje celega s ve t i at to razstavo. I An^riško kot francosko č*so-I pwj$ in seveda angleško v prvi vpil je dalo zasluzeno prizna-|nfcž! našemu jugoslovanskemu ulji et ni k t i.^Sl^ ve 1 um \ ^ C le \Hati - s stereoptik«.noin kazal Blatil Marjan6vič. Angleški listi me-|'$|i^fclevelanda in New Yorka pišejo cele kolone o tem jugo- . svetovno Sla^o radi svoje u-metnosti. Meštrovič je sin na-l vadoega selška v Avstriji, in že tykoj v mladosti je pokazal talko zanimanje iti zmožnost za | upodabljajočo umetnost, da je i bil celo v Avstriji priznan od vseh krogov in so ga vabili naj dehtje za avstrijsko umetnost, I kir- je pa Meštrovič Odklonil, % k&r n» hotel biti suženj. Ameri-š|6|časopisje se pripravlja, da P0ttdi našemu jugoslovanske -J pXmimetniku, ^i je član Jugo-$ Jonskega Odbora, ki se bori Jvobodo Slovencev, Hrvatov , \ i#]S>rbov, sijajen sprejem. Vsi J lmfiš-ki umetniki bodejo po-MM svoje organizacije pr're-I djlr^esiroviču slavnostni večer. 'Kadar se pojavi v Cleve-£ landu, rojakom pravočasno na- ,>rKadar se pojavi kaj važnejšega v zgodovini ameriške Optike z ozirom na vojno sta-nje v Evropi, iperfriko časopis-; jif^selej vpraša pri^ uredništvu "Clevelandske Amerike" , za mftenje nas Slovencev. Torkova izdaja * "The Cleveland Press", kateri časopis je naj-, boj razširjen v Clevelandu in | l v državti Ohio, je priobčil našo izjavo Wilsonovega mirovnega govora na prvem mestu, in nam j« dal prednost pred nemškim časopisjem. '^Clevelandska A-I mfcrika" je ja'ko uvaževana v -^Mrs, Agnes Zalokar, pred-: sednica dr. Danica, št. 11. SDZ f je te dni dobila letno plačo od i društva, katero je pa darovala ' društvu nazaj s tem, da je kupila eno delnico za društveno ime v prid Doma. Louis Ora-žem, član dr. Lunder-Adamie je daroval 50c. John Tomažie r slovenski grocerist na 53. cesti je nabral pri veselem omizju č rojaka Anton Tomažiča *voto $a£o za Narbdni D6m. Anton Milavec, član Slov. Nar. Čital-1 M* je dne 14. jan na botrinji v iroika Ciča nabral svoto $2.61 ^^HJ^dni Dom. Naša iskrena IpPrank S. T^vSaiE^z Rook pBKa^lbini hida^l&.oe feC lo darovalcu. Veliko je rojakov v naselbini, ki se trkajo na pr-| sa, češ, mi smo narodni, a ko imM^r ' m &&& pride do tega, da je treba kaj narod žrtvovati, tedaj se skrijejo v zadnji kot. Vsi se moramo zanimati za stavbo, ne samo eni, če hočemo doseči svoj namen. \ —Umrla je Marija Skoda, stara 25 let. Zapušča tukaj soproga in tri male otroke. Tudi stariši njeni so tukaj. Pogreb se vrši v petek. Lahka ji ameriška zemlja! —Poziv na milosrčnost slovenskih starišev.-V naši naselbini se nahaja uidova, ki ima dva mala otroka. Eden je star 8 let in drugi 5 let. Mati s« upora podvreči operaciji, če hoče iivljetjgV ohraniti in nadalje delovati za sVoje otroci čke, I^er pa niora sirota v |k>l* niŠnico, nima nikogar, ki bj medtefn paal na otroke. UtjecU nlltvo lista "Čleveiandske therike1' pozivlje torej slovanske nt&tere in očete, da bi poiUfcp tJ&ej, iff o voljni vzeti ta dva otroka na hrano m stanbvanje, dok ter mati 1* okreva. Sirotišnice v Clevetarl 1 iŠT, du so tako prenapolnjene, ne morejo otrok nikjer v^eflj In. ker ^ otropi ISlavenp, iti je pr(rak-o^| c|a rmii otrok; It. hi rje. feP«ne|^bdl (pa operacij jo, np6moi da se najdejo usmiljena slovenska sita,1 ki pom|} gajo tem otrokom za n^kaj te* dnOv. Uredništvo "Cleveland-ske Amerike'" prosi uljudno dru žine. da se usmilijo teli otroci* ftjiinini imnniini fc^ili^ rejo storiti za nje. —Umrl je John Jurglich, 39 let star, član dr. sv. Janeza Krst. 37 JSKJ. Bolehal je šest tednov, Pogreb se vrši v sobo to, 27. jan. Počivaj v miru! —V mestni bolnici je umrl Tomaž 2eleznik, star tet* V starem kraju zapušča ženo iti 8 otrok. Siromaki! Počivaj v l —Umrla je Rozi Ogrincirji članka % dr. Qarniola, št. t KOTM, Bolehala je 9 mes&| na sušici. Zapušča žalujoče^ stxpro^ stariše, brate in se^tij Lahka ji ameriška zemlja! "m? ' jDjM1' ---Surovina Krank HtSMk^A katerem smo v aadnji številki j poročali, da j« siiirtnp^n^yarnn ! oklal svojega rojaka z nožem. in ki je pozneje policiji pob$£-ml, je bil v sredo poopldne ujet od p6fi«ije. Oblaka čaka teška kazen, ker je zaznamovan pri policiji kot ubijalec. In prav je taiko. Razumen človek nima ničesar opraviti z nožem napram svojeinu rojaku. v I —Mr. John L. 'Miheliclt, slo-venisiki odvetnik nam sporoča, da mu je nemogoče imeti predavanje v nedeljo 28. jan, v Slov. Narodni Čitalnici. Zadržan je po vazni'h opravkih. Toda imel bo predavanje v nedeljo zvečer, 4. febr. —Poroča se nam od Jugoslovanskega Odbora, da bo odbo: ustanovil svojo podružnico v glavnem mestu Zjed. držav v Washingtonu. Ameriška vlada je že pozvala Mr. Webfrja, zasluženega hrvatskega časnikar ja v glavno mesto, da zastopa Jvfcgoslovai^e. Na programu a-meriške vlade je, da morajo dobiti Jugoslovani svobodo, i dobiii jo bodejo kljub vsctn •mračnjaškim zaprekam avs^jj- skiji podkupljenih hl^pqev. ' ■'"^ng^fr-t t*m Pozor, rojaki v Collinwoodu! V'GolUnw^)odu se je ust|gb-vila slovenska večerna šolata angleščino. Pouk se vrsi jmk Rd. Želimo, da collinwoodski rojaki obilo' zahajajo v to šolo, ki jim bo koristila. Avstrija zapleni četrtino vsega premoženja. Avstrijska vlada je izdala ukaz, da se vsem prebivalcem v Avstriji zapleni ena četrtina vsega * premičnega in nepremičnega premoženja. Država se nahaja v hudih finančnih škripcih. Denarne bo nikdar vrnen, Pri Rigi se vršijo hudi boji, v katerih imajo Nemci prednost Avstrija zapleni premoženje. Pariz, 25. jan. Glasom poročil, ki so dospela sem preko Švice iz Avstrije, se avstrijska vlada pripravlja, da zapleni eno četrtino vsega privatnega premoženja. Vlada bo izdala povelje, da vse premoženji; vseh posameznih oseb, bodisi \ denarju ali v zemljišču, se bo precenilo in ena četrtina tega premoženja zapade vladi. Vsaka oseba, 'ki bo prisiljena dati vladi svoje premoženje, dobi od vlade certifikat, na katerem bo pisano, koliko premoženja je vlada zaplenila, in da se to premoženje vrne, "kadar bo vladi dovoljeval finančni položaj." 1 Bankerot preti. Avstrija si ne more drugače pomagati iz težavnega jKiloža- -o-— Pismo slov. ujetnika iz Rusije. Samara, Rusija, 18. dfec. — Pošiljamo vam te vrste iz našega ujetništva -kot v pozdrav ipkflnrfnrrjM Af^i riki. Nas se nahaja tukaj kakih 50 Slovencev, ki smo bili ujeti septembra meseca v Galiciji. Večinoma smo bili ranjeni iti siiio dalj časa.potovali po raznih bolnišnicah, dokler nas niso za stalno tukaj naselili. Tukaj delamo pri raznih kmetih v okolici mesta in nam ni me hudega. Jesti imamo dovqlj, tudi za tobak se dobi, a kaj dru-zega je teško dobiti v takih ča-'sih kot so danes. Veseli pa smo 'vsi, ker smo se rešili grozne vojske in sedaj v miru čakamo, kdaj bo tega klanja 'konec in se zopet lahko vrnemo v ljube domače kraje. Dobili smo sem n^-kaj številk "Clevelandske Amerike" v kateri čitamo, kako se potegujete za Slovane. Tudi mi smo tega mnenja, da je treba Slovanom pravice in svobode, katere nismo imeli v Avstriji. Lahko nam vrjamete, da nismo nič radi šli nad Rusa, ko nam je bilo zapovedano. Ko so pa avgusta meseca lanskega leta prišli $e Tunki v Galicijo, da pomagajo pobijati naše ru-s/ke brate, nas je minila vsa ko-rajža, da bi se mi slovenski fantje skupaj tepli s Turki 'proti ^akemu človeku; 'ki razum t naš jezrk. Tudi v ujetništv^ ni tako dobro, toda stokrat raje smo titkaj z zdravo kožo, 4 kot pa da bi se tepli za Turka. V Rusiji vlada strašno sovraštvo nad Turki, in tako sovraštvo imamo tudi mi Slovenci proti njemu. Saj smo brali v knjigah Mohorjeve družbe včasih velike povesti, kako so naši stari očetje se bojevali proti Turku, a danes so nam zapovedali, d i se moramo Boriti skupaj s Turkom. Po naši pameti je to že preveč. Prosimo, da nam pošiljate svoj časopis, po vojski bo-demo že vse poravnali, toda mi Slovani moramo zmagati. Prisrčne pozdrave od Vaših bratov Slovencev: Jos. Klanč-nik, France Keber, Štefan Ur-bančič, Rudolf Janežič in Ivan Stanovnik. (Op. uredništva; List.bode-mo z veseljem pošiljali. IPrejntl-te tudi. vi naše pozdrave v slovanski Rusiji, ,+t Razjasnilo či-taleljemt Mesto Sani ara se n&<> haja v gubemiji Samara prav na južno-vzhpdnem koncu Rusije, ki meji ob Azijo in na sibirsko gubernijo Uralsfc, ikjer je domovina uralskih kozakovV1 ja, v katerem se nahaja kot di zapleni premoženje svojih podanikov. Avstrijska vojna posojila so se jako slabo obnesla, ikljuh temu, da je avstrijska vlada "radi lepšega" naznanjala svetu, da ljudje pridno kupujejo vojno posojilo. Dočim zna-. šajo avstrijske dolinice v tej I vojni nad 22,000,000.000 kron, pa so ljudje podpisali le 14,000, 000.000 in ima torej avstrijska vlada 8,000,000.000 kron novega dolga, za katerega ni nobene garancije. Raditega namerava avstrijska vlada kmetom vzeti četrtino nji!to posestva, rokodelcem četrtino njih obrti, itd. Kar se tiče avstrijskih bank in njih posojilnic, vlada ne more pričakovati ničesar od njih 25 odstotkov vsega premoženja avstrijskih hranilnic je vlada zaplenila že pred poldrugim letom, in sedaj pride na vrsto privatno 'premoženje. Ne bo dolgo, ko boclejo vsi Avstrijci na beraški palici radi blaznosti nemšikega kajzerja. Bitka med Nemci in Angleži na morju. London, 25. jan. i Angleška admiraliteta naznanja, da ni vr-jetno poročilo,' ki' prihaj-a iz Amsterdama in v katerem se trdi, da je bilo sedem nemških htnrM^k pmrnlj—fri 1. hillri med flotilo nemških torpedovk in angleških križark blizu belgijskega obrežja, Angleži naznanjajo, da so zgubili v pomorski bitki eno> torpedovko, toda Nemci so zgubili dve tor-pedovki, ki ste se potopili in tri so bile precej poškodovane. Bitka se je vršila v silni megli, in nemški mornarji, ki so se rešili if. potopljenih' nemških torpedovk v Ymuiden, pravijo, da so Angleži jako dobro streljali. 3cji južno od Rige. Nenrci so z velikim navalom napadli ruske postojanke pri Rigi, kjer so Rusi pretečeni teden napredovali, in nemške čete so pognale Ruse nazaj za eno miljo in pol. Rusi priznajo svoj poraz in pravijo, da se odločilna bitka vrši nadalje. Toda nemški poskusi, da bi napredovali pri Ilkuttfki, so bili odbiti, in Nemci sO se morali umakni-ti. Nemško uradno poročilo. Berolin, 25. jan. Pri napadih na obeh straneh reke Aa so nemške čete odvzele Rusom precej ozemlja. 1500 ruskih vojakov je bilo zajetih na tej fronti. Toda severno od Donave v severni Dobrudži so Rusi napadli bulgarske čete, ki so prekoračile Donave in jili pognali v beg. Bulgari tepeni. Petrograd, 25. jan. Bulgarske čete, ki so pri Tulchea prekoračile reko Donavo, so doživele strahovit poraz. Rusi so jih nenadoma napadli in jih pobili vse razven 337 mož, katere so ujeli. En cel bulgarski regiment je bil na ta način uničen. Vse postojanke na levi strani Dona-nave so Nemci in Bulgari na ta način zgubili. Tudi pritisk Nemcev in Avstrijcev na celi rumunsiki fronti je ja'ko majhen, ker Nemčija ne more pošiljati nov?h rezerv na to fronto. Ruske obrambene črte stojijo trdno, in Nemci zadnjih pit tednov niso nikamor napredovali. <• Italijani doživeli poraz. Dunaj; 25. jan. Nekaj laskih strelnih jarkov je bilo zavretih 1 od avstrijskih četjuino od Gorice, kot sporoča vojni urad. 137 Italijanov je bilo ujetih in J UUJ c r Socijalistični kongres. London, 25. jan. Glasom poročil iz Skandivanije so norveški socijalisti na svojem zborovanju sprejeli resolucijo, v kateri se soglašajo z ameriškimi socijalisti, da se" pozove med-• narodno socialistično zboro-I vanje v Haag. Zajedno so pa norveški socijalisti sprejeli močno resolucijo, v kateri obsojajo nenfško vlado radi deporta-cije Belgijcev. Bulgari zahtevajo Macedonijo. London, 25. jan. Glasom poročil iz Berolina, se je izjavii predsednik bulgarsikega državnega zbora, da bodo Bulgari zahtevali celo Dobrudžo do donavskega ustja, nadalje polovico Srbije in vso Macedonijo zajedno z Bitoljem. Nemci ne bodo več napredovali Petrograd, 25. jan. Vojaški položaj v severni Rymun/ji se je veliko zboljšal. Nemci v Ru-muniji ne morejo več napredovati. Ruske rezerve, ki so se sprva morale boriti z ogromnimi težavami, so sedaj v dobrem položaju in obrambena črta, o breki Sereth je tako utrjena, da jo Nemci ne morejo vzet?, Rusi se prvotno niso branili in borili mnogo v Rumuni-ji, toda medtem so ra utrjevali rfrtn. Upi io vedeli, d* pridejo Nemci, in da jin tti la^hkrt zadržijo. Na francoskem bojišču. [Pariz, 25. jan. V argonskih gozdih in v Giampagne se vršijo artilerijski boji. V Lorraine smo vzeli zanekaj nekaj sovražnikovih postojank. Sedem nemških zrakoplovov je bilo včeraj zajetih, deloma poškodovanih, deloma celih. Pri Na-varin farmi, ne daleč od Verdu-so Nemci ponovno hoteli napredovati, toda je bil njih napad odbit, 800 Nemcev zajetih in 6 strojniTt pušk ter dva topa. Nemcem fino odvzeli več itrjel-nih 1 jarkov. ■O11 Nemci morajo zaveznike uničiti. Berolin, 25. jan. Predsedniki raznih državnih in deželnih zborov centralnih zaveznikov, kil so zborovali v Berolinu, so se izjavili, da centralne države morajo dobiti zmago najvelja ka r hoče. Ni jo sile na svetu, ki bi mogla podreti Nemčijo, sc je izjavil dr. Kaeinpf, član nemškega državnega zbora. Pri zborovanju omenjenih predsednikov se je reševalo tudi vprašanje glede hrane v centralnih državah. Olavna ovira y Avstriji in Nemčiji je, ker nimajo dovolj krompirja, in raditega se je odloČilo, da sme vsaka oseba na teden dobiti te tri funte krompirja do prihodnje letine. Jako veliko krompirja so Nemci dobili v Rumu-niji, toda večinoma v takem stanju, da se ga ne more razpošiljati ali pa ni dovolj železniške zveze, da bi mogli prepeljati kromj>ir v Nemčijo. Tudi mleka primanjkuje v Nemčiji, ker je premalo hrane za živino., Kar se tiče nemških zgnb v vojni, imajo Nemci dosedaj mrtvih 2,000.000. Toda kljub temu, po mnenju nemških državnikov Nemčija lahko, vzdržuje vojno še-več let En milijon in pol otrok- je odrastlo tekom vojne in so sposobni za vojno službo. 7,000.000 vojakov ima Nemčija še v rezervi. Povelje nemškega kajzerja je, nadaljevati vojno do skrajnega konca. • * Ker je bil oče Nemec, je Francozinja ubila svojega otroka- Pariz, 25. jan. Najvišja sod-nija je odločila, da ni noben zločin za mater, ki umori otroka, katerega rojstvo je povzrO-1 čil sovražnik. Tako so potrdili tudi pariški porotniki včeraj. | Dogodek je bil . sledeč: Jose-phina Barthelmy je francoska deklica, 18. let stara. Njen brat je bil ubit v strelnem jarku, ko se je boril za domovino. Josephine je porodila 15, avgusta lanskega leta. Takoj ko je otrok' prišel na svet, ,il vsak narod svoje pravice in jppogoje ztf razvoj. vs* pomeni, da se bližamo novi dobi tudi v ameriški zgodovini. *[žav, je bil ves svet razočaran. 1 Tako odločnih in resnih besed e Wilson še ni spregovoril. Kaj i misli on z Ligo, da se vzdrži 1 svetovni mir? Mbgoče ima Wil-,1 son v načrtu zvezo nevtralnih 1 držav, ki bi prisile vojne stran-1 ke v Evropi, da nemudoma od-i nehajo, z nadaljno vojsko in : sklenejo mir? Kaj misli Wilson i z besedami: Nobena stranka v Evropi ne more dobiti zmage? i In konečno: Wilson je dejal: Rusija in Nemčija ste garantirale svobodo jFteljski, toda svobodo mora dobiti tui Belgija, Srbija in balkanski narodi. Ali pomeni to, da bo ameriška vlada zahtevala na mirovni konferenci, da se n. pr. Slovenci, Hrvati in Srbi združijo v eno državo, kjer bodejo svobodni in neodvisni, da dobijo svoja pristanišča in morja, da bodejo lahko trgovali ?Saj Wilson govori v svojem govoru', "da morajo biti vsa morja svobodni in se mora pustjti vsakemu narodu, da pride do morja in do trgovine po morju. Predsednik VVilson je menda prepričan, da stara Evropa je iznemogla in ne bo mogla po vojni vsega tako. urediti, kar bi ■garantiralo bodoči mir vsemu : človeštvu. Zato hoče Wilson 1 (zastaviti ameriške sile, da pomaga Evropi in pisanim narodom Evrope na noge. Na vsak 1 način pa ima Wilson velike na- 4 črte, zdrave ideje, in ameriški ; državljani mu bodejo radi sle- J dili, kamt>r bo pokazal pot, ker ' vedo, da je Wilson nesebičen, 1 -požrtvovalen in deluje v resni- ' ci v blagor naroda. In če je se- J daj sklenil, da naj nekoliko * ameriškega blagoslova dobi tu- i di stara Evropa, je to še več- ( jega pott&'ria. \lttisak toočin pa ; se pričakuje še velikih- dogod- 1 kov,, pri katerih bodejo Zjed. * države igrale jako važno ulo- ' go. 1 i^s^^^^m^mm^mm i o < Ameriški Uer in nemške ^ . . grozote. , 1 1 Nedavno smo priobčili čla- 1 nek, izvajajoč da so gotovi 1- 1 meriški cerkveni dostojanstve- \ niki podpisali protest proti te- 11 mu, da se od strani Amerike ' sploh dela kaka pogodba z 1 ..Nemci, da se tako Nemcem posreči narediti sedaj mir, ko še niso prejeli kazni za svoje zločine v Belgiji, Srbiji, Franciji in vdrugih krajih, kamor so se navalili nemški vojaki. V protestu se piše, da bi Amerika, če 'bi se .pogodila z Nemci, ne- | hote odobrila vsa ta divjastva, i ki so bila izvršena nad malimi 1 narodi. I Ko smo to opisali in ocenili, j se je takoj oglasil čuvar tem- j nih močij in zakotnih možga- 1 nov in v svojem glasilu tužno * zaplakal, kako se narod slepi, 1 ker se narodu piše, da so protestirali duhovni in sicer — protestantovski duhovniki! Res i logično, jako logično, dostojno logike varuhov teme. Ni dovolj ] •za te temne sile, da se skladajo i z vsemi divjastvi, katere poče- i nja tevtonska soldateska. in nad i katerimi se zgraža ves kultur- i ni svet, pač pa hočejo te temne ; moči lajati na one, ki so zgubi- i li strali pred "kajzerfobijo", ki i so sicer dobri katoličani, toda ] v prašanju politike ne odobra- i vajo zločine zločincev. i Da pa jih razgrejemo neko- i liko bolj in jim damo več povo- i da napolniti svoj list z zagovo- ; ri zločinov, naj opišemo slede i či dogodek. V New Vorku so | se i<8. jan. sestali razni duhov- i ni, in na sestanku je bila sprejeta resolucija, da se požove 1 vse cerkve v Zjed. državah, vsa društva in organizacije, da pri-j i redijo na dan Washingtonove- i 'ga rojštva dan skupnega pro- \ (testa proti tevtonskemu div> jaštvu v Belgiji. V resoluciji, ki je bila sprejeta in odposlana • na predsednika Zjed. držav kot * 'tudi,vsem članom senata in po- i slanske -zbornice v kongresu. ! nadalje kardinalu Mercierju in i - •EilsL' ti^L. -Ami .It: • sama lie taji, in Ker se to po-[stopanje nadaljuješ daniadne- vom, in ker je nad 560.000 belgijskih delavcev poslalo ganljiv apel na ameriške svoje bra?, te-delavce, da jim pomagajo, in j ker je predsednik Wilson ura- j1 • dno protestiral proti deporta-j ciji iBelgijcev, pa je njegov protest ostal brez posledic, in ker , je vlada potem izjavila, da je izčrpala vsa sredstva v tem j vprašanju in želi zvedeti za ( mnenje naroda: "Mi služabniki JCrista kot . ljudje in ameriški državljani > izrekamo svoje zgražanje nad ; postopanjem cesarske nemške 1 vlade; mi obsojamo to pošto- 1 panje kot nepostavno in nedo-* •! stojno civiliziranega naroda in 1 izrekamo svoje simpatije in 1 moralno pomoč narodu belgij- J skeniu. H • '^Odločili smo se poslati na- ' šo opravičeno prošnjo na pred- 1 sednika Zjed.' držav, da takoj r napoti cesarsko nemško vlado, 1 da preneha s preganjanjem j Belgijcev, in da vlada Zjed. dr- \ žav, v imenu človečanstva od- r ločno zahteva prenehanje po- > •šiljanja Belgijcev v sužnjost, I in da odpošlje vnjih domovina 1 one Belgijce, ki so bili že po- š slani v sužnjost." 'I Tako so spregovorili ameri- 1< ški cerkveni možje, tako nazna- s njaje ameriškemu narodu, dru- v štvom in organizacijam, vlad , d predsedniku in človečanstvu I sploh. In naše temne moči, ki, ji se tudi krijejo z. duhovniškimi li suknjami? Zopet bodejo zakri- s čali, zabrnili oči proti nebu, j< sklenili roke in prosili kajzer- S jevega boga, da kaznuje take z pogane kot smo mi, ki se drz- b nemo dvigniti svoj glas proti d nasilju in suženjstvu, katerega p je povzročil oni kajzer, ki vsak k dan kliče k bogu, da ga Mago- v slovi v njegovem morilskem n delu pri uničevanju narodov! n Kričali bodejo zopet ljk fa- z rizejem, skusah bodejo prinesti vse na dan, samo pravih si dejstev ne. Narod ne sme vede- d ti o strašnih grozotah, ki so h pretresle ves svet, narod naj s1 ostane v. temi in sužnjosti, da n se ga lagljc izkorišča. S , Naprej torej, ve temne moči, b lepo priliko imate zopet, da se d pokažete pred svetom v svoji ti nagi blodnji! Mi 'vam dajemo n priliko, da si nakopljete nadalj* p ni pomilovalni.nasmeh od stra- k ni človekoljubnih' ljudi, da vam v ostane pečat sramote na dni k j< črne duše zavedno. Alah je velik in kajzer je njegov zavez- c nik. D. G. t j si - ■ o .j Rssiji in niše vprašanje. g g --- > 1V poslednjem času so se zo- £ pet dvignili narodni nasprotni- ' ki, katerim slede tudi nekateri ; modrijani, katerim je več do kritikovanja nego do skupne- " ga narodnega dela, ki "odkriva- ^ jo'* kasne razmere so v Rusiji, kako je Rusija tedaj in tedai ? "izdala" slovanske interese, kako je posebno ona izdala na.* "P Jugoslovane, kako je Rusija z j* Italijo barantala za naše pri- a morje in tako dalje. n Xas take stvari nič ne čudijo. . .11 kajti narodni nasprotniki itak nimajo druge naloge kot šču- y vati in obrekovati vsako vero naroda v boljšo bodočnost slo- * vanstva. Toda nam se čudno zdi to, da ravno danes, ko jc najmanj povoda k takemu obrekovanju. prežvekujejo gotovi krogi te stvari ter jih prevlečene s svojo slino postavljajo pred hepodučeni narod kot golo resnico. In kakor moramo govoriti in pisati o vsaki stvari, ki š se tiče našega naroda, iskreno s in odkritosrčno, tako moramo p povedati tudi o tem svoje' nine-, n nje in resnico. d O Rusiji se he sme govoriti kot o nekaki edinstveni stvari. F Rusije so dve: ena je stara, ji uradniška, policajna, reakcijo v nama, ki je po duhu in misije- li nju veliko bolj nemška kot ru- d ska, a druga Rusija je narodna, n napredna, slovanska, dobra in li sveta- s ' 'Med tema dvema Rus i j am a e se vodi ie stoletja borba, po- k sebno pa tekom zadnjih sto let. z najhuje pa v današnji vojni, n >- slovanskimi silai|li in med fci-9 - ransko, reakcijonamo strujo. i- Ta borba se je vodila pred 1- vojno v obliki borbe nihilistov lT proti strahotam uradništvžt in I policije, pozneje med Dumo, -/kot nositeljico narodne volje - in vladnih reakcionarnih kro- - gov, toda od začetka vojne se r pa vodi ta borba na vse mdgo-e če načine. V stari, nenarodnt, II uradniški Rusiji je bilo vse pol-1 110 Nemcev, po rojstvu ali po vzgoji. Ti Nemci so hoteli, da t Rusija ostane v zvezi z Nemči-i jo, in da v obeh državah vlad« i jo militaristic ne in aristokratič- 1 » ne sile, ki dušijo in davijo na- - rod. Ta uradniška Rusija je ■v isvoje čase se zapletla tudi v i vojno z.Japonsko, toda je doži- 1 1 vela poraz. Posledica tega po- - raza uradniške Rusije je bila i ustanovitev Dume, to je, na- ' • rodnega zborovanja. Današnjo . ■ vojno pa vodi narodna Rusija. ' Tej Rusiji je načelu veliki knez 1 , Nikolajevič. Toda tajni krogi Nemcev in njihovih prijateljev > v višjih ruskih krogih, so na- 1 • rodni stranki povzročili vsako- 5 vrstrife sitnosti. Znano je, koliko nemških špijonpv se je na- ® i hajalo med isto rusko armado, 1 spijonoy, katerih eden je bil < 'Mjesojedbv in toliko drugih, i katere je Nikolajevič obsodil na ^ smrt. Znano je, da je sam ruski j vojni minister Suhomlinov iz- j dajal rusko zemljo Nemcem. 1 Poznano je, da so ruski najviš- r ji uradni krogi neprestano žele- £ li in zahtevali, da se sklene po- ^ seben mir z Nemci, in znano je, da odgovorni krogi niso pre- v Skrbeli junaške ruske armade r z municijo in topovi, kakor bi * bilo treba. Konečno se je sedaj r dognalo, da je bivši ministerski r predsednik Sturmer (že ime s kaže kakšnega rodu je)'pripravil že vse, da Rusija sklene 11 mir z .Nemci, in je zabianil ge- ® neralu Brusilovu, da nadaljuje i z ofe^MMMM'am Avstrijcem. * Ta m *slicna tuja izdajalska struja v Rusiji je ' odgovorna, P da Rusija dosedaj ni tega stori- ® la, kar bi lahko, da se slovan- * stvo ni dvignilo, da se Rusija s ni v dovoljni meri brigala za Slovane. Ta struja v Rusiji je v bila neprespano pripravljena, ^ da izda slovanske interese. I»i 3 ti izdajalci v ruskem narodu P niso bili nikdar pravi .Slovani, pravi Rusi, pač pa pritepenci. ^ ki so uporabili dvorski upljiv z v zmanjšanje moči same Rusi- s je. To je treba vsakemu Sloven- e cu in Slovanu vedeti, kadar či- c ta o Rusiji, kadar govori o Ru- ^ siji. ' J Prava Rusija. Rusija ki ima S skoro dvesto milijonov dobre- s ga, zdravega in svobode željne- f ga naroda, to je prava Rusija. J »Rusija slovanska, liberalpa, de- J* 'mokratična ruska Rusija, ta je k nami in ta je za nas. Narod 11 hoče le narod, ne pa reakcijo- 11 namili aristokratov in pijavk na narodnem življenju. In to 2 želi tudi pravi ruski narod. Ta narodfla Rusija danes zmaguje, ona vodi vojno, ona bo vzdržala vojno, ona boodločfevala pr i sklepanju miru. Ta Rusija je danes predstavljana v ruski armadi, v ruski Dumi. In ta armada in ta Duma je zrušila " nemške Sturmerje, in danes > imajo besedo, četudi še vso ne, r v Rusiji edino le narodni ljudje, t Zmaga Slovanstva v Rusiji je s aiuaga Jugoslovanstva na Bal- £ kanu. c —o- - i Dopisi. , c r / r Chicago, 111. Slavno uredništvo C. A. V nedeljo, 21. pfb- t sinca sm se prebudimo, naj se ne pusti-1 mo tlačiti, naj ne upogibljemo ] . tilnika ^'pred ptujci Nemci in t Madjari. Tudi mi smo narod, i 'ki ima pravico do svobode in j zlate prostosti. Burno ploska- j nje je sledilo govoru. Potem i^ j nastopil (g. Milan Marjanovič, ( član Jugoslovanskega Odbora ' v Londonu, in z domoljubnimi ^ in umljivimi besedami nani je s opisal potrebno zjedinjenje v ( Jugoslavijo, v veliko slovensko j laistno domovino, ker je to edi-na pot, če hočemo rešiti našo slovenščino. Ne pustimo, da bi ^ nas pogazili kot ničvreden na-rod, ki spi in ne ve zakaj je na svetu. Pravil nam.je, kako so ga s silo odvlekli od njegove žene in otrok,, ker je deloval kot rodoljub v domovini. Pahnili so ga v temnico, k}er še danes zdi-!huje tisoče za narod zaslužnih in delujočih mož. Pravil nam je iz zgodovine Matija Gubca in nas spominjal naj se zavedamo, kaj pojemo v pesmi: "Hej Slovenci!" in "Morje Adrijan-tsko" in druge narodne pesmi. Hlaležni smo tudi vrlim §lo-( vencem, ki so prišli iz drugih mest sem k nam, kakor tudi vrlim Slovenkam, katere so pomagale in bile toliko navdušene za to narodno in svetovno stvar. tSlovenska ideja nikakor še ni uničena, ampak tlije v srcih Sloverrcev in Slovenk, kar se' je prav izvrstno pokaralo nv tem predavanju. Korifeč no pošiljam B^atsKcir pozdrave vsem zavednim Jugoslovanom po Ameriki in kličem: Živela Slovenija! Živela Jugo- ( slavija 1 Fr. Omenta. San Francisco, Cal. Cenjeno uredništvo. Slovenec John Mo-dic, stanujoč na 578 Šan Bruno ave. v tem mestu je šel 8. jan. pred sedmo uro zjutraj na delo. Delal je pri morju. Ko je šel blizu postaje Southern iF'acifk, železnice je korakal preko cros-singa, ki je bil zaprt, toda je vseeno šel preko. Prav ušel je enemu vlaku, ki je privozil z ene strani, a druzega vlaka od druge strani ni videl, in ta ga je zadel tako, da mu je obe noge zmečkalo. Štiri ure pozneje so mu v bolnišnici obe nogi odrezali, nakar je1 umrl. Zapustil je $1400, žfeno in otroke v starem kraju. Star je bil 59 let.( Bil je mnogo let zvest naročnik vašega lista, katerega je z ■največjim veseljem prebiral. Naj počiva mirno v ameriški 1 zemlji. Zastopnik < ' —c_ ' 1 Iz stare domovine I • < Preganjanje Jugoslovanov.' ^ "Obzor" piše: "Deutsche Waclut" sporoča: Radi mote- « nja javnega miru je bilo zapr- « tih in oddanih domobranskemu sodišču sedem gimnazijcev VI. « gimnazijskega razreda, in si- * cer sledeči: Juirij Confidenti; ' Josip Flajs, Fr.» Kostomaj, Ivan * Roj.nik, Henrik Samec, Jotsip 4 Trdbej in Bogolj/ulb Žagar. Ob dolženi so, da so v neki .gostil- * ni prepevali vseslovanske htm- 4 ne. Razgovor z guvernerjem Sr-j * bije. MAz Est" piše: <4Kakšnr>, ^ razpoloženje vlada v osvojeni Srbiji?" je vprašal dopisnik. < "Prebivalstvo se je udalo v položaj kakoršen je. Za časa mira je bila srbska meja zapr- < ta za eksport, >n za časa vojn- * je srbsko vojaš-ko poveljništvo ^ ibrez usmiljenja rekviriralo vse « in ničesar plačalo. Naša upra- ^ va znači torej zboljšanje polo- ^ žaja v razmirju z mirovnim < stanjem/ pa tudi v primeri z ^ vojnim stanjem, ker mi ne kra- ^ demo in ne nadlegujemo ljudi. < toda it vzamemo ljudem žito, ^ damo nakarnico. ki se izplača pri prvi* nasi blagajni. (Tod* - prej?'' vpraša nadalje dopisnik. I "Gotovo je tako", je odgovoril guverner, "živinoreja je mnogo boljša. Ob času vojjie je poginilo mnogo živine, posebno ovac in jarcev, ker so Srbi tekom vojne uživali največ jarcev in ovac. Sedaj smo izdali naredbo, da se teleta in prešiči, ki ne tehtajo 80 kilogramov, ne smejo klati. Lahke rečem, da je Srbija jako bogata dežela. "Hriboviti Jcraji so1 večinoma neplodoviti, toda plodovitost ravnine je izvanredna, tako da če se dobro obdela, dobiš toliko žetve kot v Nemčiji. Pomislite le, da smo v januariju sejali žito. Koruza lanskega leti sicer ni bila najboljša, zato so pa dobro obrodile sij ive in vinogradi. Srbski pridelek vina sem prodal madžarskim trgovcem. Videli bodete kaj obrodi letos. Letos yno jako veliko delali in uspeh ne bo izostal." "Kakšne so pa šole in druge kulturne slike?" vpraša dopisnik. "Naši učitelji učijo v šolah v srbskem jeziku. Otroci redno l-* - šole, kjer se učijo samo pisanje, 6 "AH obvestite Srbsko preb'- "Novice gredo od 'ust do ust in seveda v pretirani obliki. | Jaz sem se potrudil, da je pre« bivalstvo obveščeno o resnici. Sicer pa obstoji srbsko prebivalstvo iz samih starcev, mia^l dičev in nekaj žensk. Nekaj jiiS je pomrlo; nekaj jih je-ušlo, nekaj smo jfh pa mi internlra- (Talko govorijo oni, ki so srsfko mejo zaprli na vse kraj«. in tudi nevtralcem, da slednji J ne vedo kakšne so razmdreifl resnici, ki so hujše kxit ra>.ine* f re na dnu pekla.) ■§ Zaplemba i m o v i n e. "Die Drau'' poroča, da je'zagrebško vojno sodišče odredilo zaplem-: bo premoženja vodnika (firar-* : ja) Ivana Sajmoviča od 70. pe*J hotnega polka iz Zemuna, kerl še je dognalo, »da je on pristopil kot prostovoljec v srbsko prostovoljno divizijo v Odesi koi DR. LUNDER - ADAMIČ, St. jo s. s. p. z. 1 , i'...... PRIREDI v nedeljo 11. febr. SVOJO Mišmm V BIRKOVI DVORANI, OB POL a ZVEČER. Prireditev bevae tkesi zanhnive in bo prekašala T»# dosedanje prireditve. Pegreiali ne bodimo naiega "Mihce", ki bo pokazal ta ve£er uka-žejnemu Šenstva kake ae perilo p^lro po ujnovejil metodi. Najbolj peraembae, najgriein nejleple metke dobe kraana darila. Gkana godba s tabornimi komadi ped vodstvom Lauocbe in Jančar or-'kettre. O bila vtakomtna okrepčila. Vstopnina - - 2Sc za osebo.' Dru Str o g 1 so enefiijo dchye, da at iitnpn / igr&i ngradba Slot. Sar.. Doma in vat dobičke takih prirt diitv upot rt bi aa NARODNI DOM^. Zato pa druitro pričakuje obilo udtkibt na ta % ečtt. Dr. Lunder-Adamič. VABILO == NA PRVI -, Plesni Teoček. KATEREGA PRIREDIJO "SLOVENSKE SOKOUCE" St. ti s. d. p. z. V NEDELJO, 28. JAN. 17. V JOS. BIRKOVI DVORANI. h i Program: m—e£ Srečolov, ialjiva pošta, PiklerjtY kevder, ob 10. uri piti • košarico, eb 11, uri diire volijo ob polnoči bo p« "uganjka". Igro godbo u« 99 inštrumentov. Jed in pijačo importirana narodnost is Ljubljane. JLačtuK. eb 7. uri »<0*&tr. Zo točno postrežbo jamčijo SI. SoKpUce. /V Ameriki vlada glede polivk tike takozvana "Monroe dok- ii^na". Ta nauk pnavt, da mora biti Amerika za Amerikance. I da se ne sme nobena evropska oblast vtikati v ameriške ra*-l|jnere, in da vse ameriške oblasti in države skupno nastopijo, l^e bi se iz Evrope hotelo up-:, ||ljivati na Ameriko. Objednem pa uči zgorej omenjena doktrina, da se Amerika ne sme vme-f Šavati v evropske razmere. Na ta način je bila Amerika P izolirana od Evrope dobrih sto 1 let. Danes pa je drugače. Wil-jiaon je spregovoril zgodovinske • besede, Ico je dejal, da morajo Z j edin jene države dobiti svoje mesto prt mirovni konferenci, fin it več: Wilson je dejal( da bodejo Zjed, države gledale, da «e bo sklenil tak mir. ki bo garantiral narodom njih obsta-5 nek in razvoj. j Povdarjamo, da so to zgodo-[ vinske besede, katere je treba-| dobro umeti, da se zavedate ^kolikega pomena so. To se V pravi, da hočejo iZjed. države ^meti veliko besedo, ko se bo * Sklepal mir. Da bodejo Zjedi-njene države pazile, kako se bo delala prihodnja mapa Evrope Zato pa je šel Wilson pred senat, da temu važnemu oddelku naše postavodaje naznani svoje mnenje in načrte, in da i se senat v bodoče po tem rav-Sg'Ha. Kaj namerava Wilson? Lan-[ ski kongres , je dovolil $625,-000.000 za nove bojne ladije za ameriško mornarico. Sprejeli so postavo, glasom katerravi položaj v Evropi, ve od kod preti nevarnost Zjed. državam, ve mogoče kako namera-' vajo odločilni faktorji prekroji-1 ti mapo Evrope, zato pa hoče J Wilson nastaviti ves upljiv ameriške vlade, da se bo slišala tudi ameriška beseda. Ko je Wilson spregovoril r svoj govor v senatu Zjed. dr- >■, i ... K jh/ ^ ' ^ - - flPPHB"^ £ jBfejlj VII. >4In vse skupaj je farsa!" je I rekel Miian. "Vse človeško živil J j-en je in vse življenje človešt-|| va, od paradiža Adamovega 4o doline Jozafat! — Napoti se E iirikat resnice, -našel boš laž in Rprevaro; namesto čistosti o)n račun! ob katerem čjo-I vjic presnuje dni in prebdi no-I A zato da na koncu vseh kon-jp«' »piše veliko, votlo ničlo. P^P sem poslušat visoko trage-■fed^o, da bi se mi ratzodele po-■ Slednje skrivnosti moje duše, Pij so mi zaigrati talko neumno | ll^ko, da se smeha ni bila vred-Wm>— Kaj je treba storiti? Ali ' •ni najboljše, ležati v naj bližnje m toplem kotu ter mirno počakati, da bo clown te pen, da I bo farsa pri kraju in da pade 7 Take in še bolj žalostne so •bile iMilanove misli, ko se je v0-1 zli ponoči proti Dunaju. Sam je bil v predelku in zeblo ga je. Kadar je vlak postal, se je prikazalo tam kje, kaikor v veliki ; daljavi, par svetilk, čemreno dremajočih v oktoberski megli. I . Samoten popotnik, zaspan in zlo vol jen, je stopal sključen, z visoko privihanim ovratnjkoih po peronu ter je čakal na Bog vedi kateri vlak. Glasovi spre-1 ^ vodnikov in delavcev so bili yai F nekako zatnolkli, bHdiljeni, ka | kor da stoji voz nekje sredi brezkončne, 19 r zle pustinje in k se ne misli geniti več nikamor. Vse, kar je Milan spotoma videl, slišal in občutil, je bilo ka- i p kor neznosno pusta m tesnob-) p na melodija tesnobnim in gren-, kim besedam njegovega srca. **V kotu gniti, mirno čakati, i — ni najboljše! Ce nima ta jab- i g lan zdravih jaboHt, jejmo črvi- i IIva; zakaj jesti je treba 1 —Ce ; p je tako, da vodi vsaka sleherna j I, pot v močvirje razočaranja, je | (pametno, da se človdk močvir-I jft koj od začetka privadi ter si 1 ivredi tam svoje domovanje s kolikor moči prijetno. Morda I'bo naposled še spoznal, da je < ' bilo vse began je za nadzvezd- I • nlmi- ideali le bolezen, meseč- i nost na primer, in da je prava I 1 ocetnjava človeku vendarle s tam, odkoder je bil prišel: iz 1 | močvirja. —iZdi se mi, da sem c videl nekoč obraz, ki je bil čez- i . itaturno lep- Da sem ga videl v 1 jih. Zdaj spe trdno jutranje je spanje, sanje so it utihnile. Ustvarjeni so vsi kakor jaz; ro-t- jeni so bili, jedo, pijo in bodo o umrli. Ali je tudi v njih srcih e tista podoba, strašna v svoji n lepoti? In če je; če je njfh trp-i- Ijenje kafcor moje — čemu ži-l, ve? €611111 so te lirše zgrajene o in vsako drugo leto prebeljene, >-' čemu so ta polja obdelana, če-mu' so kozolci polni, čemu se o pašejo črede po teh planinah'1 i- ... Zavriskal je fant vasovalec e daleč na klancu — zaskelela ga e je bila v srcu (podoba lepote, ki e je nikoli ne bo videl.. .rdeči h nageljni, nedolžni, dišeči, so 0 pred oknom, za oknom je i- vlačuga; ljubil jo bo clo nasiče->- nja in gnusa, nato bo plunil na vse štiri strani ter se bo oženil z drugo vlačugo, -šf hujšo. In >. takisto bodo ravnali njegovi :• otroci in otrok otroci na veko-i- maj!" Visoko na Semerniku je le-d žal snejf; čist zrak je sekal slko-zi špranje ob oknih. Danilo se li je. Hišice globoko doli v ozkih, kotlinastih dolinah so bile drobne in priljudne kakor otro-& «ke igračke. Popotniki so stali e v gneči na hodniku ter so občudovali to lepoto, kakor jo je 3 biio popotniku treba občudova- - ti. Milan se je leno vzdignil ter , 1 se ozrl; videl je ljudi, ki so bili . s širokimi hrbti nagradili okna. "Tudi tam, se jim zdi, da vi- 1 i dijo njen obraz, obraz, Iki skeli i > v duši — strm^ v daljno lepoto, i . ki jo slutijo in ki se je boje; in I i kmalu bodo spet na zemlji in z bodo smrčali!" — i to širokih dunajskih cestah f je gonil veter oblake pra'hu, ; -jrazganjal jih je po sivih parkih j 1 #U>?eanJal visokt> vmtai stretf tjudi je bilo malo; ti-' | i ščali so si klobuke na oči ter so j i hiteli. Vsem se je mudilo. Mi- , . lan si je bil naročil voz, ki se je i - zibal križem po ulicah tako ne- « - rodno, škripaje in ropotaje, | ■ Ikakor kmečki ikoleselj po raz- j -.voženi okrajni cesti. Nekje ob i »oglu visoke, neprijazne hiše je, < , stalo boso, kuštravo in umaza- i no dekletce, morda desetletno; | iztegnila je jezik, pokazala osla j i z obema rokama ter se zasme- t , jala z zvonkim, zelo prijetnim { : glasom. 1 'To znajo tudi tukaj!" se jc hvaležno nasmehnil Milan in ' slajše mu je p Ijena. Tam so vlačuge v plat- f nu. tukaj v svili; tam sopokro- -ni, tukaj po tri. Vse je zunanjost!" p It tedaj, ko je sanjal o sijaj- II nem razmahu velikomestnega n I [žabja mlaka- Nič Mi^kanja'rve^ I Ij nič spominov na tisto pravljic-1 ■ Ijprnenja "iznad sebe"! Udati se Hv to, kar je in kar najbrž ae " more biti drugače! Smejmo se buriki in n* mislimo na zaželje-je no tragedijo* f e. Ali pričakoval je, da bo ta >- "potratnejše opremljena bur-o ka".vse kratkočasnejša, svetlej-h ša, da bo "gnilo jabolko slajše, ji okuženi ;zrak opojnejši". Prve )- dni in prve noči si je sam pri-i- govarjal, da je vse res tako, da e je "jabolko slajše in zrak opoj-B» nejši";-toda prav kmalu — in nenadoma, brez posebnega po-e voda, takorefleoč sredi ceste, se 7 je zasmejal naglas ter je širo-c ko zamahnil. a 4<Še priskutnejše! Ce* je poči doba ničvredna in ji dajo zlat okvir, je ničvrednost podčrta- 0 na; bila je zoperna, »zdaj je na-e silna. Skoraj bi rekel, da je pri-!- kupnejša tista genljiva in neu-a mna vsakdanjost brez zlatega il okvira... in da je ostudna bab-ri niča še ostudnejša, če si odene 1 sumeče cape. Kaj in kje je tf-h sto, kar imenujejo naslada, užitek ? Pravijo, da naj se mladina - razživi, 4a naj se'razmahne, dtft - je to njena pravica — kako in e kje naj se razživi in razmahne? i, Saj nisem drugače .ustvarjen 5 drugi, nekaj podobnosti je zmiijom med ljudmi — kako da je moje srce tako pusto, da| - ne občuti in ne pozna tistih! e sladkosti, o katerih toliko .go- - vore in pišejo, ki jih dovoljuje-1 r jo in prepovedujejo, ponujajo i in pieklinjajo in ki so čisto go-. tovo nekje na svetu, ker bi jih - drugače ne bilo v spominu, v i mislih in na jeziku? Ali hodim , me dljudmi breztelesen, člo\ek i bre zsence^" i . \ (Dalje prihodnjič)., ^_ » 1 Zaplemba prenfoienja. "Ob- » zor" poroča: Tržaško deželno ] 1 sodišče je odredilo, da se za- ' l^eni premoženje Evgena Lju- i otca, uradnika barfke "Union", i ' roj-enega v' Trstu in sicer radi ■ osumnje, da je pobegnil k so- s i vražniku. Nadalje je deželna s > sodnija v Gradcu odredila za- i , plembo premoženja Viktorja I Desingerja iz Skofjeloke, banč- 1 > nega uradnika v Ljubljani, ki < •i se je boril kot ustaš pri srbski ^ ■ armadi in ki je padel v bitki, 1 ; pogoden v glavo. Zaplenilo se « je nadalje premoženje France- t tu za- i htevah nemškega državnega s jezika od strani nemških po- ( slancev*in 3. da se po odločitvi Galicije, Avstrija pridruži eko-nomično, .politično in vojaško ^ Nemčiji. Slovence so zastopali poslanci dr. Krek in dr. Koro- . šec. Zastopani so bili tudi Čdhi, Malorusi in Rumunci. Italija- ; ni se niso odzvali skupnemu S pozivu in seveda . niso bili za- I< stofcani. Na zborovanju se je n sklenilo in sprejelo sledečo re- S solucijo, glede katerih za$top- " nik nenemških narodov nečejo ' na nohen način odjenjati: 1. c Galicija lahko dobi avtonomijo F tedaj, kadar se vsem drugim s narodom zasigura potem po- £ stave iji parlamenta narodni in [ ekonomski obstanek. 2. V Av- ® striji mora vladari v jezikov- T nem kot v vsakem drugem pogledu popolna ravnopravnosr. ( 3. Avstrija mora ostati samo-stalna in neodvisna in mora 7 opustiti vse, kar bi njej, kot ve- " lesili, mogeče škodovalo. Zborovanje zastopnikov ne- J nemških narodov in njih parne- ° tne zahteve so izvale v političnih krogih velik interes in pri ' vseh ljudeh, ki pošteno mislijo, veliko odobravanje. Snažna soba se odda v najem za 1 ali 2 fanta. 6404 .......................IBO. »*'• int fo............'* ' mlii'^' i dklo iseii^w vast*, \ i e dO 25 b*«#d Sil e vrat. 1 krat po...........'..I0o e 8 krat ta po.................17c. e vaška MdaWui vrata po So. J Ae 6bttČi6 IN na HhAho 8e sfrejmsjo, do 26 bMOd «11 6 vrat a 1 krat po".......................26c. . 3 krat ta rac po.................20c. Vsaka nadaljna vrata po 4«. ■ ^tnajim si obDA, MlU, trAMo'. !, VANJE, TRGOVINA, Itd. NAPRODAJ „ HIIA, TRGOVINA, FARMA. KONJI L IN DRUGO. TSČE 8E OSEBE, ZQUB- - ljeno, in drugo neoznačeno. do 2» baaad all 6 vrat tt krat po..............:........50c. - 8 (krat po.......................42o. 1 6 krat ved po.................36c. vaaka nadaljna vrata po 7c. " i*ceJ6 u trgoviki 8ola8tni. e ki ali druge denarne prilike — preklici in druge osebno " »ti. do 2S baaad ali '6 vrat 1 krat po......................:60c, 3 krat to rofi po................$U0 t Vaaka nadaljna vrata po 10o. zahvale" in mrtva* k a naznanila. Vaaka vrata po.................«c. - Za vefikrat *• lata cena pomnotl. - dfcultvena naznanila:— llp-at po ...................4c vrata 1 T*0^ ^f...............H • 4 do 6 beaed ae niw ms vrata. ; ali ste tudi vi naročeni " na velezanimivo revijo ''čas*'? Ako Se niste, to storite tako). Vsska posamezna itevilk« je ( vredna toliko »voto, kolikor : plačate za celoletno naročnino. { Cena listki je samo $2.00 na le-i to in se naroča pri "čas", 2711 So. Millard ave. Chicago, 111. a au pa pri °casw, 6033 St. Clair , i ave. Cleveland, Ohio. Naročiti lie ie danes na ta velezanimivi ,|lkt__ > DELO! DELO t 1 Stalno delo, zunaj, dobro de-' lo. Dobra plača. The Union 1 Salt Co. E. 65th St. & New : York Central železnica.. St-Clair kara. (Mon, jpri. Jan.31) Neredi v obistih. Vnetje obistij ali jeter, za-, prtje ali pasiranje teslke vode, . bolečine pri urinaciji, nabuhle noge in hrbtobol prihaja od nereda v obistih. Ta bolezen, bruhanje in kisel želodec se dobro zdravi s iSeverovim zdravilom za obisti in jetra. Cena 50c in $1.00, po vseh lekarnah. Ot«vi lei močijo postelj, so bili ozdrav- ; ljeni s tem zdravilom. Cje želi- j te, pišite po cirlciilar o Severo-vem zdravilu za obisti in jetra, ; kdaj in kaiko se rabi. Je za- , stonj. Če niste še prejeli en iz- | tis Severovegfa almanaha za • leto 1917. zahtevajte v le: 1 karni ali pišite naravnost na W. ] P. Severa Co., , Cedar Rapidi. { Iowa. BARVE. ! Cenjenemu občinstvu nazna- j njamo, da sedaj imamo zopet 1 barve v zalogi'in sicer sledeče: 1 črne, modre, zelene in rudeče. 1 Ako imate ikako blago, da ima 1 slabo barvo ali da hočete imeti 1 drtisro barvo, sedaj je čas, da 1 pošljete nam. da vam uredimo 1 po vaši želji. The Frank's Dry Cleaning. Co. 1 1365 e. 55th st j čistimo, lvkapio, barvamo in po- | pravljamo obleke. (14) j Slovenec dobi takoj dobro delo v slovenski mesnici. Oglasi j naj se takoj pri Fr. Vesel, 4030 J St. Clair ave. ' (u) Naprodaj je dobro urejena gro E cerija in prodajalna z mehkimi S pijačami v sredi slovenske na- 6 selbine. Stanovanje in rent po- G ^eni. Proda se radi družinskih 6 razmer. VeČ se pozvi v uredni- fl štvu (Fri-Wed.j2) E Naprodaj ' je hiša s 7 sobami, (j na 49. cesti blizu St. Clair ave. | Cena $2600. Nadalje druga hiša | 7 sob, elektrika in vse moder- I ne naprave, samo $3300. Lah- E ka odplačila. Blizu Lake Shore f tovarne v Collinwoodo. Napro- | daj je tudi več dobrih farm E Vprašajte pri O. G. Wellman, | 1371 E. 80th St.. Tel. Rose- I dale 2370 J.__[ (Pozor na novo p'r*no iolo. [ ■Rojakom naznanj.tni, da sem ! otvoril nov tečaj za ples (Ame- I rican Dance) v Jos. Birkovi S dvorani, 6006 St. Clair sve. Pri- ! če tek druzega tečaja je 311- jan. ! Pouk se vrši vsako sredo in pe- ■ tek od 8. do 11. ure zvečer, j Vstopnina za moške $5.00 za | 12 večerov. Dame proste. Se I priporočamo (r5M| jonn BKtuca n inos ivircnner, | I j P j l 1746 EUCLDD A?E. bliau E. 9th St. KRONIČNE IN KRVNE BOLEZNI SE ZDRAVIJO Na isti način in s istimi aparati kot zdravijo v VELIKIH SANITORI-JIH V EVROPI U rad n« u ret 9. tj. d« 4. p«p. 7. *T«i. do S. sv«£. 10. d® 12dop.ob n.doljak Ixr§£it§ ta otfla*. da n* pomabiU nas lot) a r _ ___________ Naprodaj s^ hfte za dve družini, popolnoma nove hiše in moderne. Cena $4300 na Thames ave- v Collinwoodu. Samo rfelkaj plačate takoj, drugo na lahke obroke. The Walkey-Mau-Lovering Co. 13411 Sr. Clsir ave. Eddy 155, Wood 6;. r--- Clevelandskim materam. Edini način, pokaterem lahko dobite "Kopp's otročji prr. jatelj", v Cle velandiu, * Ohio, je da pošljete 50c za eno stekle-nicoali $1.25 za 3 50c steklenice na "Kopip's Baby Friend Company", York, Pa. To velja samo za mesto1 Cleveland. Pozor Slovenci t Edini slovenski plumber v Clcvelandu. Svoji k svojim! KICK DAVlDOVtCH, Plumbing, Gas Fitting, Sewer Building. 1075 E. 64th St. ; Princeton 833 W. (12) Sprejme 6e*par fantov na hrano in stanovanje. 1190 E. 60th St. —-(12* Front soba se odda v najem za enega ali dva fanta. 1176 E. 6ist St. (13) štirje - fantje se sprejmejo na hrano in stanovanje. 5351 St. Clair ave. (16) * i"*« ^f^J f 1i Mir^ki H l'J#fl IMflttl ' • • 4i- 91 w * m ■ ^wrffc^ E* ■ A ^UV it *' M" * 1 j 'fi^ji fs* lr, Ali vas veseli narava? Tedaj ti preakrbite fotografski aparat, a katerim lahko delete najle. pše alike nereve. Pa tudi alike vfiih prijateljev in znancev. ■ ' Najboljie aparat« dobite pri ' F. BRAUNLICH lekarna 13S3 E. SStk ST. $10.00 $10.00 $10.00 I v Posebna ponudba za jan. v | ■■ ............ ■' 11 "- ■ — G Ljudje, katerem lezi prihidnjcst j ri Cl I O srcu, nsj srp trudijo sedaj, d 1 ustanove lastno doma« ijo. vJ I T Naša kompwnij® daje po dria vnem is- rp I k asu naj boli* » zemljo v Witconainu, v do 1 Omilili rudeče detelje, plenice, msa, al- g^ I falf^, ftiol, grah, tobak, si« dkorns peta V/ I Vin kr*mpir. t r I Vri 40 akr.le $12 60 in veOiaaker. V IČepla*atc $10 00 se vam garantira sa * I zemljiAčc 1 N Manjka zemljiftta, 5 ali lOskrovra mt kokošjo farmo, ribji iot ob jeteru, lov po I zimi Srn in jelenov v obilici. Nobenih ob- * | resti sa pr\ ih 5 let. Za pojasnil« pilite na North American Land & Timber Co« I 334 So. Cm o* J St. Chicago, III. I aH N. PIKLOR, 904 CM* Hotel, ClmUwl, OUa I JOS. ŽOKALJ I I ^_6408 ST. CLAIR AVE. U f \ sc priporočam rojakom v obilen posit moje trgovine. # I Velika zaloga finih moških klobnkov, kap, hlač, ki | I Mr VSA MOŠKA OPRAVA. TOČNA FOSmEŽBK CENE PRAVILNE. t ^ , ,,^ i'{ "i':. P': ' ' .'»/'/"'"f' '\ ,'^jkl Pošiljateljem denarja! • > ' -i 1 * * ■ ■ " ------ ^ * ... .. ... _ .. x _. _____ , . . . . • . 'p 1 ^ ' ' v. Se vedno se lahko denar posije v staro domovino po brezžičnem brsojavu in potom pošte, toda sprejemamo ga le pod pogojem,' da se vsled vojne mogoče izplača 2 zamudi Denar ne bo v nobenem slučaju izgubljen, ampak nastati Zmorejo le zamude. Po brezžičnem btsojavu se zamore poslati k okrogle zneske po sto, na primer 100, 300, 300, 400, 600 in tako dalje do deset tisoč kron. Za brzojavne stroške je najboljše, da se nam pošlje $4 za vsak naslov; ako bode kaj preveč ali premalo, bomo poslali nazaj, oziroma pisali za primanjkljaj. ^ Ž ozirom na sedanje razmere, ker se veljava denarja skoraj vsak dan izpremeni, nam je nemogoče za oddaljene kraje pri-občevati natančne cene denarja, ter bodemo od zdaj naprej do preklica računali krone po ceni, katere bodo naznanjene v listu "Qlas Naroda" isti dan, ko nam dospe v roke denar, mogoče tudi po nižji ceni, za slučaj, da bi razmere nanesle tako. Kdor želi, da se izplačilo izvrši po brezžičnem brzojavu, naj pripomni na denarni nakaznici "pošlje naj se brzojavno." Za cene glejte v listu "GLAS NARODA" TVRDKA PRANK SAKSER, 82. Cortlandt Street New York, N. Y. dnem drugem, daljnem, dav-I nem življenju, ki je bilo čisto gotovo in resnično, zakaj drugače bi v srcu ne bilo živega, skelečega spomina, bi ne bilo I Icoprnjenja (pa daljinah, ki jih to ubogo oko nikoli ne } - Prav gotovo bo to največja razprodaja kar smo jih še kdaj imeli, ne samo ker nudipio na tej razprodaji ostalo blago, ampak ker smo priredili za razprodajo vso našo ogromno zalogo obleke po cenah, po katerih niti tovarnarji rte morejo prodajati za prihodnjo sezono. Prenehali jbodemo z oddelkom trgovine, kjer prodajamo ženske obleke in suknje, in raditega mora biti popolnoma vse razprodamo, ne oziraje se na cene. Pomnite, da vse naše suknje in obleke, krila in bluze se morajo razprodati za man kot polovično ceno. Poleg tega je stotine vrst še drugega blaga, ki bode razprodano za manj kot kupljeno predmeti so bili nekoliko poškodovani od DIMA in OGNJA. Ni treba nadaljnega pojasnila, ampak pridite na to razprodajo in dobite blaga po silovito znižanih cenah, cenejše kot ste kdaj prej kupovali. Pomnite, da se razprodaja prične v PONDEUEK, 29. JAN. TeKpm te razprodaje ne dajemo iti odjemamo nobenih z&namfi ali tiKfitox). Trgovina odprla do 8. ob sobotah do 10. • i -i . r rTTv-fT-fTTTTr-fin'VVTyYYyTTTT Dekličje obleke otemnele od dima 39c V tem oddelku so krasne, čipka- • > ste obleke, katerih vrednost je « $>50, in ki st> nekoliko omadeže- • vane od dima- Samo nekaj v zalo- , J Ženske suknje Razprodajalna cena : $3.50 j Popolnoma snknjene, serge, me- j saline, samo v malih merah, prej-* ; šnja vrednost $7.50 do $12.50, se-daj samo $3.50. . i.«... ».««.»t.... . .«*«.«.... ................. ... I OTROČJE SUKNJE. Fina oblafilla, polne mere, razne barve; Od 2 — 6 mere. Vred- A J nost 92.70, pri tej iax- 1 Dk prodaji po..............I aWV 'J'"' ' DESKE OBLEKE. Vee deške Obleke ln suknjič« so po tako skrajno znižanih cenah, da bodete aa vsak način prišli ln ikupllt. Vse mere ln vsorcl. LASNE MREŽE. Samo *% predmet bo pripeljal mnoge v trgovino. Cena prej Sc p mm ta eno mre to sedaj Jj ŽENSKA KRILA. Najnovejša In pristojna. Najnovejši viorcl. $4.00 vredna, A a mm g* pri tej razprodaji aa- J t 0%| mo po..................fbl^U ■ ŽENSKE OBLEKE. ► Krasna zaloga dobre obleke. Svila, suk-no, serge. Vredno do gm mm mm g* »8.50, pri tej razpro- jKjj Ow MOŠKE KAPE. Velika Ubera raznega materljala, kapu smo prodajali prej po «1.00, sedaj | wG » SVILENE OVRATNICE. Nove ln privlačne, krasna Ubera vzorcev. Redna oena 60c na tej razprodaji aa- /UA mo po .......................bVV ■ '• ■ v. . i- . • LINGERIE JOPICE. Kraana libera lepih vzorcev, vse mere, prejftne cene od ft do < 'jmMk- $1.26, pri tej razprodaji JW U samo po.................... 1 ČIPKASTI ZASTORI. Nekoliko polkodovgna od bgnja, ae prodajajo' po ipolovtCni oenl. Krasni vzorci na i»bero. ŽENSKE NOČNE OBLEKE. Tenke flanelaste noCne obleke, raznih vzorcev ln vse mere. m ffe Prej smo prodajali po AUlI /5c, sedaj samo...............w W ŽENSKE SUKNJE. Te suknje se prodajajo v mestu veliko dralje jff>»>.' 1 DESKI JOPICI. 5 ^r Trpežni jopiči, ki yam dajejo komfort Vse barve. Redna oena A A 41.00 do $L25. s^dnj M/A 1 ■MM* P«.............. ......WfcW .'. ....... ... ...... ■ ■ ■ MOŠKI KLOBUKI.' Žametasti klobuki, Jako moderni, vredni od $2 A g§ do $4.00, pri tej raz- tk J kU (prodaji po..............^ I aWW TURŠKE BRISALKE. Icvanredno alzkie cene temu blagu, prej so veljale l&c, sedaj samo 1% A po......................................WW MOŠKE KANVA& ROKAVICE Dober izdelek, tefeke rokavico. Ljudje se bodejo trgali za nje. mm Razprodajna cena sa- M A mo ipo.......... ......................• W MOŠKI OVRATNIKI. Beli platneni, samo manj&e mere, malo omadeževani, mm * sedaj samo §%A ' (po............ ............... WW i MOŠKE SRAJČK Srajce z ovratniki, dako fin Izdelek, pri II tej razprodaji m \ samo A ipo........... ............... ( DEŽNI PLAŠČI. ] Vsi dežni plašči za ženske, dekleta ln 1 otroke po Jako znlžnni ceni, ki vam pri- a hranijo dolarje. Plaftčl, ki se vedno po- v trebujejo. v t < ŽENSKE OBLEKE Z JOPIČEM (SUtT& r,, Naibolj ekskluzlvnl vzorci. Kraano iprl- ^ stoje, najboljte obleke A 4 A 'K BELE OBLEKE. Samo nekaj lingerie oblek, malo po&ko-dovanlh od dima, kras- gk g* ni vzorci. Vredne 76c do | U A 93. Na tej razprodaj po...... I WW PREGRINJALA ZA POSTELJE Zaloga finih pregrinjal, ki so bila malce pofrkddovana od ognja, po polovični ceni. Ne zamudite te prilike. _.i»r. 11 "1 . ,11 ■ ■ .ai4 - t' ■ MOŠKE PRAZNIČNE SRAJCE Iz nate redne fcaloge. najnovejši vzorci, vae mere, prej»na cena m90% $1.00. Razprodajna ce- /UA na samo po................. I WW ŽENSKE SUKNJE. V vsem no/em materiJalu ln vzorcih, z visokim ovratnikom, A mm mm g* vrednost do $12.50, se- it / f%|l dat) po.................^M IVU < MALE TURŠKE BRISALKE. 1 /BrlsaHte, katerih drugje ne morete ku- I piti ceneje kot 6c gm 1 pri tej razpro- T A t daji po........ ...... ....... IV i DEŠKI KLOBUKI IN KAPE. Nemogoče je otpi sat I ugodne prilljke, k! L se vam tu nudijo. Kape ln klobuki, brez v vprašanja prejftne ^m mm p vrednosti, sedaj ea- | t A 1 mo po..,..................... I It 1 BLAGO NA JARDE. Zaloga perkaia, jard široko, lepi vzorci MOŠKE NOGAVICE. > Zaloga belih nogavic, katere bodete takoj kupili, po oenl, kakor jo ■■ 1 dajemo pri tej razprodaji g A ' samo po.................I W ŽENSKE IN DEKLIČJE SUKNJE. Najnovejši vzorci, vsaka obleka fino izdelana, 17 vrednosti do gm g^ pA tj^0::^..^ $9.50 . NOJEVA PERESA. Nekoliko omadeževana, vredna od $1,00 do $6,00, na tej 4 g* ^ mm g* T 1UC-OUC ! ----------------T""........»J OTRQCJE StlHNjk IPocenl sukjnjlce za malčke, On materijal ln barve. Vredne od A m $3.00 do $4,00, pri tej Ifa V A U razprodaji po...........W DEŠKI JOPICI. . Skrbite , da je vkš fant gorko oblečen. Razni vzorci, 75 cen- m g* tov vredni, pri tej raz- VB ZSfl prodaji po.... .............."VCaW 4 ■ v ' ' * 't. * 1: J"! ' ŽENSKA KRILA. i>ep Izdelek, male mere, Črna ln modra vredno do $3.00, gm 4 m|a pri tej razproda. \ j 7U .,. < - • j . ' ;'|B| i I .................. 11 vt i ■. . KOŽUHOVINA! < Vel predmeti i* kožuhovlne aedaj za tre-tino cenejši. To bo najboljše vredno«! cele razprodaje. --—--;-