Offioo of ptMimin: H07 H«. Lswo4slo »▼•. T.ltphonr t Uvidll« 4(11,
m* Wr tU Act of Octok^g, 1S1T, O« Ms at »K. Po.t Offlc. of Cklco.o, lllinoi.. By ord.r of (k. Pro.«,«!, A. S. Buri..««, Po.l-.fr Go«or«l Katof mi opoolal roto of p—pn^lij gor U .octio« HM, At of Pot, i, IS IT. ootkseU.Š oo^Juoo uT^uT^
Z MALBNK OSTUDO »R1E STVI HO0SJO PRZPREClTl NAPR1D1K OLOVBAKZ DRUŽBE
Trumbtt, Vasnič, lolgor in Ribaf m snidejo s Italijani prihodnji tadan in rsiijo podrobnosti.
V rssnki so pa bega**)* sop«t sa
Pariš, 4. maja. — Jugoslovanski in italijanski delegatje imajo sestanek v ftviei prihodnji teden, na ksterem se bodo nadaljevala direktna pogajanja glede jadranskega Spora.
Jugoslavijo bodo zastopali dr. Anton Trumbič, dr. VcsniČ, Ivan Žolger in Ribat, ki ao zdaj v Bel-{gradu, kjer dobe vsa potrebna navodila.
Obe stranki sta že sprejeli Wil-sonov načrt kot temelj pogajanja in izravnati je že treba nekatere podrobne točke. Reka s okolico bo neodvisna država in Zader ho avtonomno mesto.
ITaskiafton, D. O. — Med tem
ko vlsda v nekaterih mestih v Is* lesniškem obratu pravi kaos, za«, htevajo šeleznlške drušb* povišanje tovornine, tako da ae njih prejemki povišajo akorsj za eno miljsrdo dolarjev. Č!o bo ta zahteva sprejeta, sa podrale živ. Ijenske jRTtrebščine skoraj tri mi-IJarde dolarjev, fcsjti sna na je resnica, da mora konzument plačati trikrat transportne t roške, pa magari če je produkt izdelan v tistem mestu, v katerem živi,
Ta zahteva pomeni, da nepokoj v Industriji še ne Im kmslu koti. čin in da je čvekanje v velebizniškem časopisju o skorajšnjem po* vrat k ii v normalne čase dobra u-merjena laž, ki ims namen mi ms-f st I ljudstvu oči. ,

NAVADNE dPUMO)*, po m če pri žagi. Stalno delV d< plača, h 11 a cCTueft .55f iiP FULTOM SAW WORKS A*. aa* ftnd S*.
li * Edini atarokrajski
SLOVENSKI ZDRAVNIK
v Pennsylvaniji
BoUčfcr.*kri
J^nnt^ra^ijrtabf
>iy*r rojaJki zdravnik in več-*twaid«iHilk deželne bolni-}nka>*iGvadcu naStafSrskem
idiulut »M Ifclh 7t flHfmvob
^oMP — Wood Street
tfsfitmMsm-
jtn ni /
m
/^bOSM
yabin i i* t'ifi«m
i uri ki revolucionarji oaoiji
m	ah'
BellTelephone Cedar 2388 U 843 E. Ohio Street, <
N3JUTTS3URGHJA.

PROSVETA
Inozemstvo.
mmmmm nt**.
Milan, Italija. — V Viareggiju, Tuakanfja, je zadnjo nedaljo na-atala revolta iz nogometne igre. Igralci ao ae sprli in vmea ao posegli karabinarji; neki igrale«, bivši častnik v armadi, je bil u-streljen. Nato so gledal planili a svojih sedežev s kliei: "Smrt policiji in vojakom!" Velika množica je napadla vojaške barake In ■"jih osvojila. Sto oboroženih mož je okupiralo železniško postajo in pretrgali so telegrafsko in telefonsko zvezo. Na ulicah so zgradili barikade, proglašena je bila gen ralna stavka in oboroženi rdbdi ao zaaedli bližnje griče, da prepre«jo prihod čet od zunaj. Drngt4aa je V prišlo 2000 vojakov, ki ao po krat-- kem boju okupirali meato
Anglija ja dobila 130 ladij.
London. — V pondeljek je vlad ni zaatopnik izjavil jr parlamentu, da je Anglija dobile i bojnih ladij in 124 submarink; razuntega ao pogreznjene ladje v Scapa Flowu tudi njene, ako jih hoče spraviti na povrije.
Francija je dobila dva večji bojni ladji in 38 submarink, Japonska tri ladje in Italija sedem .juihmarink. Združene države ao prejele le dve nemški bojni ladji Razdeliti je še treba 12 lahUti kritark. W rušilcev in 50 tojpe-dovk. Vvhutega ai bosta Pranega .in Italija razdelili bivša a ogrske bojne ladje.
J> • • ^- ^
Vi Westfalskem is ni arfru.
Psriz. — U Coblenzs poročajo telefoniČno, da je oddelek Bber-tove narodne garde dospel 3. maja v Dueaseldorf. Delavska milica je t razstrelila veliko tovarno aa sinod-*nik, ko so se prikazale čete ¥ me-2 stu. Delsvci v Duesaeldorfu še niso oddali aH^jnbati^AjlJr
rodno K1^*_j dlHlJ
predsedniku ne bo ttabe vetirati. I aern streljati na Indije« »a^da prav zanesljivo prihodnji dan go- sem rešil Indijo, zdaj ae pa mo-vore, da dapokratje v senatu ne ram umakniti, ker aem storil svobodo obstrelrali in da bo rezolu-jo dolžnost, strašno in grdo dolž-že sprejeta prihodnji teden jneet/' '
ltaki
aka prerokovanja ao podobna sodbi človeka, ki ao ga vprašali, če bo delevalo, pa je rrkel, da ne bo deževalo, če ne prične padati dež
Obatrukcija bo, pravijo danes polittčarji, obatrukcije ne bo, če bo resolucija v prihodnjih desetih dneh sprejeta, rečejo prihod nji dan. ,	a
Japond ovirajo odhod Čehov is ' Sibirije. .
Vladivostok, 29 apr. — Medze-vezniška železniška komiaija v Si biriji ja pealala svojim vladam proteat proti Japoncem, ki aa motajo v njene zadeve.Komiaija tudi tošft Japonce, da vaak dan bolj za drikijejo Oehoaiovak«, namesto da bi jim poamgali odpotovati do-
f *
Stoekholm. — Na *vedhk,-m je parlamentarna socialistična vlada a znanim Brantugem na čelu. Za •o ae pripravljale velika tedaj pa je umrla kroupruK-eziijja, žena |ved*k<tfa pfsetal en a ■ I ednika in vlada je takoj sata vila vae prvomajske sUv smeti in ukaaala razobesiti črne zastave v znak žalovanja, tevičacaki aariaHsti sa prezrli žalovanje in obhajali manifestacije kot po ni-vadL	4 ' . ■
telesniiks stavita v Jugoslaviji
stynrka v Franciji.
riz, 4. maja. — Generalna
stavka železničarjev, rudarjev, priataniščnih delavcev in mornarjev ae nadaljuje. Vlada je dobila nekaj prostovoljcev, a kateri mi je danes spravila v obrat nekaj vlakov na državni železnn-i in progi Pariz-Orleana. to pa ai spremenilo il splošnega pol Francoski delavci so danes darnejŠi kot so bili kedaj prej.
ložaše. s sOlj-
12 ranjenih v Montevideju.
Montevideo, Urugvaj. — Pri prvomajskih demonstracijah tem mestu je bDo dvanajst
ranjenih, ko sp policisti napadlj delavce. ■ . ■• . M
aajk produkcija prempga v okrož-jrrelvaMnska podvojila v marcu.
rrno se producira 180,600 pu-F'f •-ino^a.
Umetniki in delavci — Na kon
ferenci umetnikov v Moakvi, ki ae •j* vršila sadnji mesec, je bila sprejeta rezolucija, ki ae glasi med drugim: "Edino ustvarjajoče delo delavske mase more narediti ;>ot umetnosti in ji dati ' aveže impulze."
Nekrvava fronta — Delovna ar meda je* do 1. marea prenovila 56 starih lokomotiv in 230 Železniških vagonov. x
Rekonstrukcija v Rusiji. — V K a/.a uu sa jo obhajala obletnica ruske refrblueije s slovesno otvoritvijo novega mosta na Kami, ki !]je bil zgrajen mesec dni prej kot ae je prflekovalo.
MOŽKH in ŽENSKE za delo v pralnici. Nobene izkušnje ae ne zahteva. Plačamo 40 do 60 dolar ;iev na meaec in hrano.
MORBISOM HOTEL * 28fo. Olni* Street.
VESTI IZ RUSIJE.
Produkcija premoga narašča.— Moskovska "Pravda" javlja, da
ROJAKI POKORI
Brata Jofcn in Louis Kopriva naznanjava vsem tukajšnjim roja kom b v bližnji okolici, prevzela TRGOVINO and TEA STORE" 117' N«^ Street, Raton, New Mex. V ima raznovrstne čaje in kato, kor tudi raznovrstno groc-J blago. Kava je vsaki dan pražena in zmleta pa vašo no. Rojaki, pridite in as
in vse; točna poetrežha
Bel grad, 28. apr. — (Po inform. biroju SH8 v Waahingtonu.) r Stavka na železnicah po vsej drža-vi je bils včersj končana.
šajte v naši trgovini, dobra ka*a
i,
smerne.
KOFEIVA BEOS,
Phone 170, M. 117 North 2nd St. I Raton, New Me*.
Velika *§foga
■K*!,
Belgrad, 29. apr. — (Po inform-biroju SHS v Waehingtonu/) V Tirani so ae pred nekaj dnevi
t* PrilllM|k se, da rebeli prit
Mililiiitii Uitodk hlizolk
TTfv^r i p1 t eir^tni ^mnif Pariz. — "Tempa" je objavil lepSRfrii Lond^^a' '4c'Htkki tovori, da vrhoVm Jiržt * mordfi irejme zsi^nprtkeva^^J^;;;; « ia vla^e v svo^^MS^ikst^kf •*bska'VillMhia komanda ret ekdtši kot mstlnssetins vlad- Belgrad« 2». apr. — (Pa
miuk WroJw. sms.-Mi^lungtenu.; »kin prc.^aslnilia»HWgK*idešwv, ^nbaka vehasmakomanda pr«
Irak
[i l»o ckaiatkala »v
izven lige naro-[delovati 5. maja in duM
m
itbm
*9	I

I * Jiioi
l rvfc/7
.da je minister notranjih zadev iz-idal tlralnico proti dvema Ameri->lcan«ima, ki sta "zelo -nevarna boljše vika" in baje sodelujeta v ^ padanji generalni atavki. na Pran-coskom. časopisi napovedujejo Isplošne sretsoije voditeljev stsv-
V'
^Minski svat t «0ubUnu prisnal t i Inkp lapakSko. ■
London. — Občinski svet v Dub m. sprejel resolucijo MM& P kateri isjav-irski republičanski parlament edini obtaat aklepati o jjKtdbah, kkee tišejo eMin.7 ^Zaključeno je- bilo, ds se prepisi iresolpeije pošljejo vsem . evrop-vladam, piedsedalkd Wilso-nu In smerlškemo senatu ter po-* slanski zbornici.
Irski gladovni stavkarji pripeljani ? bolnišnico. , ; London. Irski vspubličsni, zaprti v Hclfastu. ki ao bili na gla-.dovni atavki, ao bili v pondeljek •prepeljani iz ješe v bolninleo. Nekateri jetniki ao tako alabi, da ne jjenorejo več uživati jedi.
Britaki
taki prs«tolonaaladnik je poadravljen i generalnim
Itrajkom v Novi Islandiji.
Ancklaud, Nova Zelaudlja. JValaški priue, angleški prratolona tik. ki je poaetil Nov^ZaUn I ts ne more vosMI po" deAsB. pr počivajo vsi vlaki valed atav-laleaničsrjev, Zastav kal i ao mnogi drugi delavsi.'
lavi
- v«iai 9«a?r^c v
ju proti upornikom. V Tii iT flMjitoM Vdnlllki ricaltujejo ae vašni dog<
»1 tn »l« «ih 4 Hll.U m '
«.sulasRsa
; Umdott. — Sultanova' vo, kampanja preti 'naoionalcem v Anatoliji se je izjalovila predno se je dodobra razvila. AHmed An-zavor, ki je v začetku ofenzive proti vstaŠein okupiral Panderno na bregu Marmorskega morja, je bil par dni posneje poražen pri Kirmsslijd, 86 milj južnozapfdno od Bruae. Sultanove Čete so bile tako tepene, da so pobegnila v gore )n se razguhile kdBkbr ji^pi prestopih) na stran vstašev.HL l Mustafa Kemal paša, vodja
fronti A da lm zar-G e v e Bruaa, kjer namerava pošakati Angle|e^>i inialijo pomagati sultanu sstrati revolucijo.	. f.„ >
b • » v »i i. v * ' f. i * Arabci optanill Jsriho. > Jeruzslem, Palestina. — Bedu-inl so ssdnjo nedeljo nspadli Je riho in jo oplsnili. Odgnsll se mnogo živine. Britakc čete asale dujejo Arabce.
POTBVUAMO
DKKLETA IN ŽEN1$ nad 18 let stare. Ni treba nobene izkušnje, za prislužiti dobro, pfešo v naši
izdeloyalnici praškov ža peko, In prilepljen je listov. J^akor se priučite, #se plača izboljša. To d< lahko delate sedeč, v pri ja /.ni m> čisti tovsrni. Pridite pripravljene za delo. Mi damo delovno obleko in isto peremo vaak teden. Ogla
sUesegri:	x
DELAVCE za Great Northern and Soo Line Uj. Oompany, za popravljanje tračnic. Plačamo po 14.40 na dan. Plačamo čas in pol za nadčaano delo. prosta vožnja v Minnesoto, North Dakoto iu Montana Za pojasnila obrnite s»
do fi»wsf B90S., 24 s„
IU."
OALU^rr BAJONO F01
4100 Filmom
, t >.(!a f i t:}	L ,
'-jj..'.J^.•'i»■ i', ?f." f'i" tJ11 t m"t
f lil
POTREBUJEMO
za delo »v fpralaiei/; Dobra pla^a
POTREBUJEMO
navadne delavce za dt y tovarni, a :. .i.i-j^oi^
; »	.uotstt
Stalno MA^
delo .v j ^
v. <v	'ifflll tii K |
t e* OgUsita mir ims&n.
-i— v.. i 1 T '
NEAfffH H0ti|^ *
R^ijjBbSSSfci
I
Uios: «

uiaiiT
^ jjfiaolbaz btj«
in $^L28tar»c
vlada kapi 1000 loko-
— Tukaj ^eraŠajo, da aovjetaka vlada »agaja s ■k* tvrdk sa ladaiova-\ v nu rtki aa ankop Iv, ki jlk pleša v
Vlila ima sam svojo revolucijo f Agua Prieta, Sonora. — Fran-ciseo Vlila, banditaki glavar v go rah na meji Duratiga in Oivavc, js sporočil aonorakipi revolucio ua rje 111, da ne smejo računati os njegovo sodelovsnje. Vills je dejal. da načelno odobrava hoj proti Carranzu, toda on ne saupa ao norskim vstašem in se boji, da a vedejo nov militariatični režim Zato hoče mitati aam zaac in vodi ti revolucijo" na avojo peat proti militarizma vsake luiže.
ki je vodil ker v Indiji, je odslovljea.
Uudott General Dyer, an gleški general v Indiji, ki je pred onim letom ukaaal poatrelHi 500 domačinov v A rta i t seru, js bil aadnje dni na priporočilo v letine komisije, hi js pretakala vzroke masakra, odpnščen Is alnšbe. Dy-ar js «eU» kad valedtega In v ae ksm intervjaviNje dejal t "Vele.
>DNA TRGOVSKA DRUŽBA V DUNL0, PA.
se priporoča vsem prijateljem pra vih kranjskih klobaa. Mi imamo doma izdelane in prekajene ki ob h se, po 45c funt. P^RllJilpf ifci d vae k ril je Zdruicnih drfav in^Kai nado po eiMJilttu, Ifcdprie Manj
M/K................."'"""
Naša družba je slovensk^^ jetje. to vam naj bode jsmstvo, da - ^ Dobrovnlk - Trst
so nsše klobssc izvrstno in okusno
in vse densrne nakaznice
naalove ns:
irocita
nsj ae
NATIONAL MKRCHANTS, ^ l COMPANY.
IMO. BOK* 304, DUNLO, PA.
Družba ima na razpolago za prodajo še nekaj delnic in sicef ao po $10.00 delnica, ak6 želite nalovili nekaj vašega denarja v dobro napredujočo trgovino," ne sam ud i te to ugodne prilike.
Pfcllte nam v slovenskem jeziku. priporočamo.
NATIONAL MKRCIIANTS OO. i DUNLO, PA. /
pili'a n ;. [.iifos
• m;! ;(', t'.!
k V)i(iat>j;boq iiilein
m
ejBoi
TOcmriTef) vet
.ItmTTfrrtTTl A iT OUBUVSt
i:4.t ini.i.nu o j. št oni ab
Chicago lil. 1,a
' J•rT' i nrjoIkos
»tmoA ,ilits -o? ifitedvdO
Ne čakajte!
r na vseh boljših partii-
kih je več tednov naprej razpre ari/ zato tis čakajte do zadnjega
odločite za ta ali oni nšvedeni rtik in si p
rostor na njem za-t«fWis1itČ v naprej. * T
8- Jja*-r Argentina. Havre ali Oherbf
Ohsrbourg. s
DOHA0A ZDRAVILA
katera priporoča msgr. Knaipp.
Ptšlfts po brasplatel
Bog 772, City Bali Btatloa HI TORK CITY
11. maia - Leopoldina IS. trnja — La Fraaoe,
10. maja — Royal Oeorge, 90. maja— La Bavois, 22. maja — Kaurstaaia, 21 maja — K. A. Victoria, 27. maja — Rochambeau, 29. maja — La Lorralne, 2. junija — La Tovrraine, 5. Junija — La Fajretts, 9, junija — La Franoe.
Navedeni vozni red je podvržen alušajaim spremembam. Pišite po cerilk za posamezne pamike in razredi
» Potni Usti: — Potnikom preakr hira potne liate in drugo, kar ra |bijo sa potovanje.
Is starega kraja j je do sedaj prišlo v Ameriko več [slovenskih naseljencev, za katere semiis izdelal potrebne liatinc in ksterim sem jaz poslal karte. Ako leHte tudi VI dobiti aem avoje ao-rodnike, mi pišite za tozadevna 1 pojasnila ,
Za nadaljna pojasnila se obmi-[te na
LE0. ZAKRA JSEK
70 — 9th Avenue lfEW TORK. N. T.
RAD BI IZVEDEL
za mojega prijatelja Jernej Grill doma iz Dobindola, pošta Toplic Dolenjsko, Slovenija. Pred 5 le se je nahajal v La Salle, 111. Cenj ne rojake širom Amerike prosil . če kdo ve za njegov sedanjf naslov, naj mi ga naznani, ako bo sam čital oglas, naj se ml Poročati mu imam kelo važn* st ri fc stare domovine. Mdf je: John Blatnik, P. O. Box Chisholm, Minn. ' * ' rttr^ • '_ . « :.fa
;ti
" ' + //»• »ti POZOR OODBENISlIiiM , Kromatična harmonika Lubaao-vega izdelka, še popolnoma t dbi> brem stanju ae proda; cena $100. En klarinet B flat, 15 k«yi, q ringa in rolaik, skorsj kot nov Prijazno cena $40. Katerega veseli, ima se-[brano na m daj dobro priliko in haj se zglas osebno ali piše na:
John FUipič, 1177 E. «0th St., CDavsland, Ohio.
£AD bi IZVEDEL I
jye ^ nahaja moj prijatelj Frank Vozelj doma iz vasi Kal fara St. Unibert, v Sloveniji. Poročati mu Imam nakaj Salo važnih stvari is stara dome ne, zatorej naj aa nemudoma lasi na moj naalov: Martin t o^pr, P. O. Bog 435, Clinton. Indiana.
svoji ROJAKE snu LANKO DOBITE V
io zmeraj v veljav! ket>red vgj-no. Svojo rodbino lahka dobita v Ameriko. Podpisani vam bo navodila, kako dcbHa i potne liste. Piiha, ali »f pa >o obrnite na znanega rojaka •ijo Skender, Jaraaga •227 Buttler Street, Plttsbu 1. On Vam bo ctvar uredil '»l—SL	(AJv.i
POTREBUJEMO
DEKLETA
za lshko tovarniško
dekleta
delo. Plača 16 na teden za pričetek, - napredek, delo je stal
•
DEKLETA nad 14 let stare za skladanje podlage koledarjev; svitle sobe.' Dobra, plača, prilika ta napredek. . V*. .
oom
Mu) li-ii JOh
'lttto
ab
aa
VŠW lnmT i tjEjto'^
IftllTOV
m bo-i bo 5ol*Lb lid MHi^prniajSsi taka^ pišr ilšhl
ota OIMlTVOt^COlEPŠlf?
ulini (JpM	14''
i p { "	'ior sj,oK
i t*>hoJ rtfl sB H'nb itt*>f^ r o i! b j ii' v fat.kWv*-I
Stalno
nus.
pec
za zavtg ča. Vpra M)OS|5
va.
HLEB BISCUIT 00., S.'A«JUaBdNA«a.
. y POTREBUJEMO
DEKLETA in Ž&NE z* varniško delo pri dril
j^arado, g»„petek:<fU>r
''' Ti inl tlftii* ^ ***** "teuj/ mV < >

POTREBUJEMO -
ŽENSKE sa pospravljanje sob. Dobrs plača, s hrano ali brez hra ne iu stanovanja. J^elo agmo po dne vti.
MOKRIS0N HOTEL » Sa, QNk Šttmi.
—......i m »it *	—
POTREBUJEMO ŽENSKE za umivanje Milne po sode. Dobra plača, stalno delo, s irano in stanovsnjem ali brez te-gaO^amt^pri:
• S3 So.
f6trebvjbmo
ŽENSKE ss lahko delo, čiščenje sob. Plačamo »16 na teden. Stalno delo. Oglasite se pri : -PEPSODENT OOMFANV 1104 S. Wabasl ■	DL
TSti iito, a upravnik, ki ae je P? NaZBMUl*, TtbOl Ul fltnlfr,
Slovenska Narodna
Podporna Jednota.
i 10 k» o H m »slM Va« i,.	IB. -Claal druitva "Bdo
II.; . " U *8 K	prapor'' it. MZ, HNi'J., uaj a« o*ra
a * široko uiieo, tla sredi	"v vseh druitvenlh sadovih na moj
liksnsks lul#, v kateri so	»•M,k»v, ker aeoi prevael mrfaeao tajal
« In rw\ui	druitva. — Oaa. Bravc, B. H.
f race m ROSI,— %	No e> m TajrloraviMe, lil.
UetaaavliMia t. aprila	lakarp. IT. JnalJa ltOT
1004.	^mm^	t driavi ItllaoU.
glavni stani nit ii so. lawndalk avr., chicago. illinois.
Iivrievalni odbor.
UPBAVNI OD9KK
Baita, Pa. — Clanl društva "Mladi Kleveaei" it. SHC, 8NPJ., naj >e dbra vajo v vtek društvenih zadevah na moj naslov, ker sem ju prevael tajailke |k> »Je tega druitva. Prihodnja dntfteua neja te vrii v prost«.-ih brata Jo« Ce-brana v Reits. Pa. — Joaip Oarmelj,
r OSOJNI ODSEK.	>
Jaha Uai»r»aed. pniaM, 4M N«y li. S»Ha|M*M. IIL, Marta tsl—Ihsr,
Ofcto, «J#s«	SMIIMSi f f'Mik ienrak, S600
. Clrlia! Ohta.
BOLNliKl OOaCK.
OSBBDNJB OKBOtlSi M a«r«w, ,wi»iaS^ aeST-Sa a. LmM Av., Chtoap VZHODNO OKBOllBi BadeN Ptotarhk. Um sta. %td«.vUU, Pa.
Artaa ISaiih Sm ta, Wtah Nmt, Pa. SAPADNO OKSOŠJEi Aataa šah* *m 104, Oras*. Kaaa^ aa )u>-—i.
Buena Vtata, Ps, ^ Kdor iamed «a
nov druitva "Boginja rvobode" ae n« udeleii prihodnje druitvene aeje t, Maja t. I bo kaaaovaa po pravilih. Na dne«v nem redu imamo ve* selo vaislh tafk aa rešiti, volitev dveh aovih društvenih odbornikov ia volitev bolniškega ods-k«. Btava Bltoala, sa«aaai tajuik.
Nadiorni odbor.
Men f.tr.vll, e~4.ei.lk. IMIT Wetsrlee M. CeUlavaed, OhK Jeheh Amkrajlt,
Clevelan, Okto. — Članstvu drtBtva "Naprej" it. 5, BNPJ., naanaajaai, du •em ea preselil na 1134 B. N St. (igo raj). Aeoauient bom pobiral kakor do sedaj, prvo aodeljo v mesecu a« aeji, tretjo nedeljo v aaeaeeu dopoldah od 8. ure do 11*30 v dvorani et. 3 v "Hlov. nar. duuvu u in vsakega Si. v ipaaocu zvečer od ieete do osme ure stanovanju. V nujnih in vatnili aadavph me dobite ob torkih, »redah ia petkih nvsfer od sod me do osmo ure v Hlov. nar. domu v •obi it. C. — telel bi. da bi aa članstva udeleievalo v obilnejšem itevllu a*j, kajti reievati je vselej vataf aadovc in jo vsekakor v koristdruitva. še je udeležba mnogoštevilna. U Lolvik Mod vaiak, tajnik.
Tiakovni odbor.
aaST4» S*. Leemdale Ay., Chka»«, tu.
DBNASNE POlUJATVB IN STVABl, hI se tMa|a «L lsvfi.*aleeta ejhesa la veMe se aeslevsi TaJaMtve S. N. f, K SS^^S Se. UvMale Am, Chlsaie, IS.
VS8 IADKVK V SVESt S kLAGAJNIŠKlMI POlU M »aiUjaje a« eesW. alAte* a N. r, J„ sssvas Se. Uvadals A**. Ch«r.#., I«.	^^
iavrievalaem ed^ra aa aai i»»»Uj«je M. Pa
jehnatown, Pa.-<Uani druitva glav" M. KZ, morajo glasim e*W nje »ejo pristati po Wo lar«M\ne| it v o nega fsteunonta ka poluStje>di nih itrofirov. Alani naj vptSlevafa
jjftst^tir"^
peeleveaja M i sahare. Nfar i
lira**! adssk aa a§|
BŠIfiLŠ,
jj nato ie njtrj "issilssr ga-
Nemca i,
ICin^egaiCigmk ;iz Oge.
■sof/jiiini H Vaa pelae
lalit' sbnsmnil
rd iai^uTaaajBgotv 4o«iyrkšfxii bil' daleč <kl tanfcb	' .«nn|
hišli %WK tjja^kl	ca Aiam
taJlliMiisittotHiiiB^ni^^flBlh HIUO jv wiwiTiiim pisaii ifiii^Pj
edni kruha. tovkMbbJtoPn1*1 gospod*'
mmME^
ji(Ki, IUP
i3» jPMSrC
^tbel ai SImA

MsiaosSk;
i ■ » z f
isMstlnl kakof i pcšUjsM daaar
lij.timt
(Engliah-SIovana Dictionarj)
25,000 anglolkih besedi tolmačenih ns slovensko. Cena $5.00. Sestavi! Dr. F. J. Kern. Naroči ae na sledeči naslov:
DR. F. J. KERN,
6202 St Clair Ave., Claveland, Ohio.
Pošljite Postal ali Expreis Money Order, Check ali denar v registriranem piamu. ; , ,
EMIL KISS BANKIR
133 Seeead Ave., C^rser Stb St, Naw York, N.Y.
Uelaoevljcak lete tlSS. Bprejsam vlaga M 4% eWe#N.
^l^^daljcM^
i) od Kfifzlova, ki jf rarctt" (okrajno me. Il skao ptr konj t ^Tz • leiurji in 5 -pa. sem dobil maj" kkega konja, katere-
mWL
Bllli.pc tlakovani ce-
J v rad v starem kfsjT^J* sam daje JSSJda lahko teŠM glaša- j ' jemo dsaar v staram kraja ta v aajkrajiam Isas PaetsMtc M is prilika, | • ia poMJIts daaar v Mari kraj pete« mK ksake, kjer šektie aajkeljBe poatrašbe la aajailja seao.
Pošljite daaar ss krasil so v«egp v Maro domovtae. Oeas krasa« ; ! rute, torej ravao aedaj je le ugedaa las isklcr Je oeas sMka. Ml vam J praekrbimo vlešae kpjišlao v SSjkraJi^ šass.
Prodajamo udi "SASONS C*gT6" (Drsite) na vm folja ksaks
|	IriTj^iraSP i^L ^t^v^alTjl^^šC^Dlil OD*
S	IiKLBK" aaaUpa vss trslke Is js istsajs kile« la itao preakrboil is
i	ssjkltrajlimi parobtodi vas odredi* v start k/»J
I 1'reekrMme vam tadt vaše aerešalks is sl*>ofi k e|a v Ameriko, j
{	V« poJeeaiJa sa dajejo Mm la krtSpUho.	/	$
1000 khpn ZA 10.00
NEMETH STATE BANK
[ ut B. gssc esi.	Vlia »M Prm	No« Torh. h. T.
no denar v staro domovino.
Sada j lahka piSjisi *saac f fie kraja m
i	Slovansko, Hrratsko, dsimcIJo ki Istro.
I	Medalja pošiljamo denar tadi v 8rMjo, Bulgariko ki Romunske,
f	Jamčimo ga vas pestan! denar, anako kot prad vojna, de bede
7	hitro io točno iapUina.
KAfPAR STATI BANK
Kfjano s^rljo/grlb jc ra' • ela poprS^» jL ^ Na nekatetlh Urtjih v js
poti «t Nm, da 4	•»*
njive. Maki sc je zdelo škoda tep-
'THE ENLIGHTENMENT"
Pum W tU Ibmh Natieeel B—IU Seeietr.
()»»neci \,y ll.. »lov««i« National B.n.fi. Society
^dvertiaing rit« on ograomoat._
P RO S VETA
GLASILO SLČVEN3KE NARODNE PODPORNE JEPMOTE
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE F0DfOKNft JBOMOTS
Cm« o*laaov po dogovoru. Rokopisi so m vračajo.
Naročnina: Zedlojene d ris ve (izven Chica*o) in Cenada |4 00 ne loto, •2.00 za pol leto in $1.00 sa tri meaece; Chkajc« $6.60 no loto. $2.76 M pol Ift«. $1 10 ta tri nivnece, in /u inozematvo |7.00.	____
Naslov aa vae, ker Im stik a Itateaat
"PROSVETA"	i
2657 Se. Lewadele Aveeee, Ckicepe. ItUaeia.	_J
acription: United Statoa (escept Chkogo) ond Canada M por yoor;
Chicago $6.50, and foroiga countrioo $7.00 por poar.
Datuei v "klepanju ■aalova pomeni, de ven je a teai da
pravočasno, da »• vam na ustavi liat.
SI.SO) peleg veiege potekle aerocnine. Fi
PROTIČ-KOROSČEVA RADIKALNO-KLERIKALNA VLADA JE POKAZALA, KOUKO DA NA USTAVNO VLADANJE.
PROSVBTA
Značilno je pa, da so Protič, Korošec in tovarši do tega prepričanja šele prišli po krvoprelitju v Ljubljani. Vprav ta poteza Protiča, Korošca in tovaršev dokazuje, da gospodje nimajo čiste v^sti in se ne upajo stopiti pred narodno predstavništvo in dati pojasnila, zakaj so jugo-j TaJt6eu slovanski pandurji streljali na ljudstvo v Ljubljani. V ministre, ki skušajo s takimi potezami obdržati svoje sto-l*kein Običaj starega umcttenj ličke, ne more nihče imeti zaupanja. Cas je, da izginejo^Le^^ ^ iz politične arene, ker njih zmožnosti niso tako velike, da ' bi upravljali jugoslovansko državo, ki potrebuje dobre državnike in ne političnih šusmarjev, katerih zmožnosti zadostujejo komaj za upravo male kmetske občine. ' •
vajeni?
Iz Glavnega Urada J. K. Z.)
Ko je bila jugoslovaiiska depu-t arija v Waqhingtonu v mesecu marcu, ko oo bili prvič v zgodovini ameriških Jugoslovanov skupaj zastopniki največjih in naj: uplivnejših ameriških, jugoslovanskih organizacij, . Vstopajoči vsakovrstna politična in verska prepričanja, dcmpiistriralj, so pred svetom, da je mopoča jfifc tile v ameriških ^ugoaloyano.y, v eno veliko, močno in odločnih momentih jako važno	In
končno tudi ekjjno^ičuo, zacijo, s katero bodo m« nitUsi alojj do^ ip ti,^., ,itiJ/
LJB" *®t*nku
je možnost za ustanovitev take narodne Organizacije ih zastopniki ao bili takoj v začetku spre-jemljivi za idejo zdrnlitve in u-atanovitve take organizacije. Razume ae, da taka organizacija. nI mogla ksr ns meatu ustanoviti, Čeprav so bili v depUtscijl nsj-vplivnfejši člsni in glavni odborniki organizacij, katero so zastopali. Razlogi za to ao mnogi, vendar želja, ki so jo izrazili Pazni d-
e
mfte
'i
Dokler so bili v jugoslovanskem ministrstvu liberalci in socialisti, so vsa slovenska in hrvatska klerikalna trobila naglašala, da se mona jugoslovansko ministrstvo ravnati po volji večine v narodnem predstavništvu. , ^ ^ ■ •
Večina v narodaam jugoslovanskem predstavništw % je pa taka reč, da postoji od danes do jutri, da te na »jo ne more nihče zanestf, ksr hoč^vsaka buržvažna stranka v demagogskem radikalfemu' preupiti <Jrug£drugo.r T* remi i ca je znana tudi slovenskftn m nrvatsklrri klerikal cem,'tajnim prijatelje« Hab^buržanov, Ko so v svojih trobilih upili, da mora vsako jugoslovansko ministrstvo imeti večino za sabo, kar je z ustavnega in demokratičnega stališča popolnoma pravilno, so voditelji klerikalcev sklenili v svpjem srcu, da se slovenski in hrvatski klerikalci, nastopajoči pod raznimi strankinimi imeni, in srbski radikalci (?) ne bodo ravnali po svojem priporočilu, če v Jugoslaviji zgodi nekaj, kar prav zanesljivo prinese
nadeti ministri datUdgttvorJi^ib	»«o<i -MIHOM IMMti^^tmr^
, Pokale so upsfc puške v Ljubljani, Heveda ni bita ttftffl* t^mtijAj Mtnfmkiiiumriiei barvanih braojavk j* sptotšti, > se fa Yftil, ne ' testen IludsMishad 4niid»»so jugoslovanski ža..^^ Ijali naHMitVdi>0Wežal# je pdtegspor*6f1,<d#scrsd munstracije v Zagrebu in
veliko id^viško re	j a 'SSa^^p o-
vedalv	brzojavke 0in§R9uJU{ft nalašč
IHikvarjmaikM^MilHiM	to immji svetli
kaj ^^^aigav godilo V ^gjjani, ^a^rebu InBel-
fjani, tio li^i^^()čakatn!a (poročila iz Jugosla toda neutaljiv fakt ostane, da je bilo deset oseb ustreljenih od jugoslovanskih žandarjev in da ni šlo za revolucijo, ker bi imeli tudi žandarji izgube.
To je žalosten in obsodbe vreden dogodek, a ta dogodek je tudi zelo neprijeten za sedanje jugoslovanske ministre, zaradi katerega bodo morali dajati odgovor poslancem v narodnem predstavništvu. Dokler je postala ; avtokratična črnožolta država, so klerikalci blufaltslo* vensko ljudstvo, če so na ljud&vo streljali žandarji'iri Vojaki, da se ja to zgodilo na ukaz Nemcev, ki vladajo v habsburški domeni. Jugoslavija je zdaj osvobodena habsburškega jarma in ima svojo vlado* Vodja Aovejiskih klerikalcev — Korošec^ je minipter, torej dektp vJa^e, N> ljudstvo v Ljubljani niso streljali nemški	alf Ita-
lijanski karabinijeri, ampak to delo so izvršili Jt4roslo-vanski pandurji. Za napad s strelnim oro^em na neobo-roženo ljudstvo so odgovorni le Jugoslovani in nihče drtigi.
Poslanci v narodnem predstavništvu ne morejo molčati, kajti po ljubljanskih ulicah je tekla kri slovenskega ljudstva, celo njih dolžnost je, da zahtevajo od odgovornih ministrov odgovor, zakaj so pandurji izstrelili svoje |>uške na slovenako ljudstvo. Poslanci, ki so sklenili, da primejo trdo jugoslovanske ministre, so napravili račun brez Protiča in navihanega klerikalca Korošca, kajti obema gospodoma se prav nič ne mudi, da bi dajala odgovor na interpelacije poslancev. Gospod Pr&tič se je v
sporazumu s Hvojimi tovarni ministri na prav spreten način izognil tem neprijetnim vprašanjem, obenem je uvedel v * Jugoslaviji absolutizem brez zloglasnega paragrafa štirinajst, ki je služil nekdanjim avstrijskim mogotcem it izvajanje absolutističnih želj in teženj.
Brzojavka pravi, da je Protič kar enostavno obvestil narodno predstavništvo, da se ministri ne bodo udeležili sej narodnega predstavništva, dokler bo oposkija vodila obstnikci jo.	W
To pomeni, da lahko poslanci govore v narodnem predstavništvu, kar hočejo, ministri jih ne bodo poslušali in dajali odgovorov, dokler se opozicija ne spremeni v vladno stranko, ali pa vse odobri, kar jI bodo načvskali ministri, če ministrom ni treba dajati Odgovora poslancem v narodnem predstavništvu, če ministri lahko detyo. kar hočejo, da se le regent strinja s njihovimi dejanj^je to absolutimom, ki je obsojanja vreden.
'umrnj^hv__
"rt
m tisHh p(idpernifi>' bi^rtifkSftli. Ssfc, jriiilif^HiKtot^aaJift na'splofino "glasovanje.
tsito i^mim ivtftiP'?*
mo dve veliki' podporni organizaciji, daairavno je Hrvatov v A-meriki trikrat toliko.kot -Slovencev. Zgleda, da se Hrvati niso cepili v razne podporne organizacije in taKo se sme reči tudi Srbih. Dejstvo pa je, da so 81o venci bolje orgenizirsni, kajti od stotek organiziranih Slovencev je večji kot pri Hrvatih ali Sr-bih. >1*11
Toliko kitattailrftmo gfede or-naiiiziranja!' fildveneet', >*Wtv^toV in Srbov na drufttvend-zavar6vsl-ninsketn polju. ^
Politično smo pa jsko ifsl.o or-gdiiiziranl. Razeli JT%eialistVCi'ie stranke in J. R. Z. nimamo pliSo nobenih drugih poUtiČnlh organi-zsefj. Slovenei smo v'tem ozirU se akorsj najboljši, med tem' ko nI ms Jo Hrvsti In Srbi ak^rSj nobene narodno politične organizaci je. Jugoslovansko Republičansko /druženje je demonstriralo, koliko ae more doseči, če je narod politično organiziran. Ta organisa eija je dobila Iu jo imela največ jo oporo ravno med Slovenci in zadnje čaae tudi med Hrvati, ampak celokupnega, v Ameriki Jiveecita naroda je doeedaj le ni smo
mogli doeeči. .
V Ameriki »vi pHbllibo eti trtl-Ijon Jugoslovanov, ki Simajo razen Republičsnskess IdrOie uja nobene druge nerodne politi čne orgsnizseije. pCsprmlni slovenski elementi in njihoveve or-gadlaaeije so hitro spoznali potrebo take organizacije In riaftea jih najdemo v Repuhličanskom Združenju. Med Hrvati je oh. stojalo neko Viječe, ki pa je da-Ls* taktično mrtva etvar. In tam kjer nI narod organiziran, oe vodne najdejo ooobe, ki Isknriftčajo položaj, v katerem oe narod na-hajs. To je opežati sadnje čase, ko rastejo rasne družbe kot gobe po dežju, vae a nomenrtm. da kar ssllssilljitoje ogulijo "drsjre m. jsko.**
|A»oridki Jugoslovani smo t<> rej val as ujedinjenje. le mola po>-ičiea ae dobi takih, ki io vodno
verujejo v habsburško dinastijo, pa se ne upajo javno tega povedati' in ao radi tega proti edin-stvtir; proti združitvi vseh Jugoslovanov v eno napredno, demokratično državo.
Pomanjkanje take narodno politične organizacije Jugoslovanov najbolj počutijo bratje Hrvati. Kdor pazno zasleduje razne v A meriki izhajajoče Hrvaške liste, je opazil, da se "Zajedničar" glasilo največje hrvaške podpor ne organizacije y Ameriki, Narodne Hrvatske Zajednice v PitabUrghu, ki šteje okoli 52 tisoč ČltiftV brltko pritožuje radi po man^kknjS take organizacije. V tefai littu je bilo Že večkrat Citati potrebi take organizaciji rn njeif predsednik, -Vrli narodnjak', O. JWi. Marohnič, ki je zastopal "Zajedhico" prFdeputaeiji v je tSkra*' natarV-nč^fbOVdarjal, dS je hrVatskl na iWt4reV ta tako polHfčnO organi-zae^^lrt dS tii več «»14' Ka odi*. Sanje.
Omeniti moramo, da je član stvo "Zajednice" jako simpatično gibanju J. R. Z. in je že mar sikatero našo akcijo dobro pod prlo. Isto se mora reči tudi o drugi hrvatski podpoVni organizaciji,'Hrvatski Zajednici, ID.
V svoji diskuziji za ustanovitev take organizacije piše član
BlHT^MZgafidŠaMnTskki)^
na«^o'W) zasipa iri'kaW iiWj bd e^Mii^ Oživiti najdbi rd^lid^ hiSe^oVč drfeve.
diMMhatil uuiim J, B,"Z>d#
zatrjuje, da jd veči^^ttftttfšj^ liofV-k VepirfličthAkd' fdmt Vta-
& rig W'nekkter« ^m^' Iti '^a' ' Htidršfn ' ' ujedinjeiija1, Ctib-ktfka ^o
tfddMR
mm kom^ # ha nt,"tik bi"b?ts ^nčVi^:1 W b"6rjše, W ustan()vil(F3oj>bfhčWis hb-W Vom^T ofgkni/.Hdja; ki bi kategoričndmjela ' Ves rtkrttf iS dosedaj obstoječe ' politične in podporne organizacije, ki bi izde-l^ilS nov. program, ki bi bil seveda rcpuhličanaki, kar se tiče bo-doče forme vlade v Jugoslaviji, in ki bi oWnem začrtal nekako novo pot gospodarskega, politič nega in socialnega življenja v A meriki.
Za boljše razumevanje namena in pot^be za ustanovitev take rttfrddtto političse ju|fflslovan«ke organizacijo f>ri^)čnj^tto izvleček čtanlia ha drugem meatu.n ' '
'i*
Socialni preobrati v preteklosti.
(Nadaljevanje.) stol ali kamen je bil na Gosposvetskem polju na Koroškem. Običaj starega umeščenja,
is-ponavljal, celo pozneje ko so si knežje rodbine prilastile privilegij stalnega vladanja in ko ljudstvo ni več moglo svobodno voliti kakor v starih časih. Kot pri vseh naro-din v prehodni dobi, ko se je mo rala stara rodovinalca družba u-makniti politični državi, tskd je tudi pri Sfovenih pomogel vpliv privatnega bogastva, da so yeJHci knezi in vojvode poteptali sCaro ljudsko pravo ter nameato volitev uvedli postavo; da knežjo čast očeta nasledi najstarejši sin ali njegov naj bližnji sorodnik. Tiste rodbine, iz katerih so izhajali veliki župani in razni drugi velja ki, so,si tudi prilastile posebne pravice in iz pjih so izšli plemffti, ki so se pri raznih narodih ime-vali vlastelini, žlahčiči, boljari, zeniani, pani itd.
Tako je polagoma propadla stara slovenska družba in z njo vred tudi pradavna demokracija Nekdanja rodbinska župa 4 je prešla v politično občino, toda glavar občine se pr! Slovencih ie danes im^huje župfen. Iz nekSsi njih zadrug so nastale1 Vasi/ KS se Slovenci po dvesto letih hude-ga boja morali.sprejeti ske vero (v Začetku 9. Stoletja), jim je bUs stsrs >šups /oer^vens enota, iz katere je naatala župnija in duhovnik, ^ci je nameato prejšnjega župana-duhovna o-pravljal verske posle, je od tedaj ostal župnik.
Zadnji slovenski l^iezi ali veliki župani, ki jih je izvolilo ljudstvo in ki so vodili boje proti krščanstvu, -katere omenja zgodovina, ko fcili: Valuk, Borut, Ho-
m
TEKSTILNI BAEOHl RAJO POVIŠANJU DELAV
Aft*S f h
Providence, R I.
— Zastopnik trusta za volno, ki je poznan tudi pod imenom American Woolen kom pani ja, je izjavil, da so ravnatelji družbe izjavili, da rajše za pro svoje tovarne, kakor da povi-najo mezdo svojim delavcem. On prsvi, če bo ts družba Izvršila svojo grožnjo, tedaj ji bodo sledile vse druge družbe v Rhode Isiandu. Gospodje trustevd seveda še ni-
ceno za
so naznanili, da snižali w..» , „ volnenp blago. Zdi se. da vprav od j jj"1 ž<,nan,1iotrociJin nLa>Ure.j
Tukaj jeil
Revolucija r Jugoslaviji
Komunisti so okupirali Rehar-jevo hišo v Idubljani in jo orKs nizirali.
o o •
Važne in nevažne vesti: Kruh ae podraži ua osemnajst centov Grki dobe otok Ciper.
o • e
Registriramo: Kazimir je za revolucijo v Mehiki, rdeče-krvavo revolucijo. B&o tečno 1
• O e
Morgsn bo tešil veliko zavezo i. ško trojico zaradi raiialjenjs ea-sti. Dolarski čar smatra, da je "eriminal libel," če .se Ameriki ponudi Armeftijs v jerobstvo namesto Mehike: Tega ogorčenega mnenja so tudi vsi ostali Morgaui in Morganiči.
t ,r . - S S;0 \~r
Blgsmijs v nebesih ^
Župnik: Zakaj ae ponovno ne o-ženiš t Ali misliš ostati udovec vae svoje življenje!
PoKkarp: Da, udovec ostanem in za to imam tehtn* vzroke.
Žspuk: Mhm, rad bi vedel, kakšne vzroke imaš. * .j Poiikarp: Ako oženim drugič, bom imel dve. Ženi, kadar pri-demo v nebesa, in to je vendar greli po roto Pflftsvah, alj ue?
iTIT


mu
di^uibi /m
HC
ee
tm
gaflByilgng: IH (frutnfeft ,m
ljenje starih ^M^^V .vrstia je čalateJj nodvOmi^- fa spo-inalv da se |iadruiair alo venski steni /biatveup ni nlčffaaAikoifal od splošnegS siatomt i^tsDet dsnšbe. Vsi narodi so bili tako organizirani, dokler niso poznali politične države, sloneče na pravu privatne lastnine. Naši zgodovinarji ao o-pisali slovensko zadrugo pod vtisom, karkor da so bili samo stari Sloveni tako organizirani. To je napačno mnenje. Vsi narodi so l*i moli svojo zadružno dobo, razlika je le, da nekatefi, bolj napredni narodi se jč otresli''kdt; drugi ; fo je bilo odviMife'(M razvoju materijalnih sredktev. •
Omenili smo že, da je bila i\i)-venska zadružna organizacija" 1n-ko močna, da se jo V gotovi ifafetf ohranila! med prTprostim ljud stvom na Hrvaškem^ Srbskem, Bolgarskem, v Bosni, Rnsijf' med belokranjskimi StoveScI sk<^ raj do današnjih dni! Ohranils> se je v takozvanih hišnih zadrugah Pradavna komunistična demo k racija se je bila tako globoko u* koreninila v krvi in duši Sloven Kkega ljudstva, da se je oklepalo njenega zadnjega drobca. Hišna zadruga je bila skupina sorodni kov, ki niso delili premoženja, temveč so vsi skupaj bivali v rod ni hiši; to se pravi, kolikor je bilo >ratov, so vsi živeli skupaj s ovo-
vroki
iftcif on ji, i ,
• v 0 * '' ■
Carranza je mehiški Kbert, sedeč na skali med zmajem in morjem.
o o e
Vsksj, ksr as nikdar ns zgodi. Ovčics: Ali hočete tolar, gospod psterf Pster: Nočem ga! Ovčica: Nobenih računov ne m*r»p, KospodjjateT,, fU/J#
ii^j dam, ^ps je V,{| 91
oiid i u iso^i/t
Nf, vwlk	HATfga
mazila za pekoče rane. In mazilo
ttn i
ohuitAlfiau
lil!!
^ 9*1 I«
'im
wmuivf__
Noho
»t[,sif OMSFVftl m>)jt5ili(oq >gr Psrijodičns
a^Čfjfmi^f!
<pmktw& ti&M kk-toreMa>ipt4vdto'bdbep>HiM!k MU-piaoAi^Rddča tS^fSi^Kčik^^-ditsusZnuij} Mb 'SdijzdtjitdHveHii •ko^ilM-ns gteaaHte,-«A 'VtSklllft glave med kolena!
Prugi prizor; Ropot in štropot ua odru. Tuljenje in razbijanje. Občinstvo tišči glave med koleni in poti krvavi pot. Zmagoslavni glas z odra: Dvignite glave in po
ši 4irat je. bil gospodar, kadar je umrl oče. Vsi drugi so delali za rodbino in vse premoženje je bilo njihova skupna last. Jedli so pri eni mizi. pri kateri je gospodar rezal krnh, voetn članom. Spali so pa vsaka družina v svoji čumna-ti, ki so jih prizidavali oziroma postavili iz lesa k stari hHU, kakor je naraščala zadruga. Ko je ps bilo žo preveč družin v eni hiši, Sb iM.irsr postavili drugo. Tako je naotala vaška zadruga, ki je ekai--	'M i rala še pred kakimi potinsedem
i__, • _ . ,	desetimi leti na Hrvaškem in Be-
Turški vstati ssasgnjejo. ,<lkriinjBk,m oh Knlpi.
jS"*^-r!TKrmda pri4,fi V Albsniji je ljudstvo vest. ds no tutttč revotuHonar- organizirano v takih zadrugah, ki »o Me obkroHle lUgJns v Cill-(iim prav4jo frari (Tt ^ mo. ciji. Sultanove čete, katerim po- itvlra lg n,k(Unj^ ^e fra-magajo Angleži in Praweoti, ni- tre ali bratovščine). Albanska
teh Irustovcev prihaja blazna §gi-tacija zs nošnjo delovne obleke. S tako agitacijo mislijo vplivati na delavce, da blago is volne ne gre izpod rok, ker to ljudje prileli no-alti delovno obleko. Ce bodo delavci pametni, oe ne bodo ozirali ne to, ksr jim pripovedujejo go-spodje trustovet in velebizniiko časopisje .ampak bodo IzvHiili, kar aaastrsjo najboljše, da si zboljša-jo svoj življcnski položaj.
»ajo do aedsj še nobenega uspe-
la.*
frsra Je ostanek bivše rodovinake zadruge. (8e nadaljnje.)
glejte I " Rdeča zsrots'* je za-.tfavljena in dežela je rešena! -Občinstvo pogleda in vidi, da je tabla z naslikano pošastjo r»zbi-tina kpscj.^Vi	pred
ataya,U ^ dv^a.^sepa. , M
f . * #
Preteklo je eno leto „ odkar je bilo razposlanih 28 bomb ps pošti
Ali ni Čaa, da bi bili v enem let" aretirani in kaznoVSnif
— »I	S S iijil 5 o^
Kakor r življsnju svetnikov .
Ameriški psatirČok ae je zamsk nil in poslušal rajsko petje: Cene, cene bido padle Padle, padle bodo eene! , Cene, cene bodo padle Ko se je pobožni paetirček zdrs mil, Je začuden opazil^da ima .sivo brado, ki mu je segala do ko len. Med poaluš^njem rajske nn1 lodije se je srečna dola postarala Sn kruh'«, njegovi torbici je bil dražji sedem sto odstotkov.
I Depeša z Marss: Signal preje li. Hvala. Ampak z vsmi še ne bomo sovorili. Naprej naredite red na vašem svetu, umijte si roke in očedite zobe; poženite profil ar ie in vladarje k vragu, kot amo mi storili pred več miljon leti, po tem pa pridite k nam v vas. Zdravi!
Pravica Je ie dobila toliko ba tin. da mislijo krivičnimi, da ni kdar ve4 ne okreva. Tako je mi aiU tudi Neron in mnogo drugih, li nimajo nobenegs spomenika
Vojna je bila as deaaokraeijo Zdaj Js prišla. Izkresla as Je v New Torku. Od Um nojde dalje.
Vaak naj bo selo previden lo m vselej, te 1« mofote prodno kij
Xit oglasov, prepriča. U VSS i io odgovorni lo oglslsvslsl mmi, noboM odgovornosti napre-vaamo upravnlštvo to M lastnik
vsak dan drslji v tlakami to vie p#io4i Torej- bodita pseridsl* n
PROSVBTA
Što nam treba/9
(Izvlečki is članka ie "Eajedni čara", glaaila Narodne Hrvatske
(la Glavnega Urada J. R. Z.)
Pred par dnevi je iašel v tem lihtu članek, pbzivajoč roake, da razpravljajo o ustanovitvi narodno politične organizacije, v katerem smo obljubili, da v kratkem priobčimo izvlpčke članku "Što nam treba'*
Omeniti moramo, da se pod tem naslovom ie dalj časa razpravlja v 44 Zajedniča ru" o potrebi take organizacije, kakor o-imnjeno zgoraj iu da tu priuaša-iuo izvlečke aarinjog* članka. Stvar je za nas Slovence, ki smo dobro organizirani v Jugoslovanskem RepubliČanskem Združenju, velike valnoati ia to tembolj, ker v tej diakuziji v Zajed-uičarju se zrcali duli napredku med brati Hrvati, kakor tudi nji* hovo nagnjenje za republičausko idejo, ki ni baš nova med njimi, pač pa potrebuje prebujenja iu okrepčila.
Sto ham tVeboT — -J Ne dolgo tega s^m pisal pod' tem naslovom V glasilu Zajednice o potrebi narodni politWnd' organizacije v*eh Jugoslovanov v Ameriki, — Pi-»1 som tTi^kotf We v ja. tiranskem vprafcnfv W je predsednik Wils#b f tak* povratno postkVfl fia ^ilMr^previč-nega"(« ^Mv lic* :tph^Moma pravičnega) rešen ja tega šanja in povodom dcputacije, ki je sla v Waahington, da Še zahvali predsedniku Wilsonu.
Da rojakom oživim to vprašanje, naj še enkrat ponovim svoje besede v zadnjem členku:
'Ničesar ni brez organizacije. Vae, karkoli ao Jugoslovani dosegli v Ameriki za evojo narodno stvari je bilo, doseženo potom
Kadar ni, bilo tega je Itee »ispa-
lo vse. . .
. čm 4»frin AhiU
nT .'»osi.	a\.sbs
Vta^*01 Mmb
priug tesno najti pot ganuirano c^>lo# i^t političnem
na;
to	vpkiM,** mareliura^
Yi mirfv	^alr.po-
IJm dons^ri^i „ kako^ijr Ifn^vflUm.	(dofy»oiuSzuauo.
Politični Jkajovgtatiae atratak in stotine vodij.	^ ,
In kako je z nami tukaj? Srbi ao za edinatvo. Hrvati ravnota-ko, vaaj oni, ki ao kolikor toliko politično zavedni, ao za edinatvo. (Tu izpuščen zastrupi je valce in izkoriščevalce naroda, ki gledajo samo za tvoj lep) —- Slovenci so za edinatvo. In to jc lepo. Toda sedaj f Srbi bi imeli radi kraljestvo, Hrvatfirt	pa ftJfi-j bliko eli fcderSacijo, tako je' vWj povzeti iz ameriškega časopisja
dnot in zvez in jih koučno vse privedla do zdruiitve. V preto klosti smo precej občutili to po dvojenost in zato je potrebno, da se izraodrimo in prilagodimo du-Jiu časa, do spravimo vse naše moči pod eno streha. Če se nam posreči to, da ustauoviuio eno ta ko centralna organizacijo, v kateri bi bile vse.podporne jednote in zveze, potem lahko računimo na velikanske uspehe, vse ra dobrobit narodu. Za vse, kar želi g. člankar, da sc izvede, nsm je potreba ena jugoslovanska politična in narodna organizacija, kt ki naj bo glavna voditeljica v>a kega važnejšega gibanja v Življenju ameriških Juffoslavknov. Vendar taka organizacija je le mogoča, ako jo spravimo h življenju z dobro voljo vseh iskrenih narodnih prijateljev, z nav duanostjo Sloveucčv, Hrvatov in Srbov, toda da bo v resnici prava jugoslovanska in narodna organizacija. Razumljivo je,t da bi o-stalo na strani malo število ne-pouiirljivih Srbov, zapeljanih Hrvatov in klerikalnih Slovencev, ki na bodo v jako uuybni manjšini, skoro brez vsake moči in k j ko sedaj v stanu dvigniti prah le zgolj toga, ker nimamo take veutrajue organizacije, in kateri so že v naprej obsojeni, da se te j; veliki organizaciji pridružijo, katerf jih bo samo * svo jim obstankom in naraščajem absorbiralu.
Samo t eni točki ae ne strinja* mo s piscem članka '•4'ftto: nam treba", NikakeP se ne strinjamo ž njegovim mnenjem, de počakamo sestanka ustavotvorne skupščine in da se ravnamo po njenih zaključkih. Vsa vprašanje, kl ao nanašajo na izseljeni ke je uomo-goče odlašati (vračanje rojakov domovino, itd.) ampak jih je treba rpševati takoj ne da bi čakali na iniciativo iz one strani. Taka vprašanja morejo povoljno rešiti samo ameriški Jugoslovani. Dru-fa>ič mD^ važna1 stVa*
In
ii

s*
da ne
na delo
'SiMn
vot
rt driavl-na adrarlh tiih'.'
;m še do boU K ftiuilti^ 'da njun i
ofJK'a»soaU..<hoiW>m i eanto nekoliko
Ciioemv lz Amerika -in dnuiovi-,i da* '•predočim > rojakom -veliko pMflaHe take organltaoija, mM«*
Po vseh krajih Amerike se o-paŽa med ameriškimi društvi gibanje za amerikanizacijo ino-zenice v. Reči moramo, da so A-merikanci jako slabo poučeni o prilikah in potrebah iuozemcev. Mnogi, ki se resnd bavijo z auie rikauiziranjem, nimajo niti toliko poznanja raznih narodnosti, da še^*"**" mečejo Polja k^ Slovake, Mažare, Lit vino itd. Š en koš. Jako malo znajo 9 nas Jugoslovanih. Kadar jita rcče/n<V da
No, kje pa amo aedijt Ali je ino-lso Slovenci, Hrvati in Srbi v do-goče V očigled VšegfS tega kltup- moviai., Mjcdi^jcni v epi državi,
da je to en narod e tremi iim*ai lu ,<Ja je treba z njimi ravnati po reznili lu^elbinah kot z euo grapo, teijaj sc čudijo.	*
•< ttetviio o tem je ameriško časopisje šo jako slabo poučeno. Oe bi imeli eno jugoslovansko organizacijo, bi imeli za vse tudi ea časnikarski ali poročevslni od-•bor, ki bi informiral ameriško čanopisje o naših stvsreh in vprašanjih in potem ne bi imeli A me-rikanci takih težav s svojo sme-rikanizacijo. Nek gbs|NMl, ki je na čelu tega gibanja, mi je reko! Jgf priznanim, da je nkjprej treba "amerikanizirati'* Američan«*, da jih vsaj takfc vzgojimo, da l>o-do vedeli koga oid želijo ameri-kanlzlrati.
Povedal je trpko resnico.
Ampak da Američanom in tneriški javnosti pokažemo, da ao Jugoslovani en narod in ena dr-leva r domovini, bi morali vse drugače deleti, kot se pa dela da> nea. V vseh naših naselbinah ia jako malimi izjemami imamo gotovo število Slovencev, Hrva-tof in Srbov. Ponekod so v večmi' Hrvati, ali poleg Hrvatov najdeš, tudi Hrbe in Hloveaee Ponekod( so r reči ni Hiovenei in Srbi, pa, poleg njih najdeš tlidi Hrvate r precejšnem številu faiamo torej v rsakr naselbini priložnoat. daj ob raznih prilikah naatopamo kot ena grupa, Jugoslovani. Godi ae| pa ramo nasprotno. Kjer ao Hr-#
no delo f
'/Črt tekem razpoloženju bo ma lo tetto. J^z vidim edibi izhod (z lega političnega mrtvila v tem i
PoČakajmo vsi do člaa ko se nestane uatarotvorne/« skupščina in kar bo narod odločilt tega sc oprimemo tudi mi. Na ta način bomo potem mi, ameriški Jugoslovani, raaj vedeli pri čem mo in kako naj ai uredimo naše delo.
Na ta Menek ae je ogiaail 44 na rodni prijatelj", ki odobrava rtiiael o uatanovtvi take organizacije in povdarja: "Na« izseljeni-ki nimajo samo pravice, ampik je celo njlhora dolžnost, da se bavijo a vprašanjem tiaočlm se notranje ureditve Jugoslavije. Ameriškim Jugoslovanom ni treba čakati, da bi zanje reševali njihova vprašanja in probleme rojaki onstran oceana. . . ampak njik dolžnost je, da aami reŠu jejo svoje stvari. Naj ae naše vprašanje reši na ta eli drug na čin, škodo bomo trpeli mi in v tem nlueaju bomo morali voditi t>oj za osvoboditev naših rojakov in bratov izpod tuje vlade ravno mi, ameriški Jugoslovani . .**
Poleg tega piše 'narodni prijatelj" tudi to: "Podobna orga n»teeija je pet rek— Udi radi in formiranja našega ljudstva in dobrega predat a vnišiva pred a-i.i' riško javnostjo. Ona bi lahko delovala aa gmpiranjn podvoje-nib dobrodelnih ia podpornih Je-
vali v večini, se oni prav nič ne ozirajo na Slovcnee ali Srbe. A-meričani jih poznajo kakor Hrvate. Kjer so v večini zopet Slovenci ali Srbi, opažamo isto. lu če se dobe v posamesMih kolonijah poedinci, ki delajo na to, da so rojaki bolje medseboj sporazumejo in tfkupno nastopajo kot eu narod*, vidimo, da nimajo vspeha bi pa imeji uiočuo, občno in P0|'mih1 razširjeno organizacijo, ki bi narodu in svojim članom ^ a kega plemena g<»v<#ila in sta-lila /u dolžnost, 4a vaak dele v slogi z drugimi jugoslovauakimi plemeni, bi uiogli sčasoma delati čudeže. 0'ehoslovaki so svojo skupno organizacijo, katero so u-stanovili sa časa vojne, še bolj u^ čvrstili m njihovi bratje v domovini vedno računijo steni, <kaj bodo rekli rojaki v Ameriki. Tako so delali tudi Poljaki iu ujihova narodiui zveza Šteje preko stoti-soče članov.
Vae zgleda, da so vse druge narodnosti bolje organizirane kakor Jugoalovani.
Had priznam, da ima "narodni prijatelj" prav; ko trdi, da ameriški Jugoslovani uc siuejo čakati na izid volitev, za tyst,evf> tvoruo >kupšč.iuo in a* ravnajo po tem. Keauice je, de mor^, .aa-iui reševati vprašanja, ki so tičejo nas, l^er ua wešo /laloat jv^^ mo, da se oni preko Atlauti^,.tyf brigajo za drupo ,,(kot edi^, *#, našo tolarje. Kako krv^Mm.^jj^ iiWajo našv ljudi, imajo na šmtovenju v domovjpot za to jih, jgko malo brigg., Kak«> se špekulira, z depai jem naših rp. jako v, katerega pošiljajo v 'domovino, in ki bi koriatil Jugoslaviji, nam ^c lepo pokazal v 'Za-jedničaru' g. Lupiš-VukiČ. Zdi ee mi, da bi morale teka organiza cija takoj, ko se Uftanovi, osnovati svoj konzulat v New Yorku, cla gredo ljudem im roke. Kakor je bilo s prostovoljci', ko so ke vrnili r Ameriko f It} kiko je
vsakp4rugo(letYerip, k^-je ^ob „a utone in umre pr^o
»'prajo^aipr^l i^Mt
m&rtrtkv mktM
križem irok in 4akaU,»«..., alavotKIirne, Hkgp^il^.Mfla./fa J^
tnn umaknemo^,.	Miti
***** ^
«itP0e, 10 tfj
kmp	fo
spisana v zelo neprimernem Umu Toda 011 st« je nipel zadržati iu tudi ne popravljati io jo je poula! kar tako na "Proeveto."
V prašau jf bil br. Ktbiu Kri stan, kaka je vsebina te resolucije in ako jo iuia pri sebi. Urat Kristan odgovori, da jo uirna pri srbi pač pa da jo iiue JKZ v s\cT-jem arhivu. Nato pojaaui vsebin« dotifno resoliKiije 111 nato podu obrtno poročilo gledo d?la v gl. uradu JRZ, glede taktike, katere se poslužuje gl. ttrad v avojenrde-Jovauju in kako škodljivo bi i)ilo ia celo gibanje, ko bi vsakdo la hks lahko vtikal avoj noa ta sah-tevd da se ivpoštevajo njegovi
nazJeVtM dJkaanjii'-Ww«»
o ali je Alan ofgfOiaaoije ali nI ls občlmega poročila, katerega je podel br. Kriatan, ao navzoči gastopuiki takoj rasvidell, da je bila dotičua resolucije sa hrbtno <lelo nasprotnikov organizacij« JKZ, in da so hoteli organizaciji s tem škodovati. Kajti dotični, ki so izdelali doti&io resolucijo In ki bi imeli namen koristiti' giba nju, bi se udelelili seje in resolucija tudi zagovarjali javno pK>d zastopniki. Toda inesto, da M V-udelelili te seje so se poskrili. Jfdrtftrenci je to v doksz, dA k L ireItf^m vseh zahrbthežM'' fti onih', ki kričijo sauto takrat, ko ao rt'41 Varnem. M ':<f w ' KMerehčii4 ^ja' jM natb 'Hui predlog' br.' Viiritita izrekla eW: k iiti v i MK popolho ka upnico'; In da JjrIK urad popoliioiuA ^avitno delili, gter je omenja.
POZOR SLOVKNOII
Ako ai lelitc osvežiti iu dobrti prezračiti sobe, kar bo selo koristilo vašem zdravju, tedaj obiščite rojake Anton Mladiča v krasnem naravnem okraju y Algompiln, IU.« kl je le milj acvcrnosapai}-110 i»d mosta Chicago. Tu jo iz-vrstou ribolov, dobra kuhinja, čedua prenočišča, izvratuo dobra studeiična voda. godba lu ples vaako soboto. Mnogo druge raznovrstne salmve. Vlaki voaijo Štirikrat dnevno, ob 7, 11 uri dopol-due in ob 3 iu 5 uri popoldue ia North Westem postaje. Z auto-mobilem pa pojdite po Milaaukee Ave,, Ran d Uoad.Barlngton ln do Algomiulna.
Uljudno ae priporoča za "Suin. mer resorta" laatnlk
ANTON MLADIC,
Tolephone 10 River Road.
Algonquln, 111.
POSOJUJEMO DENAR
na prvo vknjllbo do 75% vred-noeti, 1% na mesečna laplačila, ali regularno po interea
DAN L PARSONS
First National Bldg., JohnstOMoi, Pa.
(Pišite sa pojafthila v iluven-^kom jeefkti na Stephen Zabrl-aa, Park»HUU Pa.) n /
TTt
v
Zapisnik konferenčne seje okroi
ne organizacije J. R Z, za «a-
padno Pennsylvanijo 80, apri-U 1920 v Lawrenee, »a,
Hrat tajnik otvori sejo ob pol drugi uri popoldan z običajnim pozdravom in odpre nominacijo za konferenčnega predsednike iu zapisnikarja. NomlnJrau in UvO' Ijcn je bii brat John KvarMA ^ predsednika ili brat .John jff^M za zapianikarja.
Brat predsednik predstavi bra ti Ktbln Kristana, čU.w !itkl«a varnega odbora'J; R UJ kl'Jb%il poslan od Vksekulitna'aa to kon fereneo, da poda neketere važna pojasnila glede delovanja JRZ. V znamenje pozdrava br. nrištaiin vstanejo vsi navzoči raz sedež«*«',
Hrat tajnik prečita došle dopi se iz gl. urada, ki se vzamejo ua znanje.
Brat zaplanikar prečita (zapk nik zadnje soje. Nato se vtis me živahna debata glede' tega zapbnike, kakor tudi noke reso-lucije, ki je bilg paslena ua gl. *j rad ln ni bila priobčena. Vpraša se zastopnike, ki so bili na zadnji konferenčni seji, kaka je bile ta resolucije in keke vsebine. Toda zastopnikom, akoravno ao biji na dotični konferenčni seji, ni ničesar znanega o kaki resoluciji. Vsl«'d tega se rpreše ze pojasnilo br. predsednika dofične konferenčne aeje, br. Glsžarja. kaka je bila d<»tična resolucija, kajti kot predsednik dotične -aeje bi m.trs I vedeti, na kaj se pOdpifte. Be, Glažar odgovori, da se Je nekaj akUpalo na zadnji seji, de naj ja izdela resolucijo io Jo odpošlje, toda do definitivnega sklepa ni prišlo in njemu nI niš ineno. kaj •c je odposlalo. Bret tajnik. Jo. sip Peternel, nato pojasni, da Je dobit 17 I sftftffobtirgs #I#HM'#H' "* sol urijo s podfMMMn asmo eneg« od treh. ki so bili izvoljeni aa zadaji aeji da isdelajo pelmcrna resolucijo in rešolucija je bUa
za zavrgel, v kateri se je sfanloti
lo nolteue borllelje zii.pravico stvar. Nadalje aklene seja, da naj se dotlčuo resolucijo vrle iz arhiva iu uniči.
Hrat tajnik nato preči:e priučilo nadzornega odbore JRZ $0 piečitsuem poročilu sladi par vprašanj ua br. Kristana, ki podu zadovoljivo pojeanilo zastopnikom. Konferenčna seja odobri polnilo nadzornega odbori iu vpa-
ura« lepo urejeho kiiljtnM , ,
Jb %
a
v4,,	m
^.p.ivuai.vfllikaiiveseliof,,* okoliški »sag^ol. jtw<Mv« i.jHPRfr
ttvf^nlp« 1. ^^"'VV*peeJ^. fttf1 Mijfl julija t. 1. in da lo vrši vesela
na U dan v Syganu, Pa Izvoljen je bil pripravlJaVljnl odbor, da u-1 d d i vae potrebno. V ta odbo^go bili iivoljenir John Kva Frank Puatovrh, J os. Pete Lonis Glažar, ln Antčn Z! Tg odbor Ima polno moč, de urpdi vae potrebno, da se ta dan kolikor mogoče primerno proslavi, Prihodnje konferenčna seja ,/»e
t. j. .majat. I. v !
zaključkom nekateri zastopniki br, Kr)st^
z yaemt T .	'
Vato se br, predsednik zalival j v itfouu okrožne orgeni/aojjej^, Kristanu «e vas pojasnila in govore ter za njegov tmd in požr^vo-vglnoet. Nato zaključi sejo s pozivom na vse zastopnike, da neu mormi deltfjejo naprej po začrtani poti do cilja. — Meja zaključena ob četrti uri popoldan. John Kvartič, predsednik \ John Tičelj, zapisnikar.
T""* mm~mmmm»rnmmmmgmm
Boriti ae naprej. Znani amerlkanaki pisatelj Robert (4iwls Ktevenson piše sledoAe: Zbudil sem se bolen in šel spm leči izmučen i in storil sem svoje delo brez obotavljanja '' Ne svetn je mnogo trpinov, ki se sličoo borijo, pe v mnogih slučajih bi se del ujib položaj veliko zl»oUieii ako ki oni poznali Trinerjevo Grenko Vino To sdrevilo na mre/ odstrani vzrok mm»gik mučnih ooegod z tem, da izčiati droboprje, pomore prebavi io uredi arov Jak. Vaš lekarnar ali trgovec z zdravili Ima Trinerjeve zdravila vedno v zalogi Skušajte nadalje Trinerje-re Angeliea Grenko Tonlko, po arluio po prestani ImiIczhI, v slučaja prehlada la kašlja (»osknšajie Trinerjevo Hedativo z«»per kašelj! Ali ram j# /oso Tna^risv Amn putrin, ki mu ga ni enakega za Izpiranje grja, ost In člščeoje rtitl Joseph Triner Companjr, 13jW - 43 lo. Ashland Are., Chicago, J||,
PRAVE LUBASOVE HARr
MONIKE bom zopet 4obll, __ _ ___
dsilstsrstfsi .'tasj^iHi^aimvT od g jutro do J p^oMna, t
unor,po Cvartlč, 'eteroel, Sbašnlk.
tu
PATENTI
knjiga zastonj
Piilu po Slsvsasko kaj Igu, katars vaobuje vas potrshna podatka o ivnajdbah ln patantlh. Pilita nsm š« rfsnas ia Jas vam
pošljem
KNJIGO ZASTONJ
Jas Imam tO lat slmšaje kot advokat aa iMU«nts in v molih vsšs stvari, kl jih talita
rokah
pstanAratl dobs najboljšo po-somost. PUUts še danss r 51©-
vsnaksm jsslku
advokata
A M. W1LS0NV
Ragtstsrsd Pateat Attsrasv,
312 Vietor 91df.. Waehinftoav P. C
m

malo a)eb|e od vlns, sauio ni alko-ola. Stane B do Uc na galon, le ma-j sladkorje Jo treba, Puj praška, stane M.SDj a
V pismu pol
Zadostuje •mu poftljMe woney
S1 ™Am ImHtpAT,'
•"unl M lollljatvOo
KSd St., Chicago,
'SKOUr^ 4 oi^MtOUnUUC- iiMt.i
'1'liinil 'il »1,<I4UM
•hm CbUhotn. Minn.
SLOVENCI POZOR!
, Utolni« Uc kakor m liil
vencev na
rabili kmatijeko orodja. Tomj kdorkoli bodo kodaj potreboval kakršnokoli kmetijsko rod jo, rasnorretna eama-na, itd. itd, obrnilo so do na-io trgovino.
pluga, različne brano, etra je ss kositi travo, m grabili In
(traetorjo) stro jo sa oratL Uljudno so vam priporoča-
mo, d®	^	M^b*
no in so prepričata o kako* vosti in niskib conah, pridito 10 ono ča imata dvtiar ali
no, dobro dolli!
Pri nas lakko kupilo vso stvari na lakka msielns odplačila. Toroj ml smo vam vodno na razpolago kadar sta v potrebi.
STONICH BROS.
Trgovina vsakovrstno ftalaz-ntna in pohištva. CHISHOUi MINN.
FIRST NATIONAL BANK,
CH1SHOLM, MINN. Kapital in probitok $100,-000.00. Sploftna vrodnost
$i,soo,ooaoo.
Uljudno vabimo vso Slovence v Chisholm in okolici, da ae v vseh bančnih sadovih obrnejo do naše bančne tvr^ke in sioer radi;
k Mi smo velika, mit&m NARODNA BANKA, pod strogim državnim nadzorstvom Združenih držav.
2. Ml vam postrežemo in damo vso pomoč in nasvete radovoljno.
8. PM nas lahko vredit* vse bsnčne posla v vašem materinskem jesiku. Vsi so-rojak, Jakob Osbolt vam gre na roke ln točno postreže Nt )mi,UI&il< i'/
• Banštaja
H I Ji.	— j ., ...1 .Jg ,
iimmiiiiiainiAiiIiiiaiftAaiiiiiiiiiiiiiiiiifti
(TjfmvMti 10 ieeivn sltko soaUdkunai i / NaroŠnkia t naš« $2.S0 OO bn.
•.iru.^iJOaansl fSa l
CHICAGO, ILUNOU. IIIIIINIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIHIHMI
SAMO $5.00
atano redi preuienftve stanovanja zanimiv roman v 56 štey. "MUJomka neveata"
Ae ►siiio nekaj iztlsov je v ; zalegi.
"DRKULORVBOA TOM1TA povesi > Učno Isdilisl knjigi Je ialla ln atane samo IlOoTlaJakl, to Js nekaj selo kratkočsanega aa tttaajs! Ve odlašajte naročbel
JOSEPH TOMO, So. Ksrdiag Arenne,
Chieofp, IU. ' ''
"Prosveta" pile aa blagosianje Ijudatra. Ako ae atrlnjsš a njenimi idejami, podpiraj trgovoe, kl oglsšsjo v ProeretL — V zalogi tilago u vsakdanje po-treblčine po zmerni oenl.
AVTOM ZORM1K, Pa
IHflfMnSSMMNIlINIfllMtHllfllfflllfl
CAS.
Islmja saiiM as IS atrsssb la vslja ss ras Ma SS.
? CAS,
S0S8 SI. Olair are., OleveUad, 0. iMiffMMitiiffHiiHHiiifiiMetftitMfasfHaeeMi
KOTIL SIRSKIM.
Najboljša jedila, prenočišča In točna poetrelbe. Val, kl rotujete preko Clerelanda, ete dobrodošli. Torej kadar se mudite r Olere. lendu sli Colllowood, Ohlo, tu ea rem nudi lepa prilolnoet prti HOTEL SBRSHJEM. m B. lMad Sir, CTloralaad, Oollinwood, Ohio.
Vzemite Colllnirood St Clair eli pa St. Clair Oollinvrood re-idifno karo.	x
V zadevi brata Thom. Rajkovi-eha, Člana druitva "Zveza*' itev. 328 v Madridu, la., je glavni po-rotni odbor itkleuil, da v anii«!u pravil ni deležen podpore, katera tnu je bila pridržana. Kazlogov ra ta sakbuček je več. Kden glavnih pa je, Ver «e je adravil v zdravi-iČu, katerega voditelj ni doktor medicine (M. D.) *
Jno lTnder%vood, Jon. Radilek. Martin Železuikar, K. Somrak.
'zrakov Juti
ifcvtt/kti iMttni»)pnpWnr^a/i i enim tudi večje dnevnika In,
iievf 137. Clovaiand,
ft vid Wod# ni irtrartl ^d.. Hi lttt»ijaf"di »e je todttalo kyii ^ilo v korist Morinftifg,,^ ^
Preostanek % bolnlikei* •klado dne 1. april«
>WT..............
matom
PROSVETA
•»mifl^nipPff.
04]
t>U '»» ritim««
n»t iifeli 4*
PR08VETA
je danes enb glavnih vprašanj pri nakupu modke oprave. Naša prodajalna je znana, da si lahko kupite lepe oblek«, spodnjega peri-PMWkfe> delov-
pričanjem, da boSfe s fc^kpypstjo popolnoma
jcioin ju mflrttt/ tti»iik<y zalogo otepčjih pralnih oblek v Vseh velikostih in bar-
Ited^IUjem« obleke po m kroju in
g v yt tija * v p aj:*«
Cleveland, Ohio
|N«n>W	lf.tl.fl. v ufM
Ik^U. N ^ **** i« kola-alf A JI
Nu,,-t.n« "*«arad kri. arvdl krmlS M NM mImmmI »	flr.ni ZJj
Debvsto in politika.
Pile Mika Ndt
•A' \H<<h državah ITnij* seje delavstvo trudilo In m borilo, da hi zakonodaje »prejele pravilno odškodninsko predlogo, za pra • vUiw nadzorovanje rudnikov, da hi *<• odvzela pravica raznim »odnikom izdajati sodoijake prepovedi ah f-asu stavk, da hi dolo <"ilc minimalne plače za Pr<' povedali vpoaliti mladoletne otro ke v industrijah, toda dosegli ho ' zelo, zelo malo, v največ slučajih pa niZ-esar.
Toda legialatura v Severni Dn-Itoti ji* »prejela »edaj vae te postave in poleg teli le več drugih, ki ko koristne za aplotao delavstvo. iti te zakone m poatave ho sklenili farmarji V nobeni drugi državi doacdaj fte niao sprejeli teh postav. V vsaki drugi drfovi, ki je direktno aH Indlrektno pod vplivom kapitala, pripovedujejo delaveem, da ho farmarji največji sovražniki delavstva in farmarjem, da delavei hočejo uničiti farmarje. Toda Severna Dakota naj ho dokaz vnem farmarjem in delaveem v drugih driavah, kaki nasprotniki ho farmarji delav. htvu in kakega nasprotnika far lharjeV vidijo slednji r . delaven. Farm it rji v Severni Dskoti so spoznali, da je delfcvbe prijatelj farmarju in da ata Oba Moja odvisna drug od drugega in oha c-nako i/korifičana od velekaplta-la.
Tri delavatvo je sedaj priftlo do prepričanja, da ne more napredovati, ako je organ|zirano samo strokovno, in pričelo ae je organizirati (udi politično. Organizirati ae samo strokovno in oh volitvah pa držal! roke krifenr je več kot ncRmisel. Koliko ae zamore sedaj doneči • urno a strokovnimi orga-ni/aeijainl, smo lahko rtizvidell t '«astt zadnjih dteh r vvlikih Htm: j*kfaMkl W preAo^rtki. V1 Hpkisnem, je dela vat vo neda j jnifUhdo kuntmkš sten(v <ki mu Mal>rqnjiij« Malino • napredovanje, i ki je poti <jo iaboljfciiija razmer, i Urfnru m;psi. * zbmore prit* Rttii lci'H politično,silo, aH pa po. polnočna .propasti pred. .to vit ono. Druge alternative ni. #rušitJ,/mo* rs tq k«mejilo ateno v u|aHOvni«o ali pa, imfNilnnma propasi.i Jcl^ih vsem t pridobitvam, katere A dn* bili delavei po^om atrok«iriiii|. nega ukw»U n velikim trudom i;jih petdeset ist,, j . . jnl
1 Jsano kot bdi dan Je; da Je W pital #dsi'Hb!j aroganten, kot'je MT le k.Mh«j preje. Oni, kateri? )* postavil kapital in ki jih kontrolira, zlorabljajo avoje urade, 'rot fie nikdar prej. V boju zoper dela vstvo se poaluluje kapital unj-lioljumazanih in	sred-
stev, katerih ho se le kedsj prej v zgodovini teh drisf. .Stavk katere provieirajo sami z vednim navijanjem een, Ae nI bilo nikdar toliko, kot ravno aedaj; isprtja delavcev so na dnevnem redu, te-Jepodjetnfki ae poalntujejo tako-zvanih "črnili listin". Kapital je na delu in in ne ftftedi r denarjem, da rasne takoflndajne aliorrtiee sklenejo zakone, s katerimi pro-glasijo »starta nenatavnim; delo-diijalef odklanjaj« drug za drugim, da hi se kolektivno pogajali z dHavei in vlada je eeln grozila z vojaško silo delaveem, »ko *a stavka jo. Med tem ko eena xiv-Ijensklm potrebtfinam pleza vodno višje, se hoče a ailo /.streti vsako giliatije delavcev za povišanje plač.	,
Nikdar v igodOvinl delavstva še ni ImIh tako velika potreba da hc delavei organizirajo politično lil da delavatvo nastopi na poli-ličnem polju, da ai iiboljfci svoj položaj. Delavstvo se mora orga-niairati politično, ako hoče oltdr-lati tiste bore pravice, kater* ima.
Kami militaristi, imperijaliati in drugi dobičkolovci so rarvili obširno propagando za povečanje stalne armade j* mornarje in sicer na tako veliko fttfvtlo, kot še uikdo ni preje sanjal. Agitira-jo za ob večno vojaško »tožbo, kakor tudi *a kredit več miljard dolarjev, da se Amerika popolno ma vojaško pripravi m kako mi-litariatično akcijo.
In čim bolj ae kaka drftav:^ milit ar isti^na razvija, tem bolj pro pada demokracija dotičoc države. /.a \Kgled bivia Nemčija in A v»l r ija Vsak k niče k. ki %i ca pridobi inilitariaem. pomeni« w I ko i>j*«ilmi xa demokracijo. In J^lr dr?a>ain preti velika »icver-no»t. tla p<i<«lancjo popolnoma mi-litarUiUne države, ako se uresni-
čijo Želje in načrti raznih milit s riatov.
V»led tegs je dolŽsost si« lier nega poitenegs in zavednega moža in ieue, da ae bori do skrajiio-ati za prave in čiate ameriške deale in branijo Ae ono trohieo pravic, katere ho nam ostale oc prvotnih avobo&čin.
V več. državah Unije ae je organizirala "Delavska nest ran-karska politična liga" na temelju obftirnih in avobodnih načel, ka tere namen je zbrati pod eno po litična zastavo vae dela vet &irom Zdr državah, kakor tndi tisoče ata lih politenomislečih ameriških državljanov, ki ho za program ?n cilje te politične nestrankarske tiK^.
"Delavska uestrankarnka politična liga" ni, kot ho druge de lavnke strokovne organizacije, da postančjo nje člani lahko samo
oni, ki ao vposleni v industriji, temveč član te nest ran ka rake lige postane lahko vaak dober a-meriika državljan brez ozira na; poklic.
'delavske na- i
strankarske politične lige" ni ni
X programu te tool
ti ene točke ali določbe, ki hi na-1 sprotovala ali ne odgovarjala meriškim principom in idealonr in Hleherai, ki je v resnico za de-[ mokratične Zdr. drŽave, mor i po-j stati član te lige! ,
Pravilno. — Učitelj: "Kate. i žival je najbližja človekn UČenee: "Ul."
X.
V KLIKI SLO VENSKO-ANGLEŠKI TOLMAČ, gnjika obaaga poleg alor.-angl »lornice, alov.-angL razgovore za vsakdanjo potrebno, na vodila aa angleško pisavo, epieovanje angleških pisem in kako ae postane smeri ka neki državljan. Vrbo tega ima knjiga dozdaj največji slov.-angl. in angl. slovar. , 3
To je aajbolšja in najbolj popolna knjiga aa priučen je angleščine in ne bi anMslu biti slovenskega naseljenca ki bi te knjige ne imel.
Knjiga trdo In okusna v platno vezana (Š30 strani), velja $2.60 in je dobiti pri
V. J. KUBELKA,
530 W. 14»th St., Ne* Vork. N. Y.
ZDRAVNIKI ZATRJUJEJO, DA 8E LAHKO ODPRAVI TRAKUUA
IZ ČLOVEŠKEGA TELESA.
i •
To je precej dobra vest, za tisoče in tisoče trpečih vsled tega grdega paraaito. Milj o ne ljudi je umrlo, ki ae bili mučeni, čeaar aicer ne more nobeno pero popiaati njih bolečin, ki pa ao bile v mnogih slučajih tut-všdna trakulja, prašičja, goveja ali takozvana igelna glista. Nipataobno več nadalje trpeti; čitajte to pazno:
VABILO!!!
Uljudno vabimo vae Slovensko občistro na - v
VELIKO VESELICO Z IGRO
katero priredi
SLOVENSKI DELAVSKI DOM
Na|veila slovenska zlatarska
f.J: t
trgovina.
Frank
6033 ST. CLAIR A VE, CLEVELAND, 0.
Zvee, broške, tapeatnice, diamantna praUne in lavalirje, verižice i.td, Z^ea, broške, sapaatniee, diamantne piatane in lavalirje, verižice Ltd.
POPRAVLJAMO: ure in drago zlatnino po nitki ceni.
PODRUŽNICA
COLUMBIA GRAMOFONOV
in gramofonskih plošč. SV>venskih In gragfhrPro^ajamo na lahka m«, sečna odplačila. Pišite po cenik, kateri ae Vam pošlje brezplačno, »u pa oaebno vprašajte za cene p redno drugod kupite.
N.jboljl« bl.go	Najniij«
itown, Pa., v soboto dna maja. 192
.na im6*	L*
gledalcem mftogo pri-ejanj^h ia ima devet-
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
NMMIMTISmBM
jOTOVO znamenje trakalje je vidno
odpadkih malih delov te gllete in ta zname»\ia bi ae morala zelo paziti, ker na odhajajo preveč pogoatoma sami od aebe, pozna po. izgubi zlasti do jedil, beli Jezik, bolečine v želodcu, vsdiffovanje hrane, stalno bluvanje, omotica, glavobol, oalabaioat kadar je šolodec prazen, črnobarvni obroči okrog oči in zguba spsnca. Otrokom ae ne poljubi igrati, ako imajo trakuljo ali druge gliete v še-lodru, ter navadno vedno vrtajo v
Eice. Sicer se. da odpraviti tega sita le s JHJlfojpMnjo ia ilove-_a telesa, sicer se mora paziti, da te bolnika ne
i*
sns
eluje
4n
in je
ov za
gMfte,
od
m
za
4* imeU
pri
■ '.-T- 08__
Hrust, kovaški moTster in vdovee..............John Kobal
Milena, njegova HČI. . ........ . .Štefanija Budna
Matilda njegov« s^trti' tn jrospbHihja A f:. i.. /i Mary Budna
SSbS! teEir;*«* ss:
ssttt ■ ■ ■ ir^uv^m.v.KmMtir*
Jj*®1*?! niladi klerk.......................frank Nah
Policaj ..........ifrv.....................Anton Skerl
Začetek veselic« «V7 uri zvečer. Igra ao
prične ob
8:30 avaiar, Vatopnina za moike osebe 50c, ženake 25c, otroci po Bc.
Pridite vsi in se Zabavajte v veseli družbi!' • Dircktorij.
ooooooooooooo«
NAZNANILO J* VABILO
»••	gr, t
Ul,
Bine Islaad Ai«% Chleag%
Ml tiskamo v slovenskem, hrvaškem, iTovaškem, češkem, poljskem, kakor tndi v angleškem in nemškem jeziku. Nafia posebnost so tiskovne za društvo in trgovce.—"PROSVETA" ae tlaka v naši tiakarnL'
katerfTfa prtrerti
a iknenom
• iVpoK-
teftenadU
LAXAL MEDICINES C0-.
»M <Uaal »M«.. »Utebu^im Pa.
^ _ ^ _
dne 4t mi 5. julija 1920.
tem izletu m»l> pikniku bddeua* vaem dobre preskrhljeno, so vabljena yaa tulia)imiia'dJruMv»,;iit,j»osamezni rojaki in »iflA	.......
na daijie pešr
ae bo pozneje po
Torej se še nšprej
5. julija. Se pf^porote'
immmmmMtiUk
NZif kOJiff' iu in pojasnila, kje *e *»ode vriil ir.let
na svidenje dhe
5»' M b v * KH^^flKV ODBOR
ripordeamo Ml
fclUlUlilll
^ "	• '-•■■ •• MtflKtg »V'
anuTM-iU ji I POKORI
'»H. IT-
»In rj «iivas-
Chieago, III. Ali naj vefja onn ataro gcnlo, "Svoj k avojim" tudi med nami HlovpiieilT Ta beaeda je anafilna. Človek ki za#ne nanovo kakršnokoli obrt ali trgovino, iščo podpo-i* najprvo pri avojih rojakih. Tega geala ae drle akoro val narodi. Vzemimo naprimer Čehe, Nemce in Žide. Haš imenovane narodno-ati delajo tako
pirajo Hvojaga refrt^feJt^mo gmotno 1f) moralni^ T#ftMEjkaan-
mu fe o-
i.nii in mm imrlnflt, ui.
m
1870R.
Telefon ur^v lfouH^^^1 ^^efon^^nnT^^hL ]
^^r. ^»OK^Af D »iCv^
odvetnik tn Javni notar. 103 BAKRWELL BLT)G.	PITTSBURC.H, PA.
na vogalu <^rant In Diamond Sta.
Izdelujem za tu in stari kraj pooblastila, kupne in daravno .pogodbe, oporoke, obveznici, proinje za potne liste ozeblini, kater« telijo priti v Ameriko in razne druge prošnje ter »odnijske dokumente.
Izdelujem tudi prevode na angleitki jezik In obratno.
Vae to iMlclujein brzo in točno potom dopisovanja, po pošti ali v mojem uradu nesprod Court hlie.
di	^■T ~""""!■ ■ ■ ■
'I'"1
ridga»ill«, Pa. UDKOKI
je obstanek zaNigurart je njihov rojak tat&fn v »voji j
?no Iti \ vsakem
Si|_____
ki in, da ne preterava v cenan In
da laVrftuje na zahtevo odjemalca točno kakor lel^ je njegova ekzl-atenca zagotovljena.
Jaz, nižje podpiaanl aem kupil od Mike Knhenika, njegovo moderno urejeno delavnico za popravljanje črcvljev, na 1712 W. 22nd St. blira B. Paalhka it., Chieago, HI. Čevljarstva aem ae izučil le v Nt areni kraju in delam cel čaa mojega'bi vanja v Ameriki Ha-mo čevljarsko. Zato imam dobre izkušnje o proizvajanju ameriške-ga Niatema, popravljati čevlje n atrojem; hitro, lepo, In Irpeino.— Izvršujem vsa popravila na črev-ljih in na ieljo odjemalca napravim tudi nove. t>ue ostanejo ka-koršne ao hlle poprej In nebom nikdar \eč računil, kot je roba in delo vredno. Pridite, poaknanjte in prepričali se hfate, da je tako kakor nem zgoraj ty>iarfl.
Se priporočam rojakom (Adv.)	Martin Jadnic
DR. J. E. DWYER, ZOBOZDRAVNIK, 268 — lat Ave^ Milvraukee, Wia.
v.m poslopju. Uradno uro 101 9 do 12 in od 1 do S pop. • sveder. Za vso »oj« doU jamši«.
POTOVANJE IZ JUGO-SLAVIJE V AMERIKO
NI zabranjeno. Kdor teli dobiti is atarega kraja svojo družino, leno, sestro, brata, mater ali očeta, mora poslati tja gotove 'listine, na podlagi katerih se zamore dobiti potrebno dovoljenje. Ako telite imeti pojasnila glede tega, potim se obrnite na mene. Izdelujem tudi vsa v NOTARSKI POSEL spadajoča dala.
Javni Notar. *
102 Bakewcll Bldg., MXTSBURGH,'i>a.
Corner Diamond and Grant Sta.	_
(Nasproti Court Hotisa.)	t^M
OfpcM
Nuža-Tone
POZOR ROJAKI I
On jene rojake prosim, le kdo re, kje se nahajata moja dva Urn-tranea s imeni .loai>ph in Tonv Korele. Pred pet leti hila al a v Jolietn. III. Za njih hi rada izve-dela njih aeatrična Franeea Pajk.l roj. Kotrlr.. Torej ntjortno pr«v I «im. če k«W» ve za nje, naj mi na-| znani njih naslov, ako pa bodela «ama čitala te vrstice, naj ae p*i. javita na naslov; Mrs. Franeeal Pajk, P. O. Il4»a 1», Uvela, Colo.«
dva|setih
vrt« denar
P«
F. K. Bauzon,
5920 Sto llthr knm, CLEVELAND, I.
Rojakom lirom Zdruienih driav naznanjam, da broalra britva Ikarie, atroja aaatriči. ter aploh vso rezilno orodja. V zalogi »mam najfinejša ameriika in starokrajska britve, bdvne atroja (Safati Raaera) ter vso brivno pripravo.	«
Popravljam tudi puike ia samokresa. Za podatka ae »fcroite na moj naslov.
Se priporočim edini Slovenec v tej stroki. ^
MORTGAGE BANK ■VflTff "^^ REAL ESTATE ** **MU >M»>((' »H sssmhj*ii »M«***.
lolo sli farmo.
INSURANCE " MTse^rsaJo kli. »ohUtra, svUmoMIov. »It »" j
i	NOTARSKA PISARNA r ■
f	«SSi« •k.trakto« a^Sov. IMCoSk. s«Alo«tH la pr« g
■	POŠILJAMO DENAR " — ^	* a^j- J
■	i« Oarako pa U r siaartfkik dolar/tk P«^- J
V VSIH SLUČAJIH	- -
vvn¥"1 Mrt poilrHnL
ovoja rolska. ki* kooM
«0 MAMOCATt. at KfUtm TCCA KUPONA.
Mattaool «olora>a.,, I JI - m s^U
ho* ...............
COoU SMv aH a r.
M. MLADIC A J. VEfeDEBAR,	\
1334 W. ISth St. (blisu Blu« laland Ara), Chieago, lil J
Telefon: Canal 207«.
iiiniiimmmmummmmiBBii
ZASTAVE
Regalifc in veedrui tvenc pot rrl>W " ' Garantiramo dri® infalafO.
Frank Kerže, 6033 St	0.