ARHIVI XXI] 19W ]/. arhivskih t undo v in zbirk 225 UDK 930.253.4:8:*].ic-3.6 Jeprški učitelj" Simona Jenka v arhivskem çradivu Zgodovinskega arh va Ijubli ana NATAŠA BUDNA KODRIČ Ldi ilotridesel! obletnici smrti pesnik» porski^ii polju, ¿f;«dbii Jenkova povesi Jeprški učitelj je hila objav-(jena leta 1858 v Slovenskem glasniku. Nastala je na podlagi Levstikovega literarnega programa '('risanega v Pata vanju od Lilije do Čateža in v Napakah slovenskega pisanja), v katerem je pis] eim svetoval, kako jc treba pirati, da ho prav slovenska Toda Jenko mu s svojim poskusom ni preveč ustregel, praJvscm /uradi jezika, ki ga je vzel iz nekoliko po ne mu ene govoricc domačega Sorskega polja. Tudi drugi sodobniki, npr. Anton Janc/.ič, urednik Slovenskega glasnika, niso spoznali Jenkove pupovedniške nadarjenosti. Tako K«slal Jeprški učitelj njegova zadnja povesi. 01 iivna oseba v zgodbi je mežnar in učitel j na Jepiei ki raje popiva in slavi na loteriji kot poučuj?. V vaškL gos.ilr.i phskim tovarišem razlaga *yojc izračunavanje pravilnih številk za loterijo. Njegovo govorjenje se večini zdi neumnost in se 'Z učitelja norčujejo, čeprav se nekateri skrivaj njegovih nasvetov tudi držijo. Ko po več ko mLnih položajih ob pomoči luninih men in marnega pajka določi tri številke zu loterijo za Katero-e prepričan, da mu bo prinesla bogastvo, nit ii* poii v Kianj veter v Savo odpihne klobuk z edinim goldinarjem, ki ga ima in ki ga potre l|ie za lotcri'o. Ob brcdenji' po vodi in iskanju denarja se mu ommči um. Šele zvečer pri tava omuv, /bol m naslednji dan umre. Zgodba se koiieu moralno poučno: župana, ki učitelja u "mirni in mu je grozil z izgubo službe, po njegovi snirii peče vest, zalo povrne pokojnikove dol-o<>v pa še za mašo pnsneva, pivski tovariš Mar trnc:k, k, na loteriji z učiteljevo pomočjo zadene terno, p;; mu postavi nagrobnik. Jenko seje v Jcprškem učitelju lotil nekaterih s.1' :ui kijih literarni kritiki niso opazili, so pa lo-(ko bolj zanimive zgodovinarjem, sa; karaklc-rizir;ijo čas dogajanja. S tega vidika bi opozorila Predvsem na dve. neredik> obiskovanje pouka na ^dc/eljti in igranje loterije. Jenko v uvodu z£t>dttj pravi, da je Šola »a Jcprci vsako leto P(1'ekalu le kake štirimi 1 dnu tako da jc bil m tielj te. nekatere dni i eltt res učitelj. Farmar: ■v'' ■r'il da jc učitelj tega kriv: učitelj na j t ■^'(•r.\e dolzil, da otrok, ki prostovoljno noče ji, 4 'da, noter ne silijo. Kdo je imel prav, m lahko L'*čti alt gotoii> je, da je bilo to olrokom všeč in učitelju ne navzkriž. Za slabe slame ljudskega šolstva na Kran^kcm je bilo več vzrokov: po manjkanje šol (Kranjska je bila v tem pogledu najrevnejša v cesarstvi:), za katere nobeden ou "patronov" n rad prispeval (župni a, zemljiški gospod), pa tudi starši niso bili navdušeni nad pošiljanjem otrok v šolo, saj je hila iniiclncsl, da kmetom šola ni potrebna, zelo razširjena, pouk je bil v nemškem jeziku, slabe učiteljske plače pa v ta stan tudi niso privabljale dobro šolanega kadra. Tako sta ttčetiček i:i ttČileli r soi o hodi rt. ker (če) že drugač bit ' ni moglo.1 igranje na srečo je posrečeno predstavljeno v povezavi s siromašnim učileljsk m poklicem, k pokaže tudi na velik razmah le igre v sredini 19. stoletja. Da so na iotenu precej igrali, nam po trdijo številni oglasi v časopisju, ki so vabi i i na vlaganje stav, Ma drugi strani so bili vsi, ki so se preveč predajali tej strasti, tarča posmeha, o če mer nam govori Jenkova zgodba. Literarno so .se lega vprašanja lotili še nekaleii, na primer Anion Zavratnik v veseloigri Lotcrist (1889). Namen članka je ugotoviti, ali jc Jenko v učitelju res upodobil kalerc izmed resničnih oseb svoje sodobnosti, kol je omenjeno v opombah zbranih del. Kraj in eus Jenko zgodbo le delno datira m lokali/ira. Čeprav sc bibulativnc dogaja na 9r£či, jc jasno, da jc imel avtor v mislih drug kraj 'Mavčiče 2 mogoče tudi Smlednik). Zu sama pomembne ;t kraja ■ s šolo in gostilno, župujo iin občino kaže, da gre v rcsnici za prispodobo, saj jc Jeprca (kol del naselja Zgornja Scnica v občini Medvode-*) imela šc leta 1000 le eno hišo in podružnično ecrkcv Po drugi strani pa sla laku Mavčiče kol Smlednik bili občini, s svojima lastnima župnijama in šolama (Mavčiče sicer šele od 1873), Nekaj ixl liuikkih Sol n;i K™ ijskcti), Nnvicc, i. 2.1851, Mr. ®fi: pri m. Št ŽaluMni slan utile Ijt v p" deidi, Nnvke 1X4". sir. 1K7- Nil v i« [Kril, Mr. Kl), K4 !*). 172; dr. Jiwip Mal, Zp>-t II iv i 11 ; i sliiveiiskcwa nanKla, Najnovejša dnba, /v. 13. 1935 sir. 9(Wi. 907 I'riin. Graleniujiir, Z£(id(ivin:i stnv slnvstva, It. ilel, l.juliljana 111. sir. ^90 op. 2. Gfrnejnififefcun von Krain. Wien 191)5 226 Iz arhivskih fondov ■■ .d irk ARHIVI XXII 1999 Simon Jenko (1835-1809) i asovno jc Jenko postavil dogajanje v dobo, ko naj bi šola na Jcprei obstajnla deset let. Ravno v tem času jc miri stari župnik in prihajal novi, dotlej kaplan1 v Šmartinn (Stražiščc pri Kraniii). Najstarejša šola v širšem Jenkovem domačem okolju je bila smledniška - ustanovljena leta 1815. Bila jc indi Jenkova prva šola 0 mu jc verjetno rabila za osnovo v 'zgodbi. ( as dogaja niu riaj bi bila torej 20. leta 19. stoletja. Gbivnc osebe Učitelj, ki ga jc vzel za glavno osebo, naj bii bil po predvidevanju4 njegov ¡>rvi ljndskošo!ski učitelj r Smledniku (Janez Lenarčič'15) ali celo njegov prednik ¿Matiji Križnar). Gl:dc na omenjena dejstva v zvezi z. učiteljem In glede na njegove lastnosti bi težko našli ustrezno osebo med sodobniki opisovarrcga časa. Če se opremo na kroniko smlcdniškc šole,'5 ki jo jc pisal z.a nazaj poznejši učitelj Martin Krek, ugotovimo, daje bil Matija Križnar, prvi učitelj v smledniski šoli. (1815-1828), zares najprej mežnar, k so ga /a učitelja izvolili vasčani, ker je bii toliko izšolan, da jc govoril in pisal slovensko in nemško. Tudi časovno sodi v okvir, ki ga jc posia\il Jenko. Kronist o njem piše. "Ta učitelj za silo jc poduč.eval .skozi 13 I t otroke .slovensko in nemško brati, p'san, ¡m tudi ocenaš m češ ena .si Simon Jenku. Zbrani) dem, Ljubljana II ki.jiga, sir. 2M. V upom bali ¿0 napačni» navcilcn« L^vrcniii ZAL. Tomi OMicivna šola Sinil in Jenki) Smlednik, IJU 399. Marija .so po nemško molili. Šolo obiskovalo jc Umski čas kakih 20 učencev in učenk, na spomlad po jih }ravno i no svuJo sta nova nje Ta gosjnui jc še vedno po starem kopitu ¡Hidučcval. Ki i tudi nobeni h zapisnikov njegovih o tukajšnji šoti ni.'eni našel, torej mi ni lahka .stan šole o njegovi dobi+konštatirati. Ker ga je Bog z. veliko drufjnico obdani, slnžba po jc btla prav pičla, ker \>d šole je dobival od vsake glave ¡n c možu i ii otrok 10 starih krajcarjev na mesec, ktC'i jc i' šolo hodil 'nv j hotel šolnino plačati, zet orglanjo pa je imel o Božiču prosto biro r a idr in vse tri službe skupaj so komaj nesle 300 gld Zatorej si je. zopet pomagal naprej, in se je oktobra mesca to, si ga lahko izberemo, saj je skoraj vsak šohnošter berač ¡troti jeprškeinu. Naj pridejo novi gospod. pn>a reč, o kateri bom ž njimi govoril, bo ta, in čt Bog da. bomo /aro rešili tega reje it ca." V kroniki smledniške šole pa beremo da jc ime! l,cnarčičev naslednik Janez Dolinar (18521855) prav nasprotne težave, riti staršev niti vaških pomembnežev ni mogel prepričati, da bi pošiijdi otroke v šolo. Svojemu nasledniku kronistu Kreku jc povedal: Mojega bivanja i' Smledniku srni tudi maršikiero grenko uro imel zlasti kar je šolo zadevalo- Ker je ravno v liste h letin .stara šolska doba z novo menjala, proti kteri so ljudje kakor tudi duhovščina z županom vred proti njoj proteshrali na t-.«? kri pije. Vsaki mesec namreč sem mogel dvakrat žni>aim naznanili otroke ki niso i1 šoto lufditi. Zj>per to postavo sta sc vzdignila g. jdjmošlcr Simon Ka-valar in župan Jernej Drobnič ter učitelju velela naj se. vse to /n.sanje opusti. Ad aeta.' Pod klop z ARHIVI XXII 1999 Iz ¿lu vikili ]'r inclov in ;.,iirk 227 post ^ vo! Učitelj je ve I i kaše vbogal. AH kaj sc Kmalo pride šolski nadzornik gosp. vitez branj Močnik in tirja ojstro od mene mesečne <~pjskc Učitelj ai Imel kaj pokazati. Sicer se je tndral na ukaz gosp. fajtnoštra in župana, ali nič /'omagalo. Šila je nevihta čez. učitelja, da je :b> groza. Uniaia dvema se ttt nič zgodilo, le aeilidj ¡t mogel preterpeti iw, Prckwtto me je Jezilo, tem bolje, ker sta se tata dva na za bc, otom smejala. Taka je mogel iJmgi učitelj Večkrat po nedolžjtein veliko tapeti. Sklep Mogoče je. da je Jenko poznal le razmere v Smledniku, saj so se dogajale neposredno pred nasi.inkom zgodbe, in je napisal zgodbo kol farso, v kaleri je vso knvdo za slabo slanje v s°lsi vu naprlil učilelju - pijancu in loi cri slu Verjelno pa je Jenko prep/oslo napisal liumo fcsk" za Jane/.ičev Glasnik. Podlaga humoreske ,'c t'ako kol za drugi dve njegovi humorislični zgotlbi Spomini in Tilka) realen kraj dogajanja in 1 zmišljene glavne osebe. Poanlo svoje povesi i ali Pa nukalcrc iičileljcvc laslnosli jc morda celo dobil pri nckaleri;h) drugi(h) koiikrelni(h) osc-b,t"h): pri svojih drugih osnovnošolskih učilcljih v Krïnjii (Marku Podobniku, Matiji Potočniku 'i Avgusiin i Engchna:ui), ali pa pri novomeških 0;'iroma ljubljanskih gimnazijskih profesorjih. /,U.SAMMfiNl;ASS L'NG ZUM 170 TODIiSTAG Db-S DiClITIiR.S DIIS SORA FKl JJliS In Hai Anmerkungen zu Jenkos Gesa ml werk (l)ZS 1965) wird angeführt, der H?upthcl<) der lir/älilung Jrprsh uCitcli sei ein Lclircr aus Jeprca, viellcichl ein Lehrer der Volksschule Smlednik, deren tnlt Klassen auch Jenko hcsnclil halte. /Vuf der Grundlage der Aichivmalcrials, das im IH<;torts