Mednarodnaznanstvenakonferenca ecei2010 elizabeta zirnstein UniverzanaPrimorskem, Slovenija LetošnjaMednarodna konferencao inovativnostiinpodjetni- štvu – ecei 2010 je potekala med 15. in17. septembrom 2010 v Grˇ ciji. Konferenco, žepeto zapored, jegostilaUniverza vAtenah. Nekaj veˇ c kot150 avtorjev iz 38 držav je tako imelo ˇ cudovito pri- ložnost predstaviti svojeraziskovalnerezultate, znanstvenepo- glede, ideje instališˇ ca opaleti raznovrstnih tem, ki sodijona to pomembno podroˇ cje. Kljuˇ cnebesede: mednarodna znanstvena konferenca,podjetništvo, inovativnost,rast inrazvoj Uvod Letošnjamednarodnakonferencaoinovativnosti inpodjetništvu, že petapovrsti,jepotekalavgrškiprestolnici,kjerjeznanostsopotnica umetnosti že vsaj zadnjih tri tisoˇ c let. Gostila jo je Univerza v Ate- nah, ki se je izkazala kot odliˇ cna soorganizatorka. Konferenco sicer vsakoletoorganizirapodjetjeAcademicConferencesLtd.izAnglije, vedno v sodelovanju s priznano fakulteto ali univerzo, ki jo izbere med zainteresiranimi kanididatkami. Doslej so konference potekale v sodelovanju z Univerzov Antwerpnu (Belgija), Univerzo v Wince- stru (Anglija), Univerzo v Utrechtu (Nizozemska) ter s Politehniko v Parizu (Francija), kjer se je zamisel o konferenci pravzaprav po- rodila. Seznamu visokošolskihinstitucij z mednarodnim ugledom se bovletu2011pridružilaUniverzaRobertaGordona(Škotska).Izbira soorganizatorjainkrajajevseprejkotnakljuˇ cna,pojasnjujejopred- stavnikipodjetja Academicconferences.Univerza(lahkotudi fakul- teta), ki si želi konferenco pripeljati v svoj kraj, mora v postopku kandidatureizkazatidoloˇ cenoorganizacijskoizkušenost,imetimora ustrezne prostorske zmogljivosti ter strokovnjake, ki lahko konfe- renco podprejo z vidika programskega vodenja. Na izbiro soorgani- zatorja pa pomembno vpliva tudi njegova lokacija, saj je številˇ cnost udeležbenamednarodnihkonferencahodvisnatudiodkraja,vkate- rem tovrstne prireditve potekajo. Predstavnica organizatorja, gospa Nuggus,namjepotihemzaupala,dajestegavidikatrenutnonajbolj »vroˇ ca«Barcelona;najbržjigreverjeti,sajpodnjenotaktirkopoteka management 5 (4): 397–401 397 Elizabeta Zirnstein karštirinajstmednarodnihkonferenc,kisevsakoletoodvijajovraz- liˇ cnih državah kontinentalne Evrope, v Severni in Južni Ameriki, na Bližnjem in Daljnemvzhodu tervAfriki. Pripravenakonferenco Vabilozaoddajoprispevkovzaecei2010jeizšlooktobra2009,takoj pokoncuecei2009,rokzaoddajopajepotekelfebruarja2010.Pro- gramski odbor konference, ki ga je vodil Alexandros Kakouris, dok- torfizikeinprofesornaFakultetizainformatikointelekomunikacije Univerze v Atenah, je prejel skupno 208 prispevkov. Vsak prispe- vek sta ocenila dva neodvisna ocenjevalca. Prijavitelji so obvestilo o sprejetjuali zavrnitvitermorebitnepredloge vzvezizoblikovanjem konˇ cnerazliˇ ciceprispevkaprejelimarcainaprila2010,rokzaoddajo konˇ cne razliˇ cice pa je potekel sredi julija 2010. Programski odbor je vkonˇ cni izbor uvrstil 95 prispevkov, ki so bili kasneje predstavljeni na konferenci ter v njenem zborniku. Prepoznavnost in mednaro- dna odmevnost konferenceeceipa je razvidna ne le iz udeležbe, ki je iz leta v leto številˇ cnejša, paˇ c pa tudi iz tega, da je letos privabila udeleženceskarštirih celin(Evropa, Azija,Sin JAmerika,Afrika). Vsebinainpotekkonference Rdeˇ canitkonferencesobilisevedaprispevkispodroˇ cjainovativno- sti ter podjetništva, pri ˇ cemer so bile obravnavane tudi druge s tem povezane teme s podroˇ cja ekonomije in managementa na splošno. Nakonferencisobili predstavljenitakoteoretiˇ cniinznanstvenipri- spevki kot tudi primeri iz prakse, tekoˇ ce raziskave in doktorski pro- jekti. Potekala je dva dni, programsko pa je bila razdeljena na krajši plenarni del, ki je bil umešˇ cen na zaˇ cetek vsakegadneva, ter na veˇ c sekcij(vsebinskihsklopov), kisopotekalevzporedno obadneva. Konferenco je uradno odprl njen letošnji vodja, dr. Panagiotis Ge- orgiadis, profesor na Fakulteti za informatiko in telekomunikacije Univerze v Atenah; poleg njega sta udeležence pozdravila tudi pro- gramski vodja konference, dr. Kakouris, ter predstavnica organiza- torja aciLtd., gospa Nuggus. Temu je sledilo plenarno predavanje ElenePanaritis,socialnepodjetnice,predavateljicenaveˇcameriških fakultetah, ki so jo pred kratkim povabili, naj postane ˇ clanica gr- škegaparlamenta.Elena Panaritis je predstavilakoncept socialnega podjetništva, katerega namen je z inovativnim pristopom in v part- nerstvuzjavnimiinstitucijami (državo),civilnodružboinzasebnimi vlagatelji zmanjševati in odpravljati družbene in okoljske probleme. Poudarila je pomen socialnega podjetništva nasploh, še posebej pa v nerazvitih državah oziroma državah v razvoju. Elena Panaritis je 398 management · leto 5 Mednarodna znanstvenakonferencaecei2010 svoje predavanje popestrila z opisom projektov uvajanja modela so- cialnega podjetništva v državah Latinske Amerike, pri katerih je so- delovala kot uslužbenka Svetovne banke, ter primeri dobrih praks s tegapodroˇ cja. Šebolj kotzbesedamipasejeudeležencevdotaknila s kratkim, petminutnim filmom, ki je zgolj s slikami in glasboprika- zal,kajjebistvosocialnegapodjetništvainsocialneekonomije,kotta pojma razumepredavateljica:toje uvajanje in zagotavljanjeveˇ cjega družbenega blagostanja. Drugi dan konference se je prav tako za- ˇ celsplenarnimpredavanjemznaslovom»Nevarnadivergenca:kako moderne finance spodkopavajo inovativnost«. Predavatelj, dr. Amar Bhidè,predavateljnaUniverziKolumbija,trenutnopagostujoˇ cipre- davatelj na Harvardu, je avtor številnih ˇ clankov in knjig, med dru- gimtudidobitniknagradeZdruženjaameriškihzaložnikovproseza knjigo The Venturesome Economy: How Innovation Sustains Prospe- rity in a More Connected World (Princeton University Press, 2008). Dr.Bhidèjepredstavilsvojpogled natrenutno finanˇ cnokrizoterna vzroke zanjo. Pri tem je izhajal iz zgrešenega pristopa modernih fi- nanc,zakateregasoznaˇ cilnimoˇ cnacentralizacija,mehanskimodeli odloˇ canja,omejenakomunikacijainneprevzemanjeodgovornostiza slabe rezultate; finanˇ cni sektor bi moral temeljiti na modelu decen- traliziranegaodloˇ canja,upoštevajoˇ ccene,dialoginmedsebojnaraz- merja, ter prevzemati polno odgovornosti za slabe odloˇ citve. Pro- fesor dr. Bhidè vidi rešitev v osredotoˇ cenju na to, kar je »resniˇ cno zlomljeno«. Plenarnemudelukonferencejeslediladelitevnavsebinskesklope (sekcije). Vsak dan je vzporedno potekalo petnajst sekcij, znotraj vsake so bili predstavljeni po trije prispevki. Vsak avtor je imel na voljo dvajset minut za predstavitev, ˇ cemur je sledila desetminutna razpravamedudeležencisekcije.Najveˇ cjaudeležbajebilanasekciji socialnopodjetništvo,podjetniškemrežeininovativnost,tehnološka inovativnost, podjetništvo in visoko šolstvo, inovativnost in kreativ- nost, organizirana pa je bila tudi posebna sekcija o podjetništvu in inovativnosti na Kitajskem. Organizatorji konference so poskrbeli tudi za druženje udeležen- cev. Dan pred zaˇ cetkom konference sta potekala registracija ter slo- vesen sprejem udeležencev, po koncu prvega dneva pa so se sode- lujoˇ ci udeležili slavnostne veˇ cerje, na kateri so imeli priložnost ob tradicionalnigrškihranirazpravljatiotemah,predstavljenihnakon- ferenci,patudisklepatinoveveziinznanstva.Pikanaijebilaizbira restavracije:sveˇ canaveˇ cerjajepotekalanastrehihotela,odkoderje pogled na le luˇ caj oddaljeno in osvetljeno Akropolo resniˇ cno jemal dih. številka 4 · zima 2010 399 Elizabeta Zirnstein Atene–mestozvelikoobrazi Atene, znane tudi kot »zibelka demokracije«, so bile za organizacijo letošnje konference odliˇ cna izbira. Ne samo zaradi svoje veliˇ castne zgodovine, paˇ c pa predvsem zato, ker so mesto z veliko obrazi. Tisti, ki ga kažejo zunanjemu svetu, prikazuje Atene kot središˇ ce evrop- ske filozofije, znanosti in umetnosti v zadnjih tri tisoˇ c letih. Vendar pa so Atene še veliko veˇ c kot to. So mesto, ki živi podnevi in po- noˇ ci, ki kar »brenˇ ci« od ljudi in prometa, ki je veliˇ castno v sredi- šˇ cu ter umazano in zanemarjeno na obrobju. Znamenitosti, kot so Akropola, Partenon, Agora, Hadrijanov slavolok, Aristotelova jeˇ ca, številni templji, posveˇ ceni grškim bogovom, so obkrožene z znaˇ cil- nimi in svetovno znanimi mestnimi ˇ cetrtmi: Plaka, Kolonaki, Gazi, Omonia, ˇ ceomenimosamonajbolj znaneinpriljubljene. Navsakem koraku se ponuja kakšna znamenitost, od muzejev, galerij, antiˇ cnih spomenikov umetniških performansov, živopisanih tržnic in podob- nega. Septembra je bilo mesto polno domaˇ cinov, ki se avgusta po- navadi umaknejo na otoke ali v druge poˇ citniške kraje, in seveda turistov, kilahkoobˇ cudujejo mestneznamenitosti,sepredajajonoˇ c- nemuživljenjualiuživajonaatenskihplažah. ˇ Cepravjevzgodovin- skem središˇ cu mesta promet veˇ cinoma prepovedan in so tam ure- jena obmoˇ cja za pešce, je mogoˇ ce do vsake znamenitosti priti dokaj hitro in poceni, bodisi s podzemno železnico, tramvajem ali turistiˇ c- nim avtobusom. Javni prevoz je organiziran tudi do atenskih plaž in pristanišˇ ca, od koder je mogoˇ ce odriniti na otoke. Morda še nekaj dejstev in številk o Grˇ ciji in Atenah: uradno ime Grˇ cije (prevedeno izgršˇ cine)jeHelenskarepublika;državaimaenajstmilijonovprebi- valcev (zadnje uradno štetje je bilo leta 2001); razteza se na 131.944 m 2 zemeljskepovršine.Popolitiˇ cni ureditvijeGrˇ cijaparlamentarna demokracija,inflacijaznaša5,1%(oktober2010),stopnjanezaposle- nostipasegibljemed12in13%.NajvišjagorajeOlimpz2.917metri nadmorskevišine,grškeplažepaseraztezajonaskupno15.021kilo- metrih.Podnebjejesredozemsko:zmilimizimamiinvroˇ cimipoletji. Sklepinpoglednaprej Konferenca ecei2010 se je konˇ cala inovativno: organizator in pro- gramski odbor sta zbrala ter preštela vse kljuˇ cne besede iz prispev- kov, predstavljenih na konferenci. Konˇ cni rezultat je bil projekcija ˇ cisto vseh kljuˇ cnih besed, neurejeno »nametanih« na list papirja, v razliˇ cnih barvah, vendar tako, da so bile tiste besede, ki so se poja- vljalenajpogosteje, zapisanezveˇ cjimi ˇ crkami,tistenajmanjpogoste pa znajmanjšimi. Konˇ cni rezultat je vizualnolepo zaokrožil vse,kar 400 management · leto 5 Mednarodna znanstvenakonferencaecei2010 je bilo na konferenci predstavljenega, videnega in slišanega. »Naj- veˇ cji« in osrednji kljuˇ cni besedi sta bili seveda inovativnost in pod- jetništvo. ˇ Clanki, predstavljeni na konferenci, so bili objavljeni v zborniku, ki je izšel v tiskani obliki in na zgošˇ cenki, izbrani prispevki pa bodo objavljenitudivrevijahInternationalJournalofEnterpreneurialVen- turing in v International Journal of Innovation and Regional Develop- ment.Pozivzaudeležbonaecei2011, ki bo na Škotskem, pa je že izšel, rok za oddajo povzetkov prispevkov bo potekel 24. februarja 2011. številka 4 · zima 2010 401