Posbnaster General. s The largest Slovenian Weekly in the United States of America. Issued mrmrj Wednesday Subscription price: Por mrmbera,yearly.$0.0 Vse turške brzojavne, ka-befjske m brezžične postaje 1110-rajo preiti pod zavezniško kontrolo. VAŽNE VESTI IZ AVSTRIJE. Avstrija prosila za mir. — Premirje sklenjeno. — Revolucija v raznih mestih. — Avstrijska mornarica v rokah Jugoslovanov. Trst v italijanskih rokah. Avstrija razpada. Basel Švica, 2. novembra. — Odbor za javno varnost v Trstu — prestrašen vsled nepričakovanega prihoda avstrijskih vojakov iz Benečije — je poslal dne SI. oktobra posebni torpedni čoln v Benetke. Poveljnik tega torped-nega čolna je ljil pooblaščen, da naprosi poveljnika zavezniške mornarice v Jadranskem morju, da naj zavezniki okupirajo Trst. — To poročilo prihaja semkaj iz Dunaja. Zavezniški poveljnik je ustregel prošnji ter odredil, da naj se takoj odpošlje oddelek zavezniške mornarice proti Trstu. London, Anglija 31. okt. — Avstrijski vrhovni poveljnik na italijanski fronti je naprosil generala Diaz za premirje. London, Anglija 3. novembra. (Po Assoc. Press.) "Danes popoldne je bilo sklenjeno in podpisano premirje med Avstrijo in ita lijanskim vrhovnim poveljnikom, general Diazom. —Tako se glasi današnje uradno poročilo. Besedilo tega poročila je sledeče: "Francoski ministrski predsednik je bil danes telefoničnim v PiUju. Avstrija mora izročiti zavezni-Poročilo grofa Karolija, načel- 'topljena 7buljil, "ko je i-!kom ™e zaplenjene trgovske ladje ika ogrske neodvisne stranke se mc,/obešeno avstrijsko zasta- in P«™«®- ^ndar ne sme istih , . -----1 !!------' ~ pred predajo nič poškodovati. Avstto*Ogrska mora izročiti za-Italijani zavzeli Trst. veznikom vse bojne vjetnike in ne nika glasi o revolucijonarnem gibanju na Ogrskem sledeče , : Člani revolucijonarne stranke in člani Narodnega sveta so prevzeli danes vajeti ogrske vlade v svoje roke. Ker odobrava ta korak tudi vojaštvo in policija, je zavladalo med ogrskim ljudstvom nepopisno veselje.. vo. London, Anglija 3. nov. Mesto more zahtevati zanje svojih v za Trent na Južnem Tirolskem in i meno. Trst na Primorskem, sta dane;: v rokah Italijanov. Zavzetje Trsta se je izvršilo na izrecno željo Avstrijcev, ker so Organizacija nove Čehoslova- poslali svojega zastopnika v!Be- ške države gre v lepem tiru dalje. Tako prihajajo vesti iz Prage. netke s tem naročilom. Trst so sedaj okupirale Narodni svet je imenoval razne janske čete 11a sutysm m na mor-Doštne, železniške, brzojavne in j ju. Avstrijci so izročili Trst zadruge politične uradnike. Vse tolHjanom vsled teg^. ker so vc ban druge politične s^ je vršilo brez najmanjših nemirov. 3jova% Čchoslovaška državn je zasegla in prevzela vse železniške proge in postaje, tja do Bodenim-cha. S tem je"~Nemcem pretrgala' vso komunikacijo z Avstrijo. Če-ški železniški vagoni so označeni z napisi: "Svobodna češka social, republika.' da bo mesto popolnoma od sovražnika porušeno, kakor jc bila Gorica, Ko so dospeli italijanski vojaki v Trst, so takoj razobesili na stolp pri sv. Justu veliko italijansko trobojnieo v znamenje, da je sedaj mesto v rokah zavetnikov. Mirovni pogoji za Avstrijo. nov. — Čehoslovaška republika. Amsterdam, Holandsko 1. nov. Takoj po sklenitvi miru bodo prevzeli gotovi člani Čehoslova-škega Narodnega sveta 1 vladne itali.} posle v mestu Pragi, katero jc določeno za prestolieo nove čeho-sl o vaške republike. Iz Pariza sc semkaj poroča da je bil imenovan začasnim predsednikom te nove republike Prof. T. G. Masaryk, ki se sedaj nahaja v Združenih državah; portfelj zunanjega ministrstva bo imel v rokah dr. Karel Kramarz. V Pragi so prekrstili eno izmed najlepših ulic v VVilsonovo ulico. Tako se tudi semkaj poroča, da so Čehi vzeli v svoje roke in vojakov, od teh jih je /umrlo 28,297 ali ubitih, ali vsled ran. • Bolgarski kralj se je naveličal prestola. Kodanj, Dansko, 2. nov. — Bolgar-.ki kralj Boris, ki je šele 3. oktobra zasedel prestol svojega očeta, kralja Ferdinanda je danes odstopil. Vse vladine posle je prevzela sedaj kmečka in agrarna stranka pod vodstvom M. Stambulivski-ja. Stambulivski je#že od nekdaj sovražnik militarizma. Takoj ob napovedi vojne je bil vsled tega obsojen v dosmrtno ječo, dne 30. sept. t. 1. pa pomiloščen. Nova ljudska vlada s Stambu-livskijem na čelu si je izbrala mesto Tirnovo za prestolieo. Mesto Timovo leži ob reki Jantra ter šteje okrog 15,000 prebivalcev. 13) Turki ne smejo uničiti mornarični, vojaški, a4i trgo-materfjal. potom obveščen, da je Avstro-O-grska, zadnja zaveznica Nemčije prenehala z vojno. w . . . . ..........- - - /nano Skodovo tvomieo munici- Nemski vojaki morajo izročiti g Washington, D. C., 4. nov. — . svoje orožje Čehom. Dovoz ši^MirovTii pogoji, katere je sprejela ža in blaga v Avstrijo je po i Avstro-Ogrska v zadevi premirja Grof Tisza umorjen, kih železnicah prepovedan. ' j 3Q 3le(ie#. | Amsterdam, Holandsko, 3. no- Kodanj, Dansko, 1. nov. Berlin-j Takojšnje prenehanje bojeva-^ vembra. List "Vosaische Zei-ski list "Berlin Tageblatt" poro- .nja na suhem, na vodi in v zraku. tung pnnasa zanimivo pobilo ča o velikih nemirih, ki so sč vr-p^plošna demobilizacija avstro-; 0 „m0ru bivšega ogrskega mini-šili dne 30. oktobra na Punaj>U - ogrske armade in odpoklic ro,a- strskega predsednika grofa Tisza, pre stolnem mestu Avstrije. De- štva s fronte od Severnega morja 1 ki je postal žrtev mascevam monstracija se je pričela-že do do Švice ' roke. poldne pred poslopjem parlamen- Evakuacija vsega ozemlja, koje Nekega večera so udrb trije o- a. Tam se je zbfali na tisoče de- je Avstro-Ogrska zasedla z časa 1 oorožem vojski v stanovanj, ^mmmmmp^ I ^ ^akuacija se mora ] grofa Tisza ter so mu predbaci- izv^iti ob času in po določbi'I vali, da je on odgovoren za smrt vrhovnega poveljnika zavezniških [toliko milijonov ljudi, ker je Ti- lavcev in . dijakov, ki so iwsili rdeče zastav.e ter klicali: "Naprej za republiko!" Predsed. državne V BLAGOHOTNO UVAŽEVA-NJE. Morda se nekateri tajniki in tajnice krajevnih društev K. S. K. J. čudijo, da niso še dosedaj prejeli iz glavnega urada ases-menta za mesec november. Našega glavnega tajnika, sobr. Josip Zalar-ja je zadel te dni nepričakovani udarec, ker jc dne 29. oktob. umrl za influenco njegov brat Karol Zalar v Forest City, Pa. Poleg tega so tudi njegovi stariši pri jako slabem zdravju. Sobr. gl. tajnik je odpotoval vsled tega dne 30. oktobra v Forest City, Pa. da se je Udeležil pogreba svojega brata in da je obi-ro-]skal svoje že priletne bolane sta-riše. Tajniki krajevnih društev naj imajo torej malo potrpljenja. Vse zaostalo bo rešeno še tekom tega tedna, ker se je gl. tajnik že vrnil domov. društvi' »v. ___ . 74 K. S. K. J. Spring- field, lih Ker ne moremo vsled postavne prepovedi radi nevarne bolezni obdržavati dne 10. novembra naše redne mesečne seje,-zato je naproxen vsak član in članica, da naj plača svoj asesment pri meni na domu, ali pa pri sobratu Štefan Lahvu. Asesment naj se plajča drugo hedeljb novembra dopoldne pri meni na domu, popoldne pa pri bratu St. Lah-u. Prosim, ' da to vpoštevate vsi člani (ice) ker asesment mora biti pravoča-— sno plačan, da ga bomo ob določenem času poslali na Jednoto. S sobratskim pozdravom Martin Banfch, tajnik. 1816 North 9th St. Sheboygan, Wis. Cenjeni sobrat urednik! Poročati imam jako žalostne novice. Kakor povsod po Zdr. dr-žaeah, nastopa iftflucnca epidc-mično tudi pri nas in hudo razsaja. Od društva, Kraljica Majni-ka" št. 157 K. S. K. J. so ji kar 4 članice zapadle. Prva je umrla Helena Hočevar 25. okt. stara 28 let, zapušča 4 nedorasle otroke iz med katerih jo hil najmlajši šele 2 meseca star. Sirotki so sedaj brez očeta,in matere in tudi najmlajši je umrl za to boleznijo. Pokoj niča je bila članica našega društva 1 leto 8-mesecev ter zavarovana za $250.00. Druga članic« Antonija Bajk, stara 26 let je umrla 26 okt. zapušča 3 otroke ki so tudi že očeta zgubil i pred tremi leti, K našemu drtfštvu jc pripadala 2 leti in sedem mesecev. Zavarovana jc bila za $1000.00. Bila je tudi članica tukajšnjega ženskega društva Amerikanska Slovenka", zavarovana za $1000.00 ter članica ženskega Oltarnega društva. Vsa čast taki zavedni slovenski materi, ki je svoje otroke tako dobro preskrbela. 27. okt. umrla jc tretja naša članica Jožefa Železnik stara 42 let; zapušča žalostnega moža in doraslega sina. Članica našega društva je bila 2 leti in 9 mesecev. Za posmrtnino ni bila pri Jednoti nič zavarovana. Dne 28. okt. pa dobimo žalostno poročilo, da je umrla tudi njena hči Mary Sklander, stara komaj 28 let, ki zapušča 2 mala sinčka in moža ki je tudi v bolnici. Društvena članica je bila 2 leti 11 mesecev ter zavarovana za jt£00.00 Kdor je jiil prisoten na pogrebu, se ni mogel ubraniti solzam, ko je videl da so kar dve krsti zaporedoma nesli iz hiše. Soprog, sedaj že pokojne sose-stre Mary Sklander, dasiravno sam na smrt bolan je po vsej sili •hotel še enkrat videti ljubljeno ženo in drago mater, tako da so ga pripeljali iz bolnišnice na dom da se jc zadnjikrat poslovil od svojih dragih; Ker je mesto pod krarenteno, je bilo na vseh pogrebih bolj malo udeležencev, pa vseeno dosti, za 'take čase. Posebno se moram v imenu društva zahvaliti vsem pogrcbcem pri vsih štirih pogrebih, ki se niso bali bolezni, ter so rade volje šli za pogrebom. Bog 4 vam stotero povrni- vrli možje in fantje! Ve pa-4juhe sosestre, ki ste se. tako rano umaknite iz naše srede,,počivajte v ni i nr. Vsem članicam društva boste ostale gotovo v neizbrisnem spominu. Dal Bog da bi mi ne bilo treba več pisati tako žalostnega poročila. Sf'pozdravom do vseh članic in članov K. K: K. Jednote. ' ' Mary Prisland, tajnica. V tukajšnjem mestu je sti slučajev španske ker sleherni daarde boleznijo. Kar se tiče nritf eev, ni hvala Bogu dosedaj "flu" še nobenega vr$a na posteljo. — Tukajšnje šole in cerkve so vse zaprte za nedoločeni čas. Naj še omenim, da se tukajšnji Slovenci zanimamo za vojno, ker ker pri vsaki priliki radi kaj prispevamo, za Rdeči križ in za posojilo Svobode. Zadnjega Vojnega posojila smo vzeli vsak po svoji moči. En sam naš rojak: Mr. Marko Sodja je kupil vsega skupaj za $1000.— (tisoč) bondov Svobode, torej ne smete misliti, da imamo v tej naselbini še kake "Avstrijakc', ker s takimi se mi nikakor ne vjemamo. Pred 14 dnevi smo se podali na obisk v Pueblo, Colo., jaz, moja hčerka in Mr. John Centa, da smo obiskali svoje sorodnike in prijatelje, ker smo bili povabljeni na krstijo moje žene bratovi (Anton in Katarini Ruperjcvi)— prvo «rojene hčerke Katarini K-lizabeti. Kumovala sta ji moja hči Jennie in Mr Iv. Centa, to je bilo dne 13. oktobra. Zabavali smo se v Pucblo prav imenitno pri polni mizi vsakovrstnih jedij in pijač v veseli družbi. Vsled tega se teni potom najiskrenejše zahvaljujemo ccnj. družini Anton Kuperja za vso njih gostoljubnost in postrežbo. Nadalje se zahvaljujemo še sledečim družinam: Joe Priteklo vi, Anton Kraličevi, Joe Sterletovi, Frank Ruparjevi, Martin Brodaričevi, Alojz Anži-kovi, in John Gabrovi in vsem drugim, s katerimi smo bili kaj skupaj. Posebno se zahvaljujemo Mr John Goršiču, ki nas je peljal s svojo karo k slovenskim farmarjem, ki se tudi vsi pohvalijo in dobro imajo na svojih kmetijah. Vsem skupaj kličem: Živeli! Bodite pozdravljeni! -II koncu tega dopisa pozdravljam tudi vse Slovence in Slovenke ter čitatelje tega lista sirom Združenih držav, posebno pa so-brate in sosestre društva sv. Jožefa št. 7 Pueblo, Colo., predvsem pa sobr. John Germ-u, predsedniku omenjenega društva. Bog Vas ž>vi vse skupaj! Na zopetno vese* lo svidenje. Pridite pa še vi kaj k nam na obisk! Anton Pritekel. R. P. D. 1 box 2. Ncodesha, Kans. f SOBR. KAROL ZALAR žrtev influence. vsled1 Mo^Anidn A nepopisno V -FvilhHi prijateljev in .sodrtfcvlja-nov. Pogreb se JJo vršil jutri."— Tako piše o našem pokojnem Karolu angleški lokalni list in to po vsej pravici. Saj je bil pokojni sobrat Karol Zalar duša slovenskega življa v Forest City; vnet delavec na društvenem lit tudi političnem polju. V kolikor nam znano je bil večletni tajnik dr. sV. Jožefa in uradnik raznih drugih slovenskih društev. Društvo sv. Jožefa št. 12. je zastopal kot delegat na XII. konvenciji v Milwaukee, Wis. kaj marljivo se je zanimal tudi za politično ali javno življenje vsled Pri tej priliki izražamo hudo prizadeti družini pok. sobr. Karol Zalarja, njegovim starišem in ožjim sorodnikom; pred vsen\ pa našemu gl. tajniku sobr. Josip Zalar ju iskreno sožatje. v se __ kraju, da je mož Neodesha, Kans. < Ynjeni sobrat urednik :— Prosim vas, da mi dovolite malo prostora, ali da priobčite sledeči dopis iz naše farmerske naselbina. ' Sedaj imamo 'tukaj pravo je- Xobena slovenska naselbina v Ameriki ni tako hudo prizadeta vsled španske influence, kakor naselbina Forest City, Pa. Odkar je izbruhnila ta nesrečna bolezen, je umrlo ondi v dveh tednih že nad 30 Slovencev in Slovenk. Društvo sv. Jožefa št. 12 K. S. K. J. je izgubilo dosedaj že 14 svojih i članov in članic; tako imajo občutne izgube tudi druge slovenske podp. organizacije. Upamo, danam bo poslal naš dopisnik iz Forest City, Pa., imena vseh zadnjih slovenskih žrtev influence in pljučnice. Nemila smrt si je izbrala dne 29. okt. za svojo žrtev tudi ob-čeznanega in najbolj uglednega Slovenca te naselbine, sobr. Karol Zalarja, brata glavnega tajnika K. S. K, J. sobr. Josip Zalarja. Povodom njegove smrt; je prinesel list ''The Forest City News" dne 31. okt. sledeči ne-krolog pokojniku v spomin : "Karol Zalar, eden izmed najbolj znanih mož iz našega mesta in okolice je umrl minuli torek zvečer na svojem domu v Brown-dale, po 9 dni trajajoči bolezni j pTjnčnici. Pokojnik zapušča ženo, sina Karol a in pet hčera: Do-rotijo, Zofijo, Marion, Lillian in Alice. Zapušča tukaj tudi že priletne stariše Mr. in Mrs Josip Zalar star. brata Antona in brala Josipa; slednji je glavni tajnik K. S. K. J. v Jolietu, 111. Dalje žu- Smrtna kosa v Forest, City, Pa. List "'The Forest City News" z dne 31. okt. poroča na prvi stra-nrše o sledečih številnih slovenskih žrtvah, ki so umrli za influ-enco. Pavel Suša, star 32 let, umrl 27. oktobra. Frank Kotar, star 31 let, umrl 29 oktobra, zapušča ženo in 4 male otroke. Karol Bokal, 36 let star, umrl dne 29. okt. v bolnišnici. Zapušča ženo in 4 otročiče. Vin cen Šme, star 42 let umrl dne 29 okt. Zapušča ženo in 9 o trok. Frank Bregar, umrl v začasni bolnišnici dne 27. okt. Zapušča ženo in več malih ot ročice v. John Sever starejši in mlajši Oče, star 50 let je umrl na svo jem domu dne 26. oktobra; dva dni kasneje mu je pa sledil v večnost še njegov 181ctni sin John Za njima žalujejo žena ozir. mati ter sledeči otroci, ozir. sestre in brata Mary, Fany, Tomaž in Josip. Mrs. Frank Lcben umrla na svojem domu v Browdale dne 29. okt. v starosti 28 let. Zapušča moža in pet otrok. Mrs John Okorn, star 37 let, umrla v začasni bolnišnici dne 24. okt. zapušča moža in 6 otrok. senako vreme; skoro vsak dan1«jejo za njim dve omoženi se-dcžfcje, kar je dobro za naše far- stri: Mrs James White v Cleve-me% — Pšenica lepo kaže zana-! landu, Ohio in Mrs Frank Sus-prej. Kar lepo jc gledati polje. v Forest City, ko Je vse tako lepo zeleno. Sedaj Pokojnik je bil rojen pred 37 imamo dosti prostega časa, ker, leti v Avstriji (v Borovnici), sma skoraj že vse predelke pos- Semkaj v Ameriko je prišel še praVili. Ta čas si kratimo s tem, kot 15 letni deček ter je živel ves da^hodimo streljat zajce in veve-;čas v našem mestu; zadnja tri le-riet, saj je take divjačine tu pri *ta je imel hotel V Browdale, Pa. naidosti. Poleg tega si preganja- Bil jc osobito vnet za podporna n o; večerne ure s čitanjem slo- in pevska društva ter je bil vee-veaskih listov. Mene najbolj za-(letni član pevskega dr. 'Zvon", nimajo dopisi iz farmerskih na- Zelo se je zanimal za svoje roja-setbin. ke Slovence in vse njih važne za- Pisma naših članov vojakov. , Somewhere in France. Cenjeni sobrat ih urednik Upam ,da mi boste dovolili ne-Koliko prostora v fllasilu, da o-pj.šem nekoliko razmere in^naše življenje v krasni vinorodni Francoski. Tu se mi zdi prav, kot doma v rem kraju, ali na Slovenskem. — Vse trga, grozdje po vinogradih in preša iz njega sladko vinsko kapljico. Vino je tukaj mnogo ceneje, nego v Ameriki. Za 30 amer. centov se dnt)i tu že liter dobre kapljice. . . * Francosko ljudstvo je napram nam zelo gostoljubno in ljubeznivo ; mnogo bolj kot angleško. Angleži zahtevajo namreč za vsako stvar zelo visoko ceno; so pač "biznesarski," Francozi pa ne. Ti nam prodajajo razne stvari za primeroma nizke cene in nam dosti tudi darujejo zastonj. — O Angležih sodim tako, ker sem se prepričal o tem, ko smo preko Anglije potovali sem v Francijo. Tu, kjer sem sedaj se vidi vojaštvo iz vseh delov sveta. So: Kitajci, Maročani, Avstralci, Al-girci, Belgijci, Rusi itd. in ujetniki centralnih držav. Smešno, a resnično. — Ko smo se izkrcali nekje na Angleškem, smo bili v nekem takem čudnem kraju, da skoro sleherni dan po o«!, kajti vseh 8 dni, i za dobro tiro vedro vr /Tu v Franciji imamo pa še p reče j lepo vreme. Oinenim naj tudi, da ima francoska vlada Še verVio Napoleonov sistem v rabi, namreč, da razdeli vojaštvo ni kmete: v vsako vas gotovo število in potem na vsako hišo gotovo število. Spimo na "cimprih" pod streho, na slami, ali mrvi, kar je bolj prijetno, kot pa v šotorih na zemlji. Na mehki otavi se spi 'mnogo Holjse, kotjna kaki postelji. Ifvala Bogu, zdrav sem bil še tudi do sedaj vedno — kako bo zanaprej pa. ne vem? Ker sem kratek s časom, zato kopčam in vas prosim, da mi pošljete list sedaj na doljni naslov. Pošljite mi tudi nekaj številk od septembra, ter pišite mi, kako se še kaj imate v Ameriki? S sobratskim pozdravom do Vas in vsfega Članstva K. S. K. Jednoto vdani Vam sobrat John Jerich, Pvte 1st Class. Co B.fi. 321 Field Sig. Bn. Amer. Erped. Forces via New York, N. Y. Lokalne vesli. • i;j ^.2'.U., « i- •■ ■ ■»■ Poroka. Minuli pondcljek (4. t. m.) popoldne se je poročil v naši slovenski cerkvi rojak Louis Duller, sin znane družine Mr in Mrs Louis Duller z gospodično Agato Vidc-tič, hčerko družine Math Videtič iz Chicaga. Iskrene čestitke novoporočen-cema! Žrtve influence. Za influeneo, ozir. pljučnico so umrli minuli teden v Chieagu sledeči Slovenci in Slovenke: Frank Jaršovec, 46 let star, rodom iz O-grskega; Katarina Dominko, stara 28 let, rodom iz Ogrskega; Roža Kučič, stara 6 let, hčarka žalujoče slovenske družine in Roza Klajderman, stara 2 leti, hčerka »livenskih starišev iz Ogrskega. X. v. m. p! Obljube je treba spolniti. PLAČEVANJE OBROKOV ZA- DOLŽNIC SVOBODE PRED DTJKMI. na pr. kot prvo od- bai*4 olžpiee Svo-bančno knpke. Na-pogodbo, če je kupone. od artrirtde in jih k prihraftkolh. Na ta obresti nesijo obresti, zadblžnica svobode, ki je prodana, pritiska na, katero banko aH vlado. Vsaka zadolžili- tativa. ca svobode, ki je po nepotrebnem prodana, odvaja denar proč* ki je potreben za nadaljevanje vojne. Če imejitelj proda zadolžnico svobode, je napravil sam sebi škrdo. Vsakdo, ki je podpisal posojilo svobode, naj se drži tega pra vila: Hrani naj denar in točno plačuje obroke. Ne zamudi naj obokov, ako ga ni zadela nesreča. Nihče naj ne proda zadolžili« svobode, ako se ne nahaja v veliki potrebi. Nihče naj ne zamenjava svojih zadolinie svobode za blago. Izjava slav hovnikov v 15. okt m f $ r g : ffišj Mi slovenski duhovniki, državljani Združenih držav na svojem sestanku 15. oktobra 1918 v Jolie-tu, 111., s tem izjavljamo r 1. — da izražamo svoje globoko spoštovanje, hvaležnost in uda-nost vladi Združenih držav, in velikemu predsedniku Wood row Wilsonu v tej njegovi strašni borbi za svobodo in demokracijo in samoodločevanje narodov sveta. ■ 2. — da mi s tem dajemo naši ^ersTaTn poli! i*ka svofoda. 3. Popolna svoboda pouka. 4. Popolna svofodo združenja in zborovanja. 5. Splošna, enaka, direktna, tajna in proporcijonelna volilna pravica obeh spolov za vse politi, čne in samoupravne zastopc. 6. Najširša avtonomij*.«Amou- pravnega življenja. 7. Narodni referendum in inci- 8. Odgovornost vseh javnih u-radnikov narodu samemu. 9. Popolna enakopravnost vsoii državljanov pred zakonom. jglO. Odprava plemstva in vseh sred ti je veš k ih fevdalnih protide-mokratskih predpravic. 11. Podržavljenje vseh velikih posestev, ki so v rokah nemških iit madžarskih magnatov. 12. Rešitev agrarnega vprašanja kot najvažnejšega vprašanja poljedelskega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov v smishi socialne pravičnosti t- 7. — da ohsojamo ono politično združenje med nami Ameriškimi Slovenci, katerega socijalistični voditelji, ki nimajo nobene slombe v narodu v slarem kraju, hočejo na premeten način pod krinko nekega takozvanega republikanskega Združenja zanetiti med Jugoslovane v Ameriki razdor in nekaj, kar ni nič drugega, kakor goli boljševizem v jugoslovanski obliki. 8; — izražamo svoje, globoko spoštovanje onim jugoslovanskim višjim pastirjem in voditeljem na-naroda v Evropi, ki so tako odločno odobrili tnajsko deklaracijo in tako nevstrašeno nastopili za njeno uresničenje, katere jedro je kratko razložil poročevalec Jugo. slovanske l)em. Stranke Dr. Itav- vladi in našemu velikemu pred-!,,ikmr/ 5,1 Junija 191* Ne prodajte zadolžnic svobode, da ne škodite sebi. sed.niku Wilsonu vso svnio moralno in gmotno pomoč in da pozivamo vse Slovence Združenih držav, da naj drage volje prineso vse in fsake žrtve, katere bode zahtevala od njih naša vlada. 3. — da smo prepričanja, da je trajni svetovni mir mogoč edino na podlagi popolne svobode samoodločbe vseh narodov in da se posebno jugoslovansko vprašanje da rešiti samo na podlagi teh načel. 4. — da, vzivajoČ sami pravo demokratsko svobodo v tej naši novi domovini, priporočamo svojim rojakom v stari domovini kot podlago njihovega samoodločcva- j nja ustavo Združenih držav. 5. — da v imenu naroda doma prosimo našo Ameriško vlado in našega predsednika- Wilsona, da čuva in brani sveta tla slovenske zemlje pri regulaciji novih meja bodoče Jugoslavije s posebnim o-zirom na Trst, Gorico, Primorje, Koroško, Štajersko in Ogrsko. 6. — da stoje solidarno na izjavi S. N. Z. sklenjeni na njeni kon Chicago, m. — Četrto posojilo svobode je podpisalo na rniljodfc ljudi in sedaj bo treba odpiševa- j VCnciji dne 10. aprila 1918 v Cle-ti obroke, po katerih so se podpi- i ve!andu, O., ki se glasi: sovalci pogodili, da bodo odplače-1 slovenska Narodna Zveza na vali posojilo. * Prvo odplačilo 10 odstotkov je bilo znamenje lojalnosti napram armadi, mornarici in vladi. Zdaj bo treba plačevati obroke, dokler zadolžnice četrtega posojila svobode ne bodo plačane. To je sa-moposcbica! ,Če se jc človek zavezal, da bo nekaj izvršil, je torej njegova svijta dolžnost, da to tudi izvrši. Od sedaj pa do 30. januarja 1919 bo treba varčevati, da se točno odplačujejo obroki. Vsaka oseba, ki jc podpisala a-plikacijo za posojilo' svobode, je dala svojo častno besedo, da l>o spolnila pogodbo. Če se je kdo zavezal, da bo plačeval obroke na svoje zadolžnice posojila svobode, pa zamerite obroke ne da bi imel tehtne vzroke, je izvršil nekaj nečastnega. Človek, ki je zdrave pameti, ne bo storil Kaj takega, ako ga ne zadene huda nesreča, da mora butaro o ne poslušajte tistih, ki vam svoji pni konvenciji dne 16ega aprila, 1918, v Cleveland, Ohio, svečano izjavlja: 1. Da smo Slovenci, Hrvati in Srbi en narod. 2. Da mi Slovenci osamljeni ne moremo e'ksistirati in vidimo rešitev našega naroda samo v političnem združenju s Hrvati in Srbi v svojo samostojno in neodvisno državo. : 3. Da morajo biti vsi trije deli jugoslovanskega naroda popolnoma enakopravni in da mora biti ta enakost zagarantirana v. osnovnih ali temeljnih državnih zakonih. • 4. Da stojimo kre.pko na stališču principov našega predsednika Wilsona, po katerih ima vsak narod elementarno pravico določati si sam svojo usodo in obliko svoj* države. Y c.,\ ,.v - , Vsled tega Slovenska Narodna Zveza kot ameriška organizacija izjavlja: ' «» i Da ima jugoslovaitski narod v domovini neovrženo pravico, da si uredi svoje politično in državno življenje v svojem ustavotvonvem državnem zboru, ki mora biti izraz praVe narodne volje in mora imeri najvišjo oblast; ' * « • Vendar pa Slovenska Narodna Zveza v Ameriki globoko prepričana, da je edino popolna demokracija za zdrav ekonomski, kulturni in državni rtezvoj vsakega naroda absolutno potrebna, srna-tra umestno izjaviti, da mora bo-doča ustava našega naroda teme* ljiti na sledečih modemih demokratičnih osnovah: 1. PSpolna svoboda govora in tiska. na njenom ustanovnem shodu v Ljubljani, v Avstriji, ki se glasi: Jugoslovani neomajno vstrajajo na čelu narodnega ^amoodlcčeva • nja: Jugoslovani zahtevajo za tro-imeni narod Slovencev, Hrvatov in Srbov narodno državo, urejeno na demokratskih načelih, v kateri bode priznana enakopravnost vseh razredov in narodnih slojev, brez razlike na spol. katerim mora tajna in direktna volilna pravica odpreti pot v vse zakonodajne in avtonomne uprave od občine do parlamenta. Vse institucije te države morajo biti demokratske, da bode nami sodeloval v najširšem obsegu. V vseh narodnih vprašanjih mora odločevati cel skupen narod potoni splošnega glasovanja." 9. — da izražamo globoko spoštovanje vsem onim našim rojakom mučenikom v Avstriji, ki so morali na sebi občutili vso teži krute Avstrijske avtokracije in posebno pa našim jugoslovanskim divizijam, ki se bore tako zmagoslavno z zavezniškimi armadami na vs^h bojiščih in jih poživljamo naj junaško vstrajajo v začetem boju do konnečne zma«e. Rev. Fr. Ažbe. Rev. Mih. Golob. Rev; Ivan Novak, Rev. Ivan Gruden, Rev. Josip Judmč, Rev. Josip Kompare. Rev. A. >1. Krašovec. Rev. Marko Pakiž. Rev. Ant. Pir-nat, Rfev. Ivan Plevnik. Rev. Fr. S. Rant, Very Rev. Beningen Snoj OFM., Rev. A. Sojar, Rev. Frank Šal oven. Rev. Arabro/. Sirca OFM. Rev. Josip Vrhunec, Rev. Kazimir Zakrajšek OFM., Rev. Tvan Za-plotnik. Dosedaj so podpisali to izjavo še sledeči slovenski -dnhovniki, dasiravno se niso udeležili gorioznače-nega sestanka: Rev. Luka Gladek, Rev. John Mertel in Rev. Josip Tomšič, Rev. Mirtija Šavs, dekan; Rev. John BlaliČ Rev. L. F. lvlopčič. licv. Rev. Veneel Šo!ar OSB., Rev. Albin Mcder, Rev. J. J. Omrn. Rev. Josip Trobefc, Rev. Ferdinand Požeg. Rev. Peter Spraicnr* Rev. Roman llnmar. Rev. A. Mik«. Rev. Valentin Šifrcr in Frančišek Ma-žir. Drago slovensko ljudstvo! — Tu imaš izjavo svojih duhovnih voditeljev glede sedanje naše narodne politike l ^ Mi, tvojaduhovščina, smo dobro premislili naše sedanje politične razmere, premislili smo dobro program obstoječih naših strank> in političnih orgaoizacij. Po dolgem in ,resnem in »natančnem razmolri* vanju smo pa prišli do gotovih zaključkov in prepričanj, kal ere smo ti tukaj pedali v tej naši Izjavi. kakor bi se napravile, da igrajo bolniške strežnice. Vojaki so navadno preprosto ljudstvo,' katera ne razločuje med svetnimi strežnicami, katere so tudi junaške, katere so zavoljo svoje vere ravno tako goreče v postrežbi, kakor so tudi sposobne, in drugimi ženami, tudi nosijo strežniško obleko, katerim pa manjka pravega duha za ta posel. re se prav ravna s priprostim ljudstvom. To se je posebno pokazalo v neki bolnišnici v pariškem predmestju. Bdhiišnica je napolnjena z ranjenci od okto^ bra 1914. Pred vojno je bil tukaj novicijat družbe, katera članiee so v dobesednem — pomenu služabnice rcvežev. Sestre "Vnebovzetja Marijinega," so pričele svojo družbo prpd kakimi petde setimi leti nalašč v ta namen. Kje je družinska mati bolna, tja ji pridejo atrečt, prat, oblačit o troke, pometat in kuhat. Red se je hitro razširil, ker po polnoma. odgovarja socijalnim potrebam, ter je takorekoč za4e tek rešenja socijalnega vpraša nja. S tem, da napravijo v hiši red, udobnost ii! tudi, da prinesejo vero, zmanjšujejo sovraštvo in nevoščljivost do onih, katerim je bila usoda milejša. Svoje lju di, njihova pravice in krivice, katere se jim gode, poznajo boljše, kakor mnogi teoristi, ki imajo syoje znanje samo iz knjig. Zavoljo svoje skušnje znajo najboljše občevati s preprostim ljudstvom in delavci, življenje v bolnišnicah, katere imajo riedov nice v oskrbi, je mirno. Že ouie njeno bolnišnico vodijo redovnice, ki so prestale skušnjo v bolniški postrežbi. V oskrbi imajo vse nevarne slučaje. Rdeči križ jim pomaga prijateljsko, toda odgovorne so le redovnice, katere opravljalo vsako težko in utrud-jivo delo. Najsurovejši vojaki se pri njih hitro oblažijo, oziroma, se prilagodijo duhu, kateri vlada v bolnišnici. V bolnišnici, kjer redovnice store največ dela, tam je red, kakoršen se težko najde drugod, posledica česar je mir. Iz-vusnja jih je tudi izučila, da se ne sme kazaH prevelikega verskega navdušenja. Redovnice vedo joljše, kakor kdo drugi slab pliv , pod katerim je živelo francosko ljudstvo zadnjega četrt stoletja. Brezbožne šole, postavaj katera odobrava razporo-Itc, zli listi in vladni pritisk pod vplivom prostozidarjev, kako je vse to stremilo potem; da bi uničilo vero. Zato so previdne in pobožne, se ogibljejo vsega, kar bi bilo predobro nasiljstvu; *Iiočejo, da vsakdo, ki se hoče spreobrniti, ve zakaj hoče to storiti, da stori to samo v sentimentalnosti. Nc-vedneže poučujejo c sorazmerju z njegovim razumom. Predno pa nevernež začne spolnjevati .verske dolžnosti, mora toliko znati, če je še tako trde glave, da ve zakaj dela kako stvar. Ji ril v vita jejo zdravniki in trpežljivosti, znanju in nju sester; tam pa so se'] čudovita spreobrnjenja za njihovega tihega Vpliva, kapelica med drevjem, kjer so Se dvigale molit te proti nebu, ka-kakor lepo dišeče kadilo, v gotovih dnevih, ko je bila Francija v nevarnosti, ta ta kapelica je bila priča premnogih krstov, porok in birmovanj. Duhovnik je bil , ali ranjen vojak, ali vojak-škof, spreobrnjenec pa vojak v vfšnjevi uniformi, kateri je živel brez cerkve največ z zanemarjenosti. Tako dejajo francoske redovnice za Francijo. Pomagajo napravljati to, kar bo Francoska v prihodnjosti, s tem, da zdravijo vojakom telesa, še večkrat pa njihove duše. Njihov de se ne da zapisati v knjigo; le oni imajo nekaj pojma o njihovem delovanju, kateri jih opazujejo dan za dnevom, kateri vidijo, koliko dobrega store ljudem, katerim je vojska povzročila strašno gorje. PREVARE. Človeku če tašča bogata »boli, Ki sitna jp vedno in hudih oči; Boš žalosti jokal in radosti pel: Da Bog bi že enkrat tja k Sebi jo vrel! Če žena te krega in večkrat lasa; Poletje bo priSlo, "na zrak" se poda. Jaz vem, da za njo se ne bodeS solzil, Se tihoma smejal in prost ga boš piL Otrok če sedmero nagaja doma, Se štorklja oglasi, prinese še dva, Bazburjen zaprl se bodeš v hram: 'Dovolj bi že bilo, če bil bi le sam!" Če ideš po cesti in najdeš eekln, Ga hitro pobereš, to iep je spomin! A žalost pa srce ti tvoje mori, Ko zveš na poPciji, da vreden nič ni. Si nemški je kajzer že brusil zobe, Trebušček svoj, gladil, ker mislil je že: V Parizu, da kosil, bo vlival šampanc". To "štreno" pa zmešal mu jo Amerikanc. M. C. Pisalo bi se lahko cele knjige o tem, kako so francoske redovnice skrbde za vojake ves čas, odkar se je vojska pričela. Veliko izmed njih je delalo celo v ognju. Mnogo takih zgledov smo videli v našem ne omejenem zadnjem čianku. To pa niso bili edini zgledi. Podobna dela je izvrševalo na tisoče drugih, katerih delo ima i-sto veljavo, četudi ne vemo o njih. Njihovo znanje o ravnanju z nevarno ranjenimi je odpravilo sumničenje, da je njihova postrežba zastarelega sistema in da nasprotujejo moderni znanosti, ker so redovnice. Nc samo, da skrbe za telesa vojakov, ampak nareja-jo tudi novo Francijo. Problemi, ki bodo vstali po vojni, bodo različni; gotovo je pa, da bo eden izmed glavnih verska nevednost, ki vlada nad ljudstvom. Vzrok je to, ker ni verske vzgoje v ljudskih šolah, odkoder so pregnali Boga, ker imajo duhovniki v večjih mestih že tako. preveč dela, zaradi brezbrižnosti starišev, ker ne morejo otrok u-čiti tega, kar so sami pozabili. Ne smemo pozabiti, da je že stara stvar, da so redovnice pregnali iz ljudskih šol. Sestre, katere z vso vnemo vodijo ranjence k zdravju, so naravno orodje v rokah Božjih, s katerimi hoče Bog zopet o-buditi in zdraviti verski čut v narodu. Brez pridiganja in ošteva-rga, samo s svojo obleko in svojim vedenjem opominjajo ljudstvo na vero, katero je davno zavrglo, na lepe nauke, katero je prejelo v otroški dobi, pa že davno zavrglo. Ce je človek "rojen pagan," kar ni nič čudnega v Parizu, bo to rajše pripoznal redovnici, kakor komu drugemu. Redovnice služijo Bogu po svojem poklicu; so odkrite prijateljice revežem, nevednim in tudi hudobnim. Njihove oči mirno gledajo v globočine zbobnostij, ne da bi zgubile otroško čistost. Naj- Izgnbila dva moža v vojni. V Londonu živeča Lady Michael Wardell je postala vsled vojne že dvakrat vdova in sc je navzlic temu poročila nedavno še v tretjič. Mlada in lepa bivša vdova ju hči avstralskega milijonarja Si? Daniel Cooper-ja. Poročila se je 1. 1914 s plemenitašem • North-ladn, ki je padel v boju 1. 1915.?V svoji poslednji oporoki je Northland izrazil željo, da naj se njegova žena zopet poroči, to je mlada vdova tudi izvršila in vzela v zakon kapitana Goodfrey Millsa, ki je tudi padel za domovino pred dobrim letom. Sedanji, ali tretji mož te "vojne" vdoVe je neki angleški huzar-ski častnik. Doljcrvški gospod so mi bili prijatelj v dušnem in telesnem oziru. Jako ostri in varčni proti samemu sebi, bili so zgolj dobrota in ljudo-milost do\ vsakega nesrečne bližnjega. (Ljudij, od katerih so se obračali mogočni veljaki z nekakim nepopisljivim pomilovanjem, češ, da pregrešil sc je — ni za našo družbo, nikdar niso odganjali praznih rok izpred praga, dostikrat pa so jih ljubeznivo pogostili pod svojo streho. Kaj pa šele proti prijateljem in sostanovnikom svojim! No, ti so vam bili dobov-ski gospod sama čista gostoljubnost! Naj se je prijatelj oglasil od severa ali juga, vsak je dobro do-šel, vsak se je na Dobovcu pri gospodu župniku čutil, k^kor bi bil doma. "Ljubite se med seboj, kakor sem jaz vas ljubil. V tem bodo Vsi spoznali, da ste moji učenci." bilo jim je zlato vodilo ves čas po trnjevi poti življenja. Kakor se v Življenju niso nikdar izneverili temu nad vse veličastnemu nauku, tako jih je tudi smrt zasačila v zavodu, ki ga je ustanovila krščanska ljubezen: pri usmiljenih bratih v Šent Vidu na Koroškem, i. Župnija Dobovec leži v goratem raju na Dolenjskem pod Ku-mpm. Ondi je živela v številu sedemsto in nekaj več duš, ki so zapisane v last pobila do smrti, sebe in svoje otročiče. Delala je za bližnjo in daljšo okolico praznično obleko ženam in dekletom dobro, trdno in kar je znala, lepo, okusno. Kdor ve kako varčno ravna zlasti naš ženski spol na kmetih s praznično obleko, takoj ugane, da zaslužek pri šivanju ni bil kdo ve tkako dober. Dostikrat je ubogi u-dovi hudo predlo za pot rebru živež, in ko bi ji ljudomili župnik /nc bili priskočili na pomoč, kadar e bila že skrajna sila, ne vem, ka-lo bi bilo. Toda — je že tako na Svetu, da dobrih ljudi j nikjer ne Zmanjka, zakaj Bog svojih ne zapusti. le hoteli izbrati," zažgole enoglasno otroci. "Ste že pridni; ali so mati doma?" h Ogromni vojni stroUd. Marsikdo bi zmajal z glavo, če bi pričel računati koliko denarja stane vojna; seveda mislimo pri tem vojne strožke Združenih držav. Ti stroški naraščajo vsled raznih, tehtnih vzrokov, Prvič vsled tega, ker mora Amerika o-skrbovati vedno večje število svoje armade na Francoskem (sedaj je z milj ona mož). Drugič vsled velikih prevoznih stroškov preko morja in tretjič vsled visoke cene, vojnega materijala. VešČaki so preračunali, da znašajo sedaj vojni stroški Združenih držav $1,600,000,000 (poldrugi bilijon) dolarjev na mesec, ali 50 milijonov dolarjev r na dan, $2,000,000 na uro, $33,000 na minuto, ali $550. na sekundo. Marsikdo izmed nas zasluži celo leto komaj toliko, kolikor vporabijo Združene države za vojne stroške eno samo sekundo. Niti Angli ja nima sedaj tako velikih vojnih : izdatkov, kajti ona potroši samo 1 bilijon dolarjev mesečno. Pri gori oznaičeni svoti so na: ravno vpošteta tudi redna vojna posojila katera daje Amerika svojim zaveznikom. In navzlic teiu ogromnim stroškom znaša dosedanji skupni narodni vojni dolg Združenih držav samo 12 in pol bilijonov dolarjev; od teh je posojenega zaveznikom 7 m pol bilijonov. Vojno posojilo Anglije znaša pa dosedaj že $36,675,000,-000. Podpisujte in kupujte torej bonde Svobode, ker ima stric Sam tako ogromne vojne stroške1 Dostikrat, ko je na . Dobovcu 'Marijo" odzvonilo, segli so župnik po palico in stopili po vasi, ger so se tu in tam ustavili in s švojimi župljani prijateljsko pomenili. Tu so vedeli kaj primernega svetovati, ondi je bilo treba žalostne potolažiti, na drugem kraju bolnika obiskati, kakega nerodneža ljubeznivo posvariti, da ga je bilo kar sram in je dotični sam pri sebi mislil: 4nn ip 75 centov in $1.25. Za izpiranje ust ™ bovja, za grgranje in proti slabim duhom, sicer kjer koli je potreba, bodisi pri izmivanju ali izpiranju je He v era's Antisepsol (Severov Antisepsol) zelo priporočljiv na je 35 centov. Co- Zdravilno milo ki hiši. Severa's Medicated Skin Soap (Scverovo zdravilno milo) čisti, olepšuje in zdravi kožo, pomaga mladim in starim pri kopanju. To milo je zelo dobro pri britju in pri vseh toaletah. Cena je 25 centov. Kra.no obličje . [ vsako žensko in moža. Vsekakor pa je zelo težko obdržati lepo kožo brez kakšne zunanje pomoči. Z& vse take slučaje je Severa s Face Creme (Severov Creme) zelo pripročiljiv za masiranje kote, ta odpravi mazulje in izpahke. Cena je 35 centov. Severova domača zdravila se Podajajo snuvpM^? -s«. n T"'0 526tc T , w F SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa, 10 o- Uredniitvo la uprmvntffcvo: 1061 West 22nd Place, Chicago, Telefon: Canal 2487. Za {lane, na let«................$0.96 Za nečlane .....................Jl-50 Za inozemstvo ..................$2.00 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Issued every Wednesday. Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholie Union of the ■ United States of Ameriea. OFFICE: 1951 West 22nd Place, Chicago, IU. Phone: Canal 2487. Subscription rate: For Members, per year...........$0.96 For Nonmembers ...............$1.50 For Foreign Countries...........$2.00 ■ -- Pripoznanje Jugoslovanov V KONGRESNI ZBORNICI ZDRUŽENIH DRŽAV DNE 25 ' SEPTEMBRA 1918. Ko bodo strokovnjaki pisali začetku, poteku in zaključku sedanje svetovne vojne, bodo morali omeniti tudi naš maloštevilen slovenski narod. Saj je vendar i-gral v tem času tako važno ulo-go, da je njegovo ime zaslovelo po celem širnem svejtu. Naši sob rat je v starem kraju so dobro vedeli, da iz svojih lastnih nastopov in nagibov ne morejo dosti doseči; vsled tega so se združili s svojimi narodnimi brati: Hrvati in Srbi, ter so na sto-' i>7li kot veja Jugoslovanov. Dandanes čitamo skoro sleherni dan kaj novega o Jugoslovanih; vsik-dar je pa označeno, kdo da so Jugoslovani : Slovenci, Hrvati in Srbi bivši podaniki Avstrije. Rekli smo: pod nekdanjo avstrijsko krono ozir. bivši podaniki Ax stro Ogrske. To lahko danes po vsej pravici še bolj naglašamo, ker vse okoliščine in razmere sedanje vojne kažejo na to, da prave črno-žolte Avstrije ni več. Poginila je v svojem lastnem blatu, kpjega so tvorili Habsburgovci ita Dunaju. S sledečimi vrsticami hočemo . seznaniti cenj. čitatelje o velevaž-uem dogodku in koraku, ki se je vršil v kongresu Združenih držav »v sredo, dne 25. septembra 1918. Pri tej seji se je razpravljalo in debatiralo izključno o Jugoslovanih; tako boste iz dobesedne prestave uradnega zapisnika te seje večkrat lahko čitali besedo Slovenci. Ameriški Slovenci smo dolžni veliko zahvalo Hon. W.s Frank James-u, kongresniku države Michigan iz Hougtotn okraja, ki se je dne 25. sept. t. 1. zavzel v kongresu za Jugoslovane, tako tudi za nas Slovence. Tukaj navajamo torej dobese dno prestavo Jamesove resoluci Hte in njegovega govora označeni dan za pripoznanje Jugoslovanov : Pripoznanje Jugoslovanov. Uradna štev. 84261—19008. "Sklenjeno naj bo, da naj Združene države ne kažejo samo resnih in srčnih simpatij za narodne aspiracije Jugoslovanpv, ampak da jim dajejo tudi povsem zasluženo pomoč v njih borbi za narodno osvobojenje in zedinje-nje, da bi se zamogli pridružiti vrstam svobodnih narodov, da da bodo zamogli postati branite-1 ji miru in deležniki mirovnih ko-' risti, miru, ki bo jamčil vsem narodom pravice narodnega obstanka, svobode in napredka." Govor Hon W. Frank Jaines-a, is MichJgan-a v kongresni zbornici v sredo, dne 25. sept. 1918. " (Zbornica je imela na dnevnem redu skupno resolucijo (H. " J. Res. 331) na podlagi katere - naj bi se zopet priznalo kot prijatelje Združenih držav gotove i-Uožemce, ki so bili potrjeni, 8ii ki so se prostovoljno prijavili v vojaško službo Združenih držav, ali v armado zaveznikov.) Mr. James. — Gospod načelnik (Speaker) : Če mi je dana prilika, jaz predlagam s tem, da se na oddelka še je pa, da se stvar Mr. Speaker 1 Dandanes ne slišimo več t*ko o položaju.v Južni Evropi, kakor smo slišali svoječasno. Ta vojna je pokazala, kar je -mnogo izmed nas pričakovalo — da se bodo ii*ozem£i v slučaju vojne tako lojalno borili za Združene države, kakor naši domačini. Dosti izmed ,naših inozemcev, ki so postali ameriški državljani je odločno odklonilo iti nazaj in se boriti za svojo rojstno domovino. Niso se pa leti branili bori ti se za svojo novo domovino . Ti možje so Jugoslovani, Čeho-slovaki in Poljaki. Ti možje se dandanes vojskujejo z zanjko o koli vratu. Kakor znano, so vsi ti bivši podaniki Avstro-Ogrske Ako bi te dobila Avstrija v svoje roke, bi jih ne smatrala za voj ne vjetnike, ampak za dezerterje (begunce) iz avstrijske armade Tem je tudi dobro znano, če bi prišel glas v AvstrO-Ogrsko da se borijo napram nji, bi bili njih o-četje, matere in drugi bližnji sorodniki občutno kaznovani. Ena izmed slavnih strani v zgodovini današnje vojne je dejstvo da korakajo Čeho-Slovaki v Rusijo in Sibirijo. Vendar bo pa tudi boj Jugoslovanske armade našel v svetovni zgodovini jednako neodvisnosti nav< pO vsem* to armado. Vsi ti že tezKo čakajo trenotka, ko se bo pričela srbska in jugoslovanska , armada >, da smo vre- Sr- >v in drugih Jugoslo-in jaz se popolnoma strinja;®! njim. Ali ni to dejstvo in fakt, da bi ►rmaeija močne in neodvisne ju->vanske države prelomila vrat pomikati zmagonosno Čez Srbijo; I gigantskemu cesarskemu pod vzeto bo Srbijo izcistUa sovražnikov ft ju, ko je naziva Nemčija "Mittel n bo zatem zmagonosno vkorakala še v ostale jugoslovanske dr-žave. . Jugoslovani se pa borijo še na [Evropa." Ali bi ne bilo pripozna-[ p.je Jugoslovanov od strani vlade Združenih držav zelo važen koiyv^ svrho ustanovitve pogojev po neki drugi fronti: v iztočni Rusi- vojni, ki bi odstranili vsako večji. Večina jugoslovanskih čet jel jO nevarnost napram našemu la-zapustila Rusijo, ko so nastopili istnemu napredku in varnosti? ondi boljševiki s svojo moqjo. O-stalo je pa še nekaj manjših jugoslovanskih oddelkov v Rusiji, Ali ni tudi res, da bi bila takojšnja formacija Slovanske legije in nastop iste na Balkanu, ali v - velikanske vrednosti v vojni. Priznavam in u- kjer imajo sedaj lepo priliko, da I Solunu pokažejo, svoj zgod6vinski čin. [sedanji " Okrog 5000 Jugoslovanov se je | pam; da je moj tovariš govoril podalo iz Odfese proti Črnemu popolnoma s prepričanjem v za-morju, kjer so se borili in so kon-1 devi tega pripoznanja in v teh točno dospeli do Severnega morja.|čkah, katerih prcej dosti nisom Dospevši v Samar so Jugoslovani «na^i. Naj nam torej razloži, kaj naredili konec grozodejstvu bolj- misli v zadevi, kojo sem jaz oz-ševi^ov; ustanovili so svoje obla- načil.'' sti in se zatem kmalu podali proti Arhangelu. Mr James: "Sploh ni dvoma o tem, da bi formacija jugoslovan Več tisoč Jugoslovanov se boriUkega naroda ne naredila več kot sedaj s Čehoslovaki . na .Ruskem ; f to, da bi popolnoma zatrla sanje poveljnik jim je kolonel Marin-kovič, ki se bori proti boljševi- "Srednje Evrope." Ta formacija bi tudi razdelila in ločila Nemči- konu Pri zavzetju Vladivpstoka I jo od Avstrije in njenih zavezni-je pomagalo 3000 jugoslovanskih I Jcov, Turčije in Bolgarije. Kakor prostovoljcev. jem že večkrat omenil, lahko bi In g. Speaker 1 Dodatno k temu J šli še dalje, da bi prepodili Tur omenjam se, daje na tisoče v inof- j jo z Evrope in zmanjšali Bolga- slaven odmev tedaj, "ko bo svet šele spoznal, kaj vše so Jugoslovani v tej vojni že naredili; Ko je vojaška sila na Ruskem razpadla, so vstanovili ondi Jugoslovani svojo lastno » armado. To armado so tvorili možje, ki so svojevoljno pobegnili od avstro-' ogrske armade. Kakor znano, je >ila jugoslovanska armada prestavljena z Ruskega čez Arhange-lsk. Anglijo, Francijo, čez Sredozemsko morje - na solunsko fronto. Srbski prestolonaslednik * vrhovni poveljnik srbske armade j^ odredil posebne jugoslovanske divizije, sestoječe iz samih bivših podanikov Avstro-Ogrske; v tej diviziji so se ti Jugoslovani stalno borili.« ■ Ta • jugoslovanska: divizija fte rabi samo srbske zastave, ampak tudi hrvatsko in slovensko. Vsled tega smatramo in upamo da bo to prva skupina bodoče jugoslovanske armade. - Takoj ko je jugoslovanska av-mada zapustila Rusijo in se podala proti solunski fronti, se je organiziralo še drugo armado jugoslovanskih prostovoljcev, ki se je podala proti Solunu iz Rusije preko Vladivostoka in sueškega prekopa. Ta skupina je brojila pri prihodu na cilj 4800 častnikov in vojakov. Že od začetka vojne se je pridružilo veliko število Jugoslovanov, ki so bili prisiljeni služiti v avstro-ogrski armadi .*»— svojim bratom, Srbom, kjer so služili kot prostovoljci v srbski armadi in se v tej armadi tudi borili. Ti mož je se tudi borijo z zanjko okoli vratu. Na tisoče teh vrlih prostovoljcev je umrlo, ko se je srbska armada umikala preko albanskih gora. Po jako tragičnem koncu so se ostale skupine teh prostovoljcev reorganizirale in so bile poslane na solunsko fronto. 3500 jugoslovanskih prostovoljcev je došlo iz Rusije če^Rumum sko, ki so se vsi priklopili srbski armadi. Vdeležili so se tudi velikega umikanja čez Albanijo in se sedaj v veliki večini borijo na solunski fronti. K tem moramo še prišteti došle prostovoljce iz Severne, Južne Amerike in iz Avstralije. Združene države so poslale 5000 jugoslovanskih prostovoljcev; dosti jih je odšlo tudi iz Južne A-merike in 550 iz Nove Zelandije in Avstralije. Vsi ti možje kažejo s tem svoj pravi revolucij onami duh, ki prešinja Jugoslovane iz Avstro-Ogrske, ki so se spunta-li zoper svoje stoletne .tlačitelje. Tekom bojev, vršečih se ta mesec v Macedoniji, je dosegla jugoslovanska divizija velik uspeh pri zavzetju Kozjaka, ene izmed najbolj važnih strategičnih točk v sedanji ofenzivi. Vsled tega lahko smatramo sedanjo kampanjo v Macedoniji kot bistveni dokaz uspešnih bojevanj Jugoslovanov. Na italijanski fronti se je vdalo hi priklopilo 30,0p0 Jugoslovanov italijanski armadi Vsi ti vojni vjetniki se organizirajo sedaj v posebno jugoslovansko ar- zemstVu rojenih Jugoslovanov, ki j rfjo. ___ 1 _ _ _Z Z JAMAM IF 1II lil V\ H «• I' Al se borijo danes tudi v naših armadah pod Zvezdnato zastavo na Ako gremo z našimi načrti gle-Slovanske legije naprej, za ka pram sili ali državi, kjer so bili | tero deluje sedaj tudi Vojni department, in ako pošljemo to le- rojeni. Ko se bo ustanovilo Slovanske gijo na solunsko fronto — na legijo, kakor na strani 27 zadnje- J pravo fronto, kamor spada—, bo ga yojnega proračuna označeno, pridružilo se bo še na tisoče Jugoslovanov, ki se bodo borili pod ameriško zastavo. Jaz se popolnoma strinjam z gospodom iz Illinoisa (Mr. Sa-bath) ko je rekel pred kratkem, da se mora Jugoslovane ravno t*^ ko priznati, kakor Čehoslovake. Ker vidim, da so vse sporne zahteve Italije in Jugoslovanov poravnane, upam, da bodo pripo- znanje Jugoslovanov nastopilo it' zopet klic za prostovoljce za Slovi' -v/Hisko legijo, bo ta klic tvoril večje navdušen je-med Jugoslovani in na tiso,če se jih bo pridruži- v par dneh-Upam, da bodo Združene^drža ve prve, 'ki bodo priznale njih n^-' rodne aspiracije. To bo pomenilo za nas dober korak ne samo tu kaj, ampak tudi onstran morja. Tukaj imam prepis resolucije, katero sem svoječasno predložil in v kateri je označieno, Čemu kc Jugoslovani borijo in kaj mislijo doseči: Resolucija št. 384. Ker tvorijo Srbi, Hrvatje in Slovenci — znani pod skupnim i-menom Jugoslovani — narod, ki živi' v južnoiztočnih krajih Evrope in sicer v Srbiji, Črnigori, Dalmaciji, Hrvaški, Hercegovini Bosni, del "Istre, Kranjske, Goriške, Južne Ogrske, južne Štajerske, Koroške in del Primorske, ki so bili znani v minulih stoletjih kot kulturen • narod, zavzemajoči vse lastnosti in predpogoje, potrebne za ustvaritev močne države in za uresničenje narodnega napredka in ki so — čast jim za vse te lastnosti — imeli svoječasno že svoje neodvisne države in ker so bili Jugoslovani prisiljeni prijeti za orožje - bolj s spletkami in goljufijo, kot pa s silo — in so bili podvrženi Nemcem in Madžarom, ki imajo še sedaj vso moč v Avstro-Ogrski monarhiji — kjer se Jugoslovane si stematično izrablja, uničuje, krajša jim politične pravice in jih kulturno zanemarja in ker so Jugoslovani po zemljepisni legi, narodnem bogastvu držav, kjer živijo posebno pa po njih vrlinah, ki .dokazujejo njih moralno in fizično silo —- kakor-šno so pokazali v sedanji vojni — močna obrambna živa stena- proti nemški invaziji proti izioku; vsled tega naj bo * sklenjeno, da naj narodne aspiracije Jugoslovanov ne najdejo samo resnih in srčnih simpatij" od strani Združenih držav, ampak tudi povsem zasluženo pomoč v njih borbi za narodno osvobojenje in zedinjenje, da bi se zamogli pridružiti vrstam svobodnih narodov, da bodo zamogli postati branitelji miru in deležniki mirovnih koristi, miru, ki bo jamčil vsem narodom pravice narodnega obstanka, svobode in napredka." Mr. Kelly iz Pennsylvania. "Ali mi boste prepustili tudi par besed t' to nepopisne vrednosti za Združene države in naše zaveznike, kar bo značilo velik ogenj, v Av-*tro-Ogrski. Ko dospe ta legija v Avstro-Ogrsko ali na sovražno ozemlje, se bodo ti vojaki nahajali na zemlji svojih prijateljev; dosti izmed njih se bo celo veselilo, da se jim bodo pridružili v boju. Z ozirom na zadnje velike lUspehe na Balkanu moramo tudi vpoštevati to, če bo nastal sedaj lo na novo tej legiji. Jaz mislim, da je ravno sedaj umestna prilika za napad. H koncu "Mr Speaker" jaz mislim s pravičnega stališča, da ti nožje, ki se borijo za ravno tako slavne namene in načela in za i-ste pravice ter stvari kot mi, bi morali biti smatrani kot naši prijatelji. Uverjen sem torej, da bo moj predlog soglasno sprejet in potrjen.' NAPREJ, V SLOVANSKO LEGIJO! a Slovenci, Hrvati in Srbi! Z dovoljenjem predsednika Ze-dinjenih držav in po naredbi vojnega ministra se je pričelo vpisa-vanje v Slovansko Legijo, ki se osnavlja kot posebna enota v sestavu ameriške vojske in pod slavno ameriško zastavo. Ta legija bo strogo prostovoljska ter morejo stopiti v njo samo Slovenci, Hrvati in Srbi v starosti od 18 do 45 let, ki niso ameriški državljani. Vzvišeni cilj te legije je borba proti nemškemu in madžarskemu tiranstvu in za 'osvobojenje našega celokupnega naroda. Zaščitnica Jugoslovanov, močna in silna Amerika, vaša druga domovina, vaše pribežališče in za slon, vas kliče v svoje ponosne vrste, da vas povede na ona polja kjer se ruši vaše robstvo in gradi srečnejša vaša bodočnost. Ona je v polni meri sprejela pravične aspiracije našega naroda, aspiracije ki bodo konečno zedinile cel nafe narod, ki bodo vam in vašim svoj čem doma vrnile vaše lepe kraje vaše sinje morje in vašo zaželjeno s krvjo izvojevano svobodo. Zadnjo soboto je izrekel veliki .predsednik te plemenite dežele strahovito obsodbo, ki je konečno porušila temelje brutalni sili in zločinskemu gospodstvu naših stoletnih tlačiteljev, obsodbo, ki pomeni smrt za naše tirane in življenje za nas in naše potomce. S to obsodbo Avstro-Ogrske se je postavila Amerika za Aas. Ali se moremo le en trenutek pomiš ljati, da se tudi sami postavimo za Ameriko! Moremo-li odgovoriti z NE v času, ko nas poživlja, da z dejanji delujemo za naše osvobo - , a, o tem ni le ni popolnoma strt, ali strt mora biti Ali hočemo mi Slovenci, Hrvati in Srbi dopustiti, da se vojna podaljša brez nas, brez našega sodelovanja! Ali hočemo odkloniti to sodelovanje v vojpi, ko ga od nas zahteva Amerika, ki nam je ravno sedaj dala potom svojega predsednika jamstvo za našo svobodo in neodvisnosti Ali hočemo le trenutek dopustiti, da pads na nas sumnja, da smo ravnodušni napram naši svobodi ali da nam je zmaga Nem cev in Madžarov dražja in bližja od zmage Resnice in Pravice, od zmage Amerike t Sedaj je čas, ko se kroji usoda sveta. Amerika in zavezniki hočejo, da bo ta usoda boljša od prejšnje, hočejo, da bpdo vsi narodi Sirom sveta sami svoji gospodarji, da si urede svoje države po svoji lastni volji in da enkrat za vselej odvržejo robstvo in jarem z onih, ki so ga nosili skozi stoletja. Naš bedni, trpeči narod je do -volj dolgo ječal v robstvu. Sedaj je prišel zanj čas, da se vzdigne in da se otrese jarma krivoprisežnih Habsburžanov. Prišel je čas; da bodo Slovenci gospodarji na syoji zemlji, Hrvati na svoji in Srbi na svoji. Zedinjeni v samostojno in popolnoma enakopravno državo na podlagi, popolnega in po niče mur omejenega narodnega samo-odločevanja, se jim obeta sijajna bodočnost in vedra sreča. Da se* to doseže, ni dovolj, samo čakati, da nas zavezniki osvobode in da nam izroče našo svobodo kot miloščino, katero smo izprosili. Tudi mi sami moramo biti na tem svetem delu in moramo z borbo zaslužiti in izvojevati svojo svobodo. Čim bolj se bomo udeležili, tem večja je naša pravica na svobodo. Našemu narodu v domovini je odvzeta prilika in možnost, da se z orožjem v roki bori za svoje o-svobojenje. Ali naš narod v domo vini čaka, da sliši žvenket mečev svojih bratov iz svobodne Amerike, čaka z lavorovimi venci v rok,i da ovenča zmagonosne brate ob prihodu v osvobojeno domovino. Kdo je med vami, bratje, ki bi ne hotel pripraviti zasužnjenim bratom in sestram to veličastno in silno radost T Kdo od vas ni valjan iti pod zastavo Amerike v svojo domovino, da otre materam in v dovam soke, da poljubi one naše jadne sirote, izmučene in izstradane naše otroke ? Ne... Ni ga med vami in ne sme ga biti! Pustimo v tem velikem času na stran svoje prepire, zedinimo se kot en mož na velikem poslu osvo-bojenja. Pokažimo, da ni ugasnil v nas sveti ogenj, ki je v času ne varnosti zedinil ves naš narod. A-ko sedaj ne izvojujemo svobode, je ne bomo nikdar več imeli. Ako pa jo sedaj izvojujemo, bomo prvič o kusili slast- prave, čiste sreče, prvikrat bomo občutili, kaj pomeni, bi ti človek, a ne rob. Hrvati, Slovenci in Srbi! Domovina vas kliče, a Amerika vam daje priliko, da se temu klicu odzovete Daje vam to priliko ped svojo zastavo in pod istimi pogoji, ki so odredjeni za njeno redno vojsko. Ona bo skrbela za vas in za vaše matere. Ne bo vam treba imeti skrbi za to, kaj bo z vašimi svojci, ako boste vi ranjeni ali ako položite življenje na oltar domovine. A-merika bo postala vašincem i mati i hraniteljica. Odzovite se klicu sužnjev, ki so kri vaše krvi! Odzovitč se bojne -mu klicu Pravice in Resnice, ki ustvarja boljšo srečo bodočim ro- 1. Organizacija: Kot infanterij-aki polki, oboroženi in preskrbljeni po obstoječih predpisih, toda za enkrat ne v večje enote od polkov. - Naslov teh polkov bo: ... Regiment of Infantry (Slavic Legion). Kompanije se bodo sestavljale, v kolikor bo praktično, iz članov istega plemena, to je, Jugoslova -nov, Čeho-Slovakov ali Ukrajincev. V kolikor se bo izkazalo potrebnim, se bodo sestavljali bataljoni in polki na isti podlagi. Potem, ko bodo polki osnovani in prideljeni divizijam, bodo obdržali zadostno število častnikov in vojakov v kempah za vežbanje v svrho izvežbanja in dopolnitve. 2. Poljski častniki (Field Offi- %. cers) teh polkov bodo imeli, v kolikor bo to mogoče, čin poljskih častnikov za infanterijske polke. Častniki, ki že imajo svoj čin v • vojski, ki pa želijo biti premeščeni v Slovansko Ligijo, se morejo premestiti na odredbo vojnega ministra, ako govore jezik one enote, h kateri žele biti prestavljeni, in ako so sicer.' sposobni, da služijo koe častniki v takih enotah. Vsi častniki brez razlike morajo govoriti angleški in vsi častniki, izvzemši poljskih, morajo govoriti jezik onih vojakov, v katerih oneti so. < r- - Vsi častniki, izvzemši poljskih častnikov, v teh polkih bodo, v kolikor bo to sploh mogoče, od one narodnosti, od katere je sestavljena njih enota, in bodo imenovani, potem ko bodo dovršili poseben tečaj Vežbanja, ki se bo vršil v Central Officers Training School v Camp Lee?, Virginia. Predpisi za vstop v Officers Training School se bodo uredili po možnosti jednako že obstoječim predpisom, s pripombo, da morejo biti osebe, bodisi državljani ali ne-državl^ani, pripuščeni v to šolo, ako imajo potrebne sposobnosti za častnika in ako govore angleški in jezik unovačenih vojakov posameznih enot. , * Vojakom ameriške vojske, ki pripadajo eni imenovanih narodnosti in ki posedujejo vse sposobnosti, bo dana prilika, da izpopolnijo praznino v potrebnem številu kandidatov v Officers Training School, in to takšne praznine, ki še niso izpolnjene po načinu, označenim v prejšnjih dveh paragrafih. Sposobnosti, ki imajo služiti kot podlaga pri izpitu, bodo iste, kakor so sedaj predpisane za pripustitev potrjenih vojakov za v-stop v Officers Training School, toda z modifikacijo, s katere bo smatralo imenovano poverjeništvo primernim pri izbiranju kandidatov. ' Nedržavljani, ki bedo imenovani častnikom v Slovanski Legiji, morajo doprinesti dokaz o svoji lojalnosti napram Združenim državam in dokaz, da se žele boriti proti cesarskim vladam Nemčije in Avstro-Ogrske in njihovim zaveznikom, ter morajo položiti naslednjo prisego: "Jaz .... imenovan ... infante- dovom. Odzovite se vašemu srcu, v Pa, treba da so državljani niti pod- katerem gori sveti ogenj ljubezni za vse, kar je naše! Bodite junaki in osvoboditelji t Zaslužite venec Slave! Prijavljajte se v Slovansko Legijo! Washington, 22. okt. 1918. Jugoslovanski odbor za Slovansko Legijo. URADNE ODREDBE ZA VSTOP V SLOVANSKO LEGUO. V zvezi z osnovanjem Slovanske Legije v Ameriki je iždalo vojno ministrstvo (War Department) naslednjo odredbo: Po navodilih predsednika stopijo v veljavo naslednje uredbe pri novačenju vojske za Slovansko Legijo, ki bo sestavljen* iz Jugoslovanov, Čeho-Slovakov in Ukrajincev, na podlagi zakona za dopolnilo v podporo vojske za fiskalno leto 1919., odobrenega 9. julija 1918.: rije v Slovanski Legiji, v službi vojske Združenih držav, svečano prisegam, da bom verno in lojalno služil stvari Združenih držav proti cesarskim vladam Nemčije in Avstro-Ogrske in njih zaveznicam; da prevzemam svoje dolžnosti svobodno in brez V6ake omejitve v mislih ali namere, izneveriti se, in da bom častno in verno vršil dolžnost^ svojega poklica, v katerega 3. Novinci za Slovansko Legijo se bodo p>rejemali prostovoljno, stopam. Tako mi Bog pomagaj!" Biti morajo Jugoslovani, Čeho-Slovaki ali Ukrajinci in morajo Jjripadati tlačenim narodom Av -stro-Ogrske ali Nemčije, morajo prebivati v Združenih državah, ni vrženi rednemu draftu ter morajo biti sposobni za splošno vojno službo. Samo prijavitelji, ki posedujejo te sposobnosti in ki so v starosti od 18 do 45 let bodo sprejeti v Legijo. Prijaviti se je treba pri Local Draft Boardu, ki bo pooblaščen po Provost Marshal generalu, sprejemati prostovoljce, ki posedujejo potrebne sposobnosti. Draft Boardi v okrajih premogovnikov (coal mining districts) ne bodo sprejemali prijav za Slovansko Legijo. Draft Boardi bodo zahtevali prijavitelja dokaz o lojalnosti napram Združenim državam in dokaz, da je prijavljeni voljan boriti se proti cesarskim vladam Nemčije in Avstro-Ogrske in njihovim zaveznikom. Potrjeni prostovoljci Slovanske Legije bodo odposlani na predpi -(Dalj« na S. si. 1, ktU - - 'ti' .... i od ustanovitve do 1. sept 1918 skupna izplačana podpora $1,^54,679.97. GLAVNI URADNIKI: V r'redsednik: Paul ISehneller, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, -t I. Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago St., JolMt, 111. : £1. Podpredsednik: Ifath Jerman, 321 Palm St., Pueblo, Colo. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, HI. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway St., Joliet, IU. Duhovni vodja: Eev. Francis J. Ažbe, 620—10 St., Waukegan, 111. .. Pooblaščenec: Balph F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, I1L Vrhovni adravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, HI. f NADZOBNI ODBOB: Josip Dunda, 704 North Bayno? Ave., Joliet, HL Martin Nemanich, 1900 W. 22 Si, Chicago, HL Math Kostaiaiek, 302 No. 3rd Ave. Wert: Virginia, Mina. John Mravinta, 1107 Haslage Ave., N. 8. Pittsburgh, Pa. Krank Frančič, 311—2nd Ave., Milwaukee, Wis. f POBOTNI ODBOB: Mihael J. Kraker, 614 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, HL \ PBAVNI ODBOB: > Anton Burgar, 82 Cortlandt St., New York, N. T. Joseph Rusa, 6517 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. [ Frank Plemel, Bock Springs, Wyo. UBEDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče ae Jednote naj se pošiljajo na glav-aega tajnika JOSIP ZALAB, 1004 N. Chicago St., Joliot, HL, dopise, draitveno vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 1951 W. 22nd Place, Chicago, IIL Jugoslovani so s svoje i trani pripomogli k sijajnemu vspehu IV. Posojila Svobode. Dokazali so s tem svojo požrtovalnost in ljubezen do te plemenite zemlje v kateri živimo. Pomagali so pa s tem tudi svojemu narodu. Bodite pa prepričani, da kar storite za Jugoslavijo da s tem koristite tudi Ameriki i.i* .'•• Izvrševalni odbor zaključuje z besedami našega pejnika S. Gregorčiča. Na delo sedaj, ker resnobni so dnovi, A delo in trud nam nebo blago- V slovi! Clevelandu, Ohio, dne 1. novembra 1918. Pavel Schneller, predsednik. Frank Hudovernik, tajnik. Jo8ip Svete, blagajnik. S. N. Z. sani način v depote in od tu v v mobilizacijsko taborišče v Camp Wadsworth, South Carolina. 4. Člani Slovanske Legije bodo imeli pravico sodelovati pri War Risk Insurance brez vsake omejitve z ozirom na to, dali so državljani ali ne. ]0krožnica št. 2. IZVRŠEVALNEGA ODBORA SLOVENSKE NARODNE ' ZVEZE V AMERIKI, SEDEŽ V CLE VE. LAND, OHIO. r - Odgovov predsednika W. Wil-aona na avstrijsko mirovno noto napolnil je srca vseh pravih Jugoslovanov z neizmerno radostjo in hvaležnostjo. Vsi, kateri so dvomili o bodočnosti jugoslovanskega naroda* vsi oni, kateri so mislili, da je svobodna, neodvisna, demokratska jugoslovanska država samo kra sem, a neizpolnjiv sen, imajo danes garancijo najmočnejše države ne svetu. Še več, mi vemo, da danes govori predsednik Wilson v imenu vseh zaveznikov, in da vsled tega ne bo awru, dokler se ne zruši stoletna ječa potlačenih narodov; avstro-ogrske monarhije. Večna slava za to velikemu predsedniku Wilsonu in plemeniti Ameriki, prvoboriteljici za SVOBODO in PRAVICO! Podružnice S. N. Z. so dobile brzojavna navodila, takoj ko je Izvrševalni odbor izvedel za besedilo predsednikovega odgovora. Upamo, da so vse podružnice svojo dolžnost izpolnile. Prav je, da se ob tej priliki spommino vseh onih, ki so s svojim delom in trpljenjem pripomogli k temu, da je naš narod dobil iz rok predsenika Wilsona svoj "veliki čarter svobode." . Čast gre pred vsem našemu drv-nemu narodu Slovencev, Hrvatov in Srbov v domovini, ki navzlie najhušemu strahu, navzlic gozdovom vislic in morju krvi ni nikdar pokleknil pred avstrijsko avto* krači jo. £ Na sijajno drsanje našega naroda v najstrašnejših dneh njegove zgodovina gleda po pravici cel svet z občudovanjem. Zahvala gre pa tudi Jugoslovanskemu odboru, vrednemu zastopniku teženj in borb našega naroda v Zavezniških zemljah. Ko je počila prva puška na Balkanu, pred kakor štirimi leti, so voditelji našega troimenega naroda vedeli, da to pomeni borbo za življenje in premoženje, bodočnost in srečo svojih rodbin, ako se postavijo po robu nemško avstrijskemu kolosu. Ali neustrašeno so dvignili zastavo svobode in pravico samo-odločevanja za naš jugoslovanski narod. V najtežjih časih, ko je srce vsakega rodoljuba trepetalo od negotovosti izida gigantske borbe, ko so se plašni netopirji m goste lisice skrivale v svojih luknjah, stal je Jugoslovanski Odbor neupogujivo, vstrajno je de- lal, zaupajoč v zmago pravice, formiral je divizije prostovoljcev informiral javno mnenje celega sveta o trpljenju in žrtvah, o težnjah in nadah našega mučeniške-ga naroda. Verno njemu na strani je dejal v Ameriki Jugoslovanski Narodni Svet, čegar bistveni del tvori naša Slovenska Narodna Zveza. Zahvaljujoč se naporom in vstrajnosti/ Jugoslovanskega odbora, danes pozna in spoštuje cel svet narod Slovencev, Hrvatov in Srbov. Mi, pred malo leti še ubogi, zaničevani nepoznani, smo danes ponosni, da je naša svoboda, naša _ __ _ jugoslovanska država, bistven deli^ ga80plsja in da "'je prejel ttkried- 198 Josip čeme, do 9 programa vseh zaveznikov. 4 'Inico iz I. V. S. Zbora. 268 Louis Boliti, Joliet, — 301 John Jakse, San Francisco, Cal. ,362 Josip Lapajnar, New oYrk, N. Y. 363 Anton Contari, New Work, N. Y. 433 Frank Vidmar, Black Diamond, Wash. 441 Philip Žive«, Joliet, IU. 444 John Viraat, Joliet, 111. Proinje se odobrijo in pošlje v Kan eelarijo za izdajo istih. . Novi — člani:— Cleveland, Ohio. "1" Anton Bašca, John Marolt, Joseph Leskove«, Boži Zdovc, Joseph Steklasa, August Lipo-iek, Anton fiustaršič. Chicago, I1L "7" John Judnieh. ChlshoJm, Minil. "13" Ivan Pakii, Karol Zgonc, Janko Vindovieh, Jakob Petrich, Luka Trhlen, Mary Pakii, Steve Praportnik. Peter Gozdanovieh, Geo. Latkovieh, Mirko Badovinae, Nick Ko-vaecivic, John Arko in Nikola Dragi-šič. Buhl, Minn. "19" Math Kayfes, Dan Prazie, Math Krmpotič, Ana PerBaj, Lina Kayfes, Inac Tomich, St. Lench Oarbondale, Pa. "21" Auton Birk. New York, N. Y. 4'23" Katarina Bom, Josip žolnir, Fanny Sme, Hana Bode, Josip Lahajnar, Josip Gombač. WUlard, Wis. "25" John Glavan Frank Zupanec, Martin Kokelj. Forest City, Pa. "29" John Sever, John Civie, Mary Spec, John Drailer, John Znidariič, Mary Sever, Joseph Komin, Ivanka Svete, John Pungarčan, Frank Sever, Frank Matoi, Ana Novak John Telban, Paula Osolin, Frank Zu pančič, Anton Grčman ,Matija Grain Gregor Biber, Ignac Spec, John Gerč-man, Ivanka Juntc, John Gram, Frank Novak, Louis Osolin, Frank Trelc, John Bozina, Frank Jerin, Lovrenc Selezni kar, Anton Junte, Frank Komin. Nottingham-Cleveland, Ohio. "30 John Drenik, George Travnikar. John Videniek, Joseph Kadune, Louis No vine, Frank Lopatich, Louis Virant John Nose, Joe Dragovieh, Louis Pelko, Anton Lopatich, Ignac Pevec, Matija Zdravje, Frank Sagar, Anton Darovic, Feliks Novine, Joe Turk, Josip Jostin. Spremembe pri članstvu: — Anton Zalar, prestopil od it. 21 k 29. Karol Mramor in Mary Mramor od it. 21 k 1. in Ignae Rottar od it. 1. k it. 30. FINANČNO POBOČILO-Dohodki aa mesec september. Darovi, Narodni davek in članarina. Rezit itev. 190 Math F. Intihar, ND. 7—8. .9 191 Josip Boldin, do 7—8...... 192 Frank Tomaiič, do 7—8.... 193 Martin Goriiek, do 9...... len in 1.90 1.00 1.00 50.00 L izkaz darov 75.50 . 26.00 darovanega Skupaj do sedaj od 30 oseb..............T.9101.50 Kedor ieli ie kaj pomagati naiim do-brovoljcem na fronti naj blagovoli poslati na tajnika SNZ. Frank Hudovernik, 1052 East 62nd St., Cleveland, Ohio. Vsakdo, ki daruje dobi zato pobotnieo, da je denar priiel v prave roke in bo tudi naiel svoj cilj. oklic na slovence za PODporo slovenskim izse uencem. vin. zapisnik • . seje izvrševalnega odbora-"®. N. J-v Ameriki sa mesec september 1918. Predsednik Paul Schneller otvori sejo ob 8:30 zv. Predno nadaljuje sejo pozdravi vse navzoče ie posebno na prvič prisotnega na seji Dr. Drago Marušiča in novo zastopnico ga. Helena Žlindra. Poživlja tajnika, da prečita imenik odbornikov. „ , Navzoči so: Paul Schneller, Frank Hudovernik, Agnes Zalokar, Dr. Drago Maruiič, Helena žlindra, Anton Grdina, Louis žužek, Frank Drailer, Josip Fa leti«, Jakob Ambrož in .Math F. Intihar. Odsotni so: Dr. J. M. Seliškar, Josip Svete in Louis J. Pire. Prečita se zapisnik zadnje seje in se odobri. -DOPISI:— New York, N. Y. Podružnica "ILI-BIJA'' št. 23. pošilja« slike in prošnje za izdajo Identification card za svoje člane, kateri so vložili proinjo. Proinja se sprejme. St. Louis, Mb. Tvrdka z urami, itd. Momchilovieh brata poiilja prvi vzorec novega Jugoslovanskega znaka. Ker pa znak ni bil povoljno narejen se ga poilje j 194 Frank Gruber, do 9.. nazaj, da naredi novi načrt. 195 Podružnica, it. 2. članarino Le Havre, Francija. 81ovenski vojni 196 Frank in Fanny Hudovernik, ' v jetnik Josip Trošt poiilja karto na ka ND. 9.................... , ®r°9 teri se lepo zahvaljuje SNZ. za poiilja-1197 Frank Mohorčič, do 9 4.00 2.00 2.00 .50 .50 2.25 1.00 1199 John Cebular, lio 9..------- 1.00 X. , . v . i Black Diamond, Wash. Podruinica 200 Herman Mohorčič, do 9.... 1.00 Ce tedaj praznuje ves nas JUgo-|„IVAN HBIBAR»» gt. 17. poiilja sliko 201 Louis J. Pire, do 8 slovanski nared svoj veliki dan in prošnjo za izdajo ene Identification! 202 Nick Kovačevič, do 7 Vtajenja .praznuje tudi Jugoslo-1 '203 Gea ^kovich, do 8 54» 1.00 .50 .50 .ao 204 Peter Gozdanovieh, do 8.... 205 Karol Zgonc, do 8........ 206 Marija Pakiž, do 8.........50 207 Luka Trhltn, do 9........ 208 Janko Vidovieh, do 9...... .50 .50 1.00 1.00 1,00 .50 .50 3.00 2.90 1.00 kostne predsodke, ako pokopljemo | za pomožni odbor sNz. ga. vse malenkostne in strankarske | žli^lr.a: 8e vzame v naznanie-spore — če ne vedno Chisholm, Minn. Podružnica "Simon vanski Odbor dan velike zmage Gregorčič št. 13. pošilja imenik nhvo svojega mbdrega a kremenitega in pristoplih članov in več podpisanih! iz • *• a 1 • ' jav za Narodni davek. f neustrašenega delovanja. Collonge, Švica. G. Mihael Vošnjal Razgnane SO megle dvomov in joče Dr. Bogomil Vošnjak-a pošilja tar-|209 Ivan Pakiž, do 8......---- 1.00 nezaupanja; danes nima nikdo več to, da je sliko I. V. S. Z. ^fcji ^ , j . T , 1 • rvj Chicago, HL Podruinica " Woodrow izgovora, da je Jugoslovanski Ud-1 Wilson" it. 7. poroča o delovanju stoje 212 Marko Badovinae, do 7.... bor delal ali, da dela za kralja, podružnice in pošiljajo ime novega ela- 213 Jakob Petrič, do 9 n j . . v 1 j l x I na 1 ) 214 John Arko, do 8. . Sedaj je cas, da dokazemo svojim| wilATdf WiJk podruinica "Slovan na 215 Edward Kalish, do 9...... 2.00 bratom V starem kraju, da smo jih |dan", št. 25. pošilja denar za Narodni 216 Joe Kregar, do 9.......... 3ftn vredni To bomo Dredvsem doka-'davek in imenik novd pristoplih čiaaov. 217. John Gornik, do 9....---- vreoni. 10 Domo preavsem aona clevellUMl 0hio- Zveza Jugoslovan- 218 Bev. James Cerne, do 9.... zali, ako izrujemo IZ src vse malen- skih žen in Dok]et poroča, da so izvdlile 219 Josip Bogolin, do 9........ 1.00 .............Heleno 220 I. M., darilo................80 221 I. M., ND. 9.............. 1.00 Staunton, HL Bojak August Lipošek 222 Josip Lapajnar, članarina... 1.00 vsaj do I pošija svoto $2.00 ter se prijavi za vstop 223 John Gržinčič, ND 8...... 1.00 takrat, ko bo naš narod na svoji!v SNZ. Se ga sprejme w----xr"-J1- ... . j Whitehall, Mich. Clan SNZ. Stanko zemlji SVOJ gosped. | Mlakar naznanja, da ima svoja dva pri- Sloga in edinatvo je neobhodno jatelja, da bi rada pristopila v SNZ. potrebno, »ko hodemo uspešno po^^V*«^ J«? zŽ/p^ilj. ob- ročilo o SNZ., Krfski deklaraciji itd. Cela stvar se izroči odbora, I 231 Josip Adamlje, do 9 ki ima te stvari za rešiti. 232 John Bavnikar, do 9... Washington, D. O. Committee on Pu- 233 Mihael Meze, do 9..... ____________________blic Information "Jugoslav Bureau" 234 Ciril Svetlin, do 9..... remo pobotati? To pa imejmo ved-1P°šil.i* cirkular No. 8. Se sklene, d$i se 235 Anton Birk, do v y \ , vf J . J. na vsa vprašanja odgovori kar zahte- 236 Budolf Mihelič, do 9... no na Iimu, da lezr samo V Zjedl- vajo. 1237 Podružnica, št. 25. članarina njenju in neodvisnosti Slovencev, Toronto, Canada. Bojak Joseph Lesko- Hrvatov in Srbov boljša in srečna vec piše da je že večkrat čftal v časo- 1 pisju o SNZ., katera je zelo velikega pomena za nas Slovence, ds tudi on hoče biti član Zveze. Ob jednem poiilja svoto 92.00. Prosi tudi za naslov, da bi rad vstopil kot dobrovoljee v Jugoslovansko armado. Njemu se je poslal naslov kapitana Fon-a, ki se nahaja v Kanadi pri Jugoslovanski armadi za poveljnika. Washington, D. C. Jugoslovanski Na- Dragi rojaki:— v Že pred enim letom je bil osnovan v Švici "Fond slovenske emi gracije", ki ima namen, da podpira uboge slovenske dijake-begun-ce, ki so pobegnili iz Avstrije. Ta fond ima torej samo namen podpore onim slovenskim dijakom, ki živijo sedaj v Švici in so dobri Jugoslovani, brez ozira, h kateri stranki pripadajo. Ti ubogi mladeniči, politični be gunci, so skoraj brez vseh sredstev in živijo v največji bedi in siromaštvu. Nimajo niti denarja, da si kupijo zimsko obleko, in ker so cene živil v Švici neizmerno poskočile, trpijo ti siromaki glad in pomanjkanje. Tu v Ameriki je veliko blagosta nje in še vedno mnogo belega kruha. Ali je mogoče, da bo slovenska Amerika puščala gladovati slovenske puntarje, ki so obrnili hrbet avstrijskemu trinostvu in ki delajo v Švici na propagandi 4sa jugoslovansko stvar? Samo par drobtinic z bogate amerikanske mize bi zadoščalo tem siromakom. Slovenska Amerika, ki skoraj kakor en mož stoji proti Avstriji, naj to tudi dejansko pokaže s tem, da pošlje podporo tem pogumnim mladeničem, ki trpijo na pomanjkanju, ki nimajo ne zimske obleke, ne tečne hrane. Ali more slovenska Amerika mirno gledati, kako propada slovenska rodoljubna mladina? . i Prepričan sem, da je bilo nepo-znanje pravega stanja krivo, da se tekom tolikih mesecav ni nič napravilo v Ameriki za te naše mlade ljudi, od katerih prihajajo ganljive prošnje za pomoč. Ali more dopuščati plemenito sr-ameriških Slovencev, da naša dan, ko «je legel, je sodeloval pri banketu novo ustanovijenene zveze srednjeevropskih narodov. S polno pravico se more tedaj reči, da je postal žrtev svojega prizadevanja za Stvar tlačenih narodov, in gotovo je, da mu bodo 0-h ranil i vsi ti, zlasti pa Jugoslovani, kar najhvaležnješi spomin v znak te hvaležnosti mu je položil žil tudi Jujg. Nar. Svet na rakev krasen venec z napisom. Poročnik Towsend je bil sin zelo uglednih starišev v Washing-tonu, znanih tudi t>o raznih evropskih glavnih mestih. Njegov oče je bil poslanik Zdr. držav v Lizboni in v Bruselju, bil je tudi v diplomatični službi na Dunaju, kjer se je njegov sin navzel simpatije do tlačenih narodov, ki ga je privedla do tega, da se je sedaj tako živo zanimal in deloval za Jugoslovane in Čeho-Slovake, Potm, ko je izbruhnila sedanja vojna, je bil imenovan poročnik Townsend nadzornikom. brezžične brzojavne postaje v Sayville, L—I. Tu je zadobil tudi nevarne poškodbe, ko je njegov avtomobil ob drugega zadel, v katerem so se vozili nemški špijoni in skušali pobegniti, ko jih je zasledoval. V zadnjem času je bil na sta-njen v Washingtonu pri morna-ričnem oddelku, kjer se je pečal v prvi vrsti z jugoslovanskim in magati svojim trpečim bratom. Kako bomo podali bratom Hrvatom in Srbom ljubečo roko, ako se niti Slovenci med seboj ne mo- 224 France Korče, do 8—9.... 225 Carmen Korče, do 8—9---- 226 Andrej Korenčan, do 9—10 227 Fanny Korenčan ,do 9—10.. 228 Podružnica, it. 21. članarino 229 Podružnica, it. 21. darilo.. 230 Josip Debevc, ND 9........ bodočnost našega naroda. Nov duh mora zavladati sedaj v vrste Slovenske Narodne Zveze. Izvrševalni Odbor poživlja slehernega Slovenca in Slovenko Enajsta ura je odbila, bodimo pri pravljeni na veliki dan Svobode na 238 Ivan Zorman, do 8. 239 Joseph Gombač, do 8...... 240 Louis Meinar, do 9—10---- 241 Podruinica, št. 1. članarina 242 Frank Pekol, ND. 8—9.... Ignac Pekol, ND. 8—9---- 244 Josip Marolt, do 8 9 10.. 245 Karol Mramor, do 10—11.. 246 Mary Mramor, do 10—11.. 247 Frank Drašler, do 9........ 248 Josip Jenič, do 8.......... 249 John Pikš, do 9............ 250 Frank Mohorčič, do 10..... Na delo, da ne bodemo stali osra- rodni svet pošilja pobotnico o sprejetih Suštaršič,'do 10.'.'.'.!! v • 1 J 1 Sq1: $200.00 darovanih od SNZ. za našo pro- ^ 11 fl 0 močeni, kadar nas bodo vprašali r , 252 Agnes Zalokar, do 8—0.... paganao. | j . Fa]etič. do 9........ Druga rasna poročila:, — Predloži se pismo od Louis J. Pirc-a,! v katerem ima 6 točk, da bi jih ivrie-j valni odbor rešil. Cela stvar se jb izročila v roke g. Dr. Drago Marašič-u. Predloži se prvi svesek revije "A-j merizilnization Bulletin", katerega izdaja Department of the Interior, Bureau of Education v New York, N. Y. osvobojeni bratje: Kaj ste doprinesli Vi za slovensko in jugoslo vansko svobodo? - Agitirajmo med svojimi pnja telji in znanci za vstop v Slovensko Narodno Zvezo. Snujno nove podružnice S. N. Z. Nabirajmo pridno narodni davek. Vsakdo, I Sklene se, da se odgovori nazaj, da ga kdor se ne sramuje svojega sloven- ^^^^vLveTugoslovanske divi skega rodu mora to z delom do- zije v Bimu poroift na tajnika SNZ. kaazti Slovenska Narodna Zveza podporočnik Joia Bavnik, kateri je » ralflnH 7 o vslužeben pri Londonskem pododbora v je osnovala nedotakljiv sKiaa za Rimu p^ da se njemu cei0 prvo pomoč v starem kraju. Vlo- delovanje S. N. Z. in da bi se nekaj žila je kot seme $50.00 na bank o J nabralo denarja, da bi se nakupil v 2,110 J , , . . _ Ameriki tobak, cigare in cigarete in po- Skrbimo, da bo iz tega semena slalo na njega v Bim, ker Evropa je zrastel sklad tisočakov in stotiso- v tem oziru že do kosti izglodana. Taj-v , nik poroča, da ima narejeno nabiralno c a kov. _ . polo in je že nabral tega denarja nad Noben narod si ni priboril svoje $100.00, ter upa, da bo dobil ie več. svobode brez žrtev in napornega Cela stvar se bo vršila podpokrovitel- 254 Josip Svete, darilo........ 255 Podruinica, št. 3. za narodni dav...................... 2.00 10.00 1.00 1.00 4.50 9.19 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .50 8.00 3.00 1.00 1.00 17.25 5.00 5.00 3.00 .50 .50 5.00 5.00 1.00 1.00 1.00 4.00 1.00 25.00 25.00 ee mladina propada, ker ji nikdo ne priskoči na pomoč? Radi tega a-peliram v teh zgodovinskih časih, ko se ustvarja Jugoslavija, na vse Slovence brez razlike stranke, da vpošljejo denarno pomoč "Fondu slovenske emigracije", katerega upravlja g. Mihael Vošnjak, Col onge sur Territet, Švica. Poživljam ameriška društva, da prirejajo veseliee za naše dijake v Švici, in prosim posameznike, da priskočijo z denarno pomočjo. Ker je pošiljanje denarja v Švi co zvezano s potežkočami, bom sam sprejemal, potrjeval in odpošiljal v Švico našim beguncem-dijakom namenjene svote. Izvolite torej nasloviti denarne pošiljatve: Bogumil Vošnjak, 702 Southern Building, Washington, D. O. Z jugoslovanskim pozdravom b. Vošnjak, član Jugoslovanskega Odbora', za 'Fond slovenske emigracijef, Collongne sur Territet, Švica. , -1 i Razne novice. čehoslovaškim vprašanjem. Z njim so izgubili Jugoslovani in Čeho-Slovaki odkritosrčnima in nesebičnega prijatelja ter največjega zagovornika svoje stvari, ter je njegova izguba velik udarec za nje. Slava njegovemu spominu. # Aretirana pogrebnika.. New York, N. Y. 28. okt. — Zvezne oblasti so aretirale te dni dva znana pogrebnika tukajšnjega mesta, ker sta izvrševala goljufijo pri pogrebih in pri prodaji rakev. Označena pogrebnika sta imela dosti posla s pokopavanjem vojakov, umrlih za influenco v nekeni taborišču nets leč od New Yorka, Ker preskrbi vojaška oblast za za vsakega umrlega vojaka prosto iesenp rakev vredno $35. — sta la dva pogrebnika mesetarila s sorodniki pokonjih vojakov, da so jim odstopili vojaške rak ve in kupovali 4 do 5 krat dražje — v zameno. Vojaške rakve sta po prodajala po $100. — drugim strankam. Oba pogrebnika, ali goljufa najnižje vrste čaka sedaj občutna kazen. Skupaj...................H85.90 Stroiki: Cek it. 30 Frank Hudovernik, za znamke itd.....................* 31 Za slike L V. 8. Zbora.... 32 Tajniška nagrada za dva meseca ..................... 33 Nova zastava "Jugoslavije" 34 Bazglednice ............... 11.03 20.00 20.00 20.00 21.00 Skupaj....................* »2.03 Ker je bil stem dnevni red gotov, Zaključi predsednik sejo ob 11:30 zv. r panl Schneller, predsednik. Frank Hudovernik, tajnik. n. IZKAZ DABOV ZA TOBAK JUGOSLOVANSKIM VOJAKOM NA ITALIJANSKI FBONTL 80 darovali sledeči: Bezit it. ~L « A . • • j,i0:„,n j„ istvom SNZ., da bo denar prišel v prave dela. Žrtvuj mo se m delajmo, da !ke ko tu(U katereJa se j fi" Dr" Drago Maruiič, Cleveland, bomo znali ceniti svobodo. |bo tukaj kupilo in podalo na določeno | 0h'io 6...................9 2.00 mesto. . Amerika^uje j^ovan.ko. ^ poro,, 13 Frank Monorcic, .......... legijo. Na boj slovenski tantje in 6a> da dobil te dni iz jugoslovanske 14 j08ip Kregar, do............ Ohio . _____ 12 Frank Kenik, Cleveland, O.. 13 Frank Mohorčič, do... možie! Kaka čast za Vas, ako pri-; Kancelarije novi prapor, katerega je večje pa korakate prvi na rodno zemljo kot IZveza naro*ila- osvoboditelji iste pod zvezdnato zastavo. Vidite, da je zvezdnata zastava najboljši čuvaj naših ogroženih mej. s v V tem času čitajo možje in zene, Zastava se bo rabila le rade. Parada sa 4. vojno posojilo, ki se Ima vršiti dne 20. okt. t. k v Clevelandu, Ohio, in ker bodo tudi Jugoslovani zastopani v svojih narodnih nošah in da bo-deta narejena dva flota, da se plača iz 1.00 1.00 2.00 15 Anton Zrdina, do.......... 5.00 16 Viktor DribniČ, do........^ 2 17 Josip Jenič, do.............JJ 1« .Tosin Kresrar. do " 19 K. Kroatin, Carbondale, Pa. 1.00 20 Jakob Jarc, Cleveland, Ohio 1.00 21 Vinko Bonač, do............ -g 22 J. Smole j, do................g 23 Ignac Preogar, do...........w Parna lopata na pokopališču. New York, N. Y. 27. okt. — Vsled številnih smrtnih slučajev ali žrtev influence, je bilo vodstvo nekega večjega pokopališča prisiljeno omisliti si parno lopato za kopanje grobov, ker je primanjkovalo grobokopov. Na nekem drugem pokopališču je ostalo do 400 nepokopanih nir-ličev, ker jih niso mogli spraviti pod zemljo. Mesto samo je priskočilo v tem slučaju na pomoč in je določilo več svojih delavcev za kopanje grobov. — Dosedaj je u-mrlo tukaj za influenco in pljučnico že nad 12 tisoč oseb. BAZNE STVARI. SMRTNA KOSA. 18. t. m. je umrl v Washingtonu, mornarični pojočnik Lawrence Towsend. Podlegel je bolezni, influenci, vsled prenarpomega dela, katero mu je nalagalo njegovo zavzemanje v prid-tlačenih avstroogrskih narodov, zlaefti Jugoslovanov. Velik naš prijatelj in zagovornik si je prostovoljno nadel nalogo, pomagati našemu narodu v boju za osvoboditev in zje-dinjenje ter nam je šel povsod na roko. Sam kar najboljše poučen o našem položaju in o našem gibanju, je največ pripomogel, da so se zainteresirali za to vprašanje tudi drugi odlični Ameri kanci in da je dospelo tako visoko, kakor se nahaja danes. Bil je vedno v najožjem sttanu z Jugoslovanskim Narodnim Svetom, kateremu je šel v vsakem oziru na roko, ga obveščal o vsem potrebnim, dajal nasvete in prihajal po informacije. Sodeloval je pri vseh prireditvah in korakih v prid našega naroda, in še zadnji Največji vojni slavolok na svetu. Arhitekt Jarvis Hunt je sprožil nedavno misel, naj bi se postavilo Chicagu kolosalni spominski slavolok, ki bi veljal okrog $4,-000,000. Ta slavolok bi bil največ-ji te vrste na svetu in naj bi stal še poznim rodovom v spomin na 0-ne vrle naše može in fante, ki se borijo v sedanji svetovni vojni. V pokritje stroškov naj bi sleherni domoljub ni Amerikanec prispeval 10 centov. Prostor za ta slavolok je odbran na Michigan boulevardu, na severnem križišču Piazza. Slavolok bi bil postavljen 111 tri glavne železne stebre 160 čevljev visoko nad boulevardom; nad temi stebri bi bilo pa postavljenih več do 400 čevljev visokih stolpov. Zvečer bi bili ti stolpi čarobno razsvetljeni, kar bi delalo krasen prizor na mesto in o-kolico. .Srednja postava tega slavoloka bi bila velik kip Svobode, stoječe na vojnem vozu. Do vrhunca, ali do razglednega stolpa bi bilo mogoče dospeti z uspenjačo. Kot o-kraski te pa slavoloka naj bi služili udi bronasti kipi slavnih voj-sko-vodij in Amerikancev, ki so se odlikovali v tej vojni. Kupujte Vojno varčevalne znamke! • I ■ rui.cas.urad, Washington, D C.) .Mariborski Slovenski CJospodai prinaša v svoji številki od 22. av gust a op:s slavnosti odkritja spo minske plošče slovenskemu iji ju gosiovan.sk emu prvoboritelju dr Janezu Ev. Kreku na župnišeu * Št. .Janžo na Dolenjskem, kjer j< uuirl. Slovenski uaj'od ni moge' lepše proslaviti spomiji obletnic« njegove smrti ($. oktobra 1917.) kakor z ustanovitvijo Slovenske ga Narodnega Sveta, ki je združil vse slovenske stranke za odloča boj v derieeo svobode in zjedinjc »ja jugoslovanskega naroda. S t cm je izvršil del Krekove oporo ,ke it t s tem dokazal, da se zaveda narodnih dolžuosti, katere jc bu »lil v njem pokojni dr. Krek. In p« ljubljanskih konferencah je bilr V Št. Janin cdkrita ob prisotnosti fisoiglavo množice skromna spominska plošča, ki bo še poznim rodovom budila spomin na moža, ki je posvetil svoje življenje svobod! svojega naroda in katerega jc dohitela smrt v sredi najgorečnejše-ga in najinarljivejšega delovanja. Opis te slavnosti v Slov. Gospodarju se glasi: Slovanski na red je svojega očeta, buditelja in voditelja dr. Janeza Ev. Kreka preteklo nedeljo dne • 18. avgusta proslavil, kakor je ta mož zaslužil. V Št. Janžu na Po-Jenjskem se je ta dan odkrila dr. Kreku spominska plošča na žup-uišču. kjer je umrl. Slavnost odkritja se jc izvršila tako svečano in veličastno, kakor še menda nobena slavnost na slovenskih tleh. vsaj v zadnjih letih ne. Spomina dr. Kreka nismo uočastili samo Slovenci, Hrvati in Srbi, temveč prišli so tudi naši severni bratje Čehi in Poljaki, da proslavijo moža, ki je vse svoje sile posvetil velikemu delu, da bi zedinil v bratski slogi vse avstrijske Slovane.' Sijajna vožnja po Dolenjskem. V nedeljo zjutraj smo se odpeljali ob 8. uri iz Ljubljane. V prvih vozovih so se vozili naši po- so hiteli v in na vozovih pfoti Vas jc bila vsa edeta v zastave, cvetje in, zelenje, Na mogočuih mlajjh, drevesni Jn Qpvjjnih slavolokih je plapolalo brez števila '.astnv. Pri glavnem slavoloku sjta »ozdravila dušic goste, posebno 'irate s severa, domači župan in žu->an in zastopnica ženstva. Odgovarjali so cČh Stanek. Poljak-mi-nister 'Glombinski in dr. Korošce. Po pozdravu je bila ob 2;30 tiha šla je v bližnjo vas. Tam pa čega naroda, spominjajte se . . ."tjc dobila pičlih pet kg fižola brezi Nato jc pričela slavnost. Prvi jc| piŠČet. Lačna, brez denarja 111 da govoril domači župnik Bajec, ka-Jnl zamudila vlaka, jc sprejela fi-terega govor je ganil nas vse, kaj-!ztfi, to je seclanje vrednosti recimo ti izrazil je 0110. kar je čutil vsak ! K. Dala pa je za gotovih 300 K ed nas v svojem sreju. Po-(dednosti blaga. Potemtak< do izmed zdravil je novo slovansko med Čehi, Poljaki in Jugoslovani in predlagal slovesno prisego, da bomo vsi vstr&jali vborbi do končnega zjedinjenja in osvobojenja. Vlaga. Potemtakem sta-zvezojrte kilogram fižola dobrih 64 K. — Neki človek, po poklicu čevljar, pred vojno zadolžen, je sedaj pc-tičen mož. Bcguucem hodi po pod-noro v R. v^ak mesec za 57 strank. Dr. Glombinski, Stpnck, Sedlak fZamude ima tri ure, poleg tega 0-in Korošec so govorili med na v-1 pravi svoje posle. Od vsakega dobi dušenimi klici nrisotnih: dr. Koro-fpo eno krono, skupno 57 kron. Pc?j šcc se je omejil samo na par be- aprovizaciji nam računajo pri j scd. Nato je bila odkrita spomin- • sladkorju 30 v zavitek, katerega ska plošča med navdušenimi kli- i stehtajo zopet s sladkorjem vred. ei: "Slava dr. Kreku!". [fako da plačamo dvakrat tudi ta nesrečni .škniicelj. — Za mesec; lolnjevati do zadnjega diha tvbjo oporoko. Prokletstvo dejo . . " nad vse, ki odpa- belo-mcdro-rdeČe zastave. L]ud-11 Pa dan? , , i-i sloven sno obljubljamo, ne, pri stvo je dalo v polni meri duška ■___ .. , J * m v ' . . . see-amo ti, aa svojim čustvom. Dekleta 111 fantje so nas prišli pozdravljat v pestrih ^ . narodnih • nošah, ^koro na vsaki ^__ postaji so poslanci, Jugoslovani, kakor Čehi in Poljaki izstopili iz železniških vozov, da pozdravijo' vrlo navdušeno ljudstvo. Tu sc je pokazala prava slovanska vzajemnost. Govorili, odzdravijali, stiskali so si roke vsi: dolenjski kmet in minister Glombinski, grof Skar-bek in priprosta dolenjska ženicu. načelnik Stanek in slovensko kmetsko dekle, vse, prav vse je plavalo v navdušenem, . nepopisnem veselju. Smelo rečem, da kaj tako lepega, prisrčnega, neprisiljenega in obenem veličastnega, kakor so bili sprejemi na dolenjskih postajah, še nisem videl v svojem življenju. Dolenjei so pokazali tudi svoje slovensko gosto- 1 j ubije. Med vožnjo so pogostili poslance in časnikarje ter druge goste z izborniiju. dolenjskimi krepčili. Na postaji Karmel, kjev smo izutopi|i, pa jc nežno dekletce prineslo slovanskim gostom la-proti kruha in soli in po staroslovenski navadi zakUo&lo: "Dobrodošli!" Pero urednikovo je preslabo, da bi le približno qpi-salo Veličastno ih sijajuo vožlijo l>o Dolenjskem. Bratje Čehi, Poljaki, Hrvati in Srbi so bili na-ravjiost presenečeni val ed ljubkosti, prisrčnosti in neprisiljene gostoljubnosti, s katero jili je spre-jclp naše slovensko ljudsko. 2 Slotesen vhod v Št. Ja&ž. Vlak bi. bil moral dospeti že ob 11. uri na končno postajo, a t je srno prišli z veliko zamudo več kot 2 ur. Čakato nas je veliko število (Jug. Čas. Urad. Washington, D. C.) (Iz Slovenskega Naroda dne 27. julija.) Kulturni dar novoustanovljenega "slovenskega bataljona". — V četrtek smo izkazali med "Darili" maj smo prejeli begunsko podporo komaj te dni in najrevnejši begunci so še zadolženi ostali 30 K. i Strašno jc begunstvo. Tatvine. — Na Jcseuieah v hotelu "pri pošti" je odnesel neznan . . . 1 • > m ... # .i . Govoru župnika Bajea jc sledilo nepopisno navdušenje. Godba jc zqigrala "Lepo našo domovino", katero je tisočera množica navdušilo prepevala. Ko se jc navdušenje nekoliko poleglo, je domači župan naznanil, da je šentjanžka občina vzela spominsko ploščo v svoje varstvo. Pozdravile govore, v katerih so se spominjali dr. Kreka, so nato imeli: Minister Poljak Glombinski, Čeh Stanek in Sedlak ter dr. Koi-ošec. Spominska plošča, vzidana na šentjanžkem župnišču nad sobo, kjer je umrl dr. Krek. kaže pokojnega dra. Kreka v profilui sliki, izdelani od kiparja Dolinarja, s priprostim napisom: V tej hiši je umrl 8. oktobra 1917 DR. JANEZ 10V. KREK. Po odkritju je župnik Bajcc prijazno pogostil zunanje goste: na obširnem veseličnom prostoru pa se je razvilo veliko harodno v melje. Pqvodom odkritja . spomiiiske plošče v. Št. Janžu je pisala Hrvatska Država 20. avgusta: "Dne 17. avgusta so češki in poljski zastopniki obiskali dr. Krekov grob, na katercgA so poslanci Glombinski 111 grof Skar, bek, Vanek in Oklestek položili v imenu češkega in poljskega naroda vence. L>totako so okrasili tudi Prešernov grob. Ljubljanska zboVovanja so bila znesek 268 kron 40 vin., poslanih tat natakarici Tereziji Kratki zne od novoustanovljenega "sloven - ack 500 do 600 K. — V Rakovniku skega bataljona" iz nekega doma- Pri Kamniku jc bilo ukradeno .Mariji Cuckovi ženske obleke za dva tisoč kron. — V Rožni dolini jc odnesel nekdo nekemu poštnemu uslužbencu krompn'ja za i00 KO Kočevsko krajetno oblačilnico sodnega okraja Kočevje za revne sloje vuli neki Fran? Sciieschark, ki odganja slovenske ljudi, češ. kaj boste pri uas Nemcih prosjačili, pojdite beračit k Slovencem: zahteva, da govore ž njim nem-ško, slovenske župane pa, katerim v oliki i$ti do kolen ne sega, zmerja z "*dummc Kerle".. Ko se ga poklice pred sodišče na odgovor, pa juiiaško. taji! Opozarjamo deželno oblačilnico, da je v kočev-škili občinah 30% Slovencev, da spadajo v okoliš tega njenega častivrednega zaupnika tri popolnoma slovenske občine (&anjaloka, Fara in Osilnica) in da sodi torej na tako mesto najbrž mož nekoliko drugačnih nazorov iri otfkc. kot pa je častiti Frauz Sciieschark! Ker pa jc možakar slučajno tudi učitelj, ne bi morda škodile, ako bi se deželni oziroma okrajni šolski švet pobrigai za tozadevno so-diib najbrž Že ugotovljeni materi-jal pred okrajnim sodiščem v Kočevju tčr presodil, ali je tako šovinističen jn fin nastop primeren ja. ali nc! sila se je.slabo- čega pešpolka, za družbo sv. Cirila in Metoda, za šolsko .družbo za Istro in za dr. Krekov spomeiiifc. V bataljonu so po večini primorski Slovenci, nekaj od dnigod, nekaj Hrvatov. Razveselil je izkaz vsakega, kdor ga je Čital, ker dar priča, kako gorko pojmujejo naši fantje in možje sedanje čase, kako toplo jim bije sree za naš jugoslo-vainski na red in kako mu hočejo pomagati do boljše bodočnosti. Obljubljajo, da bodo še nabirali in So poslali, ftvala jim! Živeli! Čemu po nemško? —Pišejo nam iz mesta: Več trgovin je že zaprtih čez polet je. Prav neprijetno nadene človeka, kako se po trgovinah v Ljubljani še vedno preveč silijo z nemščino. Kaj treba naznanjati tudi po nemško na trgovini da ostane zaprta toliko in tolik'o časa? Ali ne zadostuje slovensko obvestilo v Ljubljani V Gradcu jc toliko Slovencev, da se ljubljanski licmškutarji kar poizgube proti njim, pa mislite, da bi kaka trgovina naznanila tudi po sloven^ sko. ako bi vstavila začasno svoje podjetje? Nobena. Čemu torej v Ljubljani še vedno taki obziri, ki jih dejansko ni'potreba ne glede domačih "Nemcev" in -ne glede kakega slučajuo tu se mudečega tujca. No. to so še ostanki starih, razvad, katerih pa se moramo o- umna' 21 let na posestni kova hči A- na^uazrpriMirni"peči. ^WM frgovŽČ industrijalec in veleposestnik. — Lesni industri- Španska, influenca. y V hedanjem času razširjanja kužne bolezni španske influeuce, morali bi sc zelo paziti, da sc je obvarujete. Kadarkoli opazite vnetje oči, tok nosnic, bolečine v hrbtu, glavobol, bol udov, mrzlico, vročico,in splošno oslabelost, priporočamo vsem sledeča navodila kot najboljše sredstvo za obvarovanje proti tej bdJezni: Grgranje in izpiranje grla in nosa s Scverovim Antisepsolom, kateri luij sc vporublja raztopljen, vzemite po en del tega zdravila na tri dele gorke vode. Ko se počutite z mrzlico ali takoj za pričet kom kihanja, vzemite takoj eno ali dve Severovi tablete za prehlad in gripo in ponovite na vsake tri ure, dokler vsa čreva ne pričnejo dobro delati. Ako sc vas prime kašelj, tedaj vzemite še Severov balzam za pljuča. Pojdite v postelj, vzemite kakšno gorko ko pijačo, da se dobro spotite. Ce se pa še ne čutite boljše, potem pa hit »-o pokličite zdravnika in naredite vse kar vam on svetuje. Gori navedena zdravila bodo veliko pomagala, da se obvarujete prej influence, zatorej jc zelo umestno, da imate vedno sledeča zdravila pri rokah doma. Prodajajo se v lekarnah, po sledečih cenah : Severa' s Antisepsol, 35 centov; Severa's Čold and Grip Tablets, 30 centov in Severa's Balzam for Lungs, 25 in 50 centov. Ako Vam jc nemogoče dobiti ta zdravila v vaši domači lekarni, potem jih naročite naravnost od F. Severa Co. Cedar Rapids, Iowa. (Advertis.) NAZNANILO IN ZAHVALA. -i Tužnim arcent uaznai-'jam, da smo izročili materi, črni zemlji telo naše drage sorodnicc Antonije Rajk Težka jc bila ločitev za vedno, ljuba nam pokojna Tončka! Toda naša živa vera in trdno upanje, da sc enkrat zopet siiidcmcr tam gori nad zvezdami nam daje tolažbo, da za more 111 o vst rajati v teh žalostnih časih. Raujka jc bila *ara 26 let, rojena Baš, dne 22 okt. 1892 v Trbovljah na Spodnjem Štajerskem. Bila jc članica treh društev in sicer: " Dr. Kralj., Maj-ilika", Oltarnega društva in dr. Auicrikanska Slovenka." Pri dr. "Kralj. Majnika" št. 157 K. S, K. J. jc bila zavarovana za $1000: za ravno toliko tudi pri društvu "Amer. Slovenka" J. P. Z. Sloga. — Zapušča tri otroke, očeta in mater. Umrla je dne 24. oktobra v Shcboyganu, Wis. njen mož je pa umrl dne 25. marca 1916. Najlepšo zahvalo izrekamo Mr. Flori jami Virantu, ker ji jc stol za pomoč v njeni bolezni do zad-11 jc ure. Zahvaljujemo se tudi vsem članic*m vseli društev, ki ste jo spremile k zadnjemu počitku. Prav lepa hvala rojaku Joc Ambrožiču za darovane rože, za obisk in požrtvovalnost za časa njone bolezni. Hvala končno vseui darovalcem krasnih vencev in rož. Žalujoči ostali: Anton in Frančiška Boš Nariši Josipina, Antonija in Stanko Rajk. otroci. Josip Baš, stri«-. Alojz Grabnar, bratranec. FARME NA PRODAJ. Ne zamudite lepe prilike! V največji in najbolj cvetoči farmarski naselbini Willard, Wis. Clark County imam 11a prodaj dve lepi farmi ena obsega 120 a-krov in. ja polovica zoranega in jc zraven \>c poslopje kar ga rabi fanner. Najlepša prilika za pravega moža, ki naredi lahko srečo v naši naselbini, kakor jo jc doseglo že dosti naših rojakov. Zapustite mestno življenje 111 podajte sc na deželo, kjer boste vživali zdravje neodvisnost in samostojnost. Pišite za vsa nadaljna pojasnila na Joseph Pekolj box 12 Willard, Wis. . (Ajlvertis. No. 43, 44) DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽA-LOSTI" ŠT. 50. K. S. K. J., N. S. PITTSBURGH. PA. .iir- litriM za Samomor. — tresti. Ljubljana mora biti ponosno slovenska in kazati povsod slovensko lice ... S švabčarcnjem S3" Sovrrn>d /dr^vila vcrirstijejo /dr.i^jo v dnu 1 na h. Izborno mazilo. Ako vas tare rrrmatizem, protin in poskusite ga in se boste prepričali o njegovi izbornosti. Ni vam treba " " iti. Vzemite Severa's Go t hard Oil (Severovo Go^ hard sko olj 6). katero ne potrebuje nikakega posebnega priporočila. To zdravilo se samo priporoča kot najboljši liniment za take bolezni. Izborno zdravila ako imate okorele mišice in sklepe, kake pofleodbe, in vsakovratne druge bo-lečine na telesu. Vzemite ga. kadarkoli j« vam treba kakega mazil-se v vseh Wfif VV F. S* VERA EDA« RAPIDS. IOWA ima »vojo redno mesečno —jo reako drugo nedeljo v mesecu v Kranjske Slovenskem Domu, 57 i* Butler St* Pittsburgh, Pe. Uredniki leto 1918; Predsedniki John Mrevmia. 1107 Haulage Ave.,. N. S. Pittsburgh. Pe. I. tajnik: Frank Trempus, 5146 Carnegie Št., Pittsburgh, Ps. Zastopnik: Jorij Greguraš, 4617 P.utler St., Pittsburgh, P«. Prušt. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 8C.r, Lockhart St.. N. S. Pittsburgh- člani se sprejemajo v društvo od IG. do 50. leta; posmrtnina je IJ000, $500 ali $250. Naše društvo plačuje vsak dan. en dolar, ali $7.00 bolniške podpore na teden. Slovenci in Hrvati, kteri še niste nrl » obenem društvu, spadajoče k JL S. K. .T. sc uljudno vabijo pod zastavo igoraj omenjenega društva. Za vsa pojasnila s»e obrnite na zgoraj imenovane Uradnike društva. V slučaju bolezni ee mora vwik član te-ira društva oglasiti pri It. tajniku Frank Golohič, 6212 Natrona aHev. Pittsburgh, Pa., isti dan ko sheli In ravno tako zopet ko oadra«!. Pomnožite svole znanje v naravoslovju. Narava na in daje mnogo rasilis, • katerimi jc mogofo r.draWti razne bo-leznL Jar. imam v ralogi ter raspoS'" tjam rar.novr»t»c suhe rastline, evetjs, jagode in koroniuc, take, ki izvirajo it vB«?h delov sveta* Pišite pp moj bret-plačili cenik. Knjiga "Mali domsfl zdravnik", ki stane samo 2a eentoT, obSirno opisuje'veliko Število rastlin i" dajo nasvet. r.a katere bolesnl in kako se naj rabijo. Ne odlašajte, naroČite takoj to poučljivo knjigo. MATH. PEZDOt, p o r,o* 772, City Hali Rta. New York. N. Y. dale« na in da s ko postale ladje sovražnikom ne vidne, je padel na francoskem b0-jišcu. Jndom se ne godi slabo. — V Budimpešti so izvedli pred nekaj dnevi hišno preiskavo živil. V neki družini židovskih izgnancev so na šli 3000 kg moke, 1100 kg boba, 50 kg kave, 600 kg sladkorja, 400 kg masti. 570 vretencev sukanca, 100 kg mila. 1000 kg soli, itd. O. še je dovolj jesti, le razdeljeno je bolj svetu so za uvedbo zračne _ rem in Dunajem. Peča se s tem vprašanjem tudi vojaika oblast in trgovsko ministrstvo. Morda bi tt pošta imela vež sreče, kakor ona m^d Budimpešto in Dunajem. (Vesti povzete iz Domoljuba.) prepovedan tabor v Družmirju na Štajerske«. — Avstrijska vladi* je prepričana, da nima večje in mjjnejse naloge kot da prepoveduje slovenske shede. (9 j nerodno. v rs t zaplenjenih.) j Kal» narašča število milijonar Za Družimir je bil shod napo-j jev. — Bankir S. Plicgor v Čer-vedan, a v zadnjem trenutku pre-; novicah sc je ob izbruhu vojne zapovedan. Ker pa se je zbralo kljub Sel pečati s trgovino z živili in sitemu veliko ljudi v Družmirju, sejcer v velikem obsegu. Osebe, ki je odpeljal tjakaj poslanec Ver-' dobro poznajo njegove premoženj-stovsek. ki je zborovalcem razložil I ske razmere, pravijo, da je imel vzrok prepovedi. Ljudje so vstra-; imenovani Žid pred vojno samo ja!i skozi 5 ur na zborovžrlišču. No-j 100,000 K premoženja. V teku voi bena prepoved ne ustavi naše mi-lne si je pa pridobil čez 2 milijona sli, ki vedno bolj prodira, čim bolj kron premoženja. — Žid Natart jo zatirajo, f Konec. 24 vist. zaplc- Kraft, lastnik paromlina v Seretu njenih.) , v Bukovini, jc imel pred vojno ko- Censura se boji resiiice. Zaradi maj 200,000 K premoženja, a dan-deputaeije, ki so jo poslali štajer- ; danes šteje njegovo premoženje ski in koroški Nenicl na Dunaj,j čez štiri milijone kron.—Izsclje-kjer so se drznili govoriti tudi v, valni agent in Žid Eidinger sc jc imenu Slovencev, so vse slovenske začel pečati s trgovino z živino in stranke izdale na ljudstvo skupen 7. živili, istočasno se jc bavil tudi z oklic, ki so ga prinesli nemški ma- izseljevanjem ljudi iz Bukovine. riborski in slovenski listi.' Do Oblasti so mu sicer prepovedale skrajnosti zmeSana ljubljanska nadaljno izvrševanje umazanega cenzura pa se ničesar bolj ne boji posla izseljeValnega agenta, a mož kot la bi ljudstvo zvedelo resnico,: je napravil v teku vojne s trgo-in je oklic pobelila. Naše ljudstvo j vino z živili, živino in kot izšel je-pa je toliko zrelo, da zna tudi po- valni agent čez pet milijonov kron. beljene kolice izvrstno čitati. j — Tako si nakopičujejo te pijavke Nemški narodni svet so ustano- milijonska premoženja, vili na Dunaju za celo Avstrijo. > Tudi poklic. — V Šefieldu na Za strankino pisarno je takoj eden1 Angleškem manjka piva kot dru-i/.med navzočih daroval 100.000 K. rjod. Le nekatere restavracije ga C. kr. namestništvu na štajer- dobivajo. Prebrisan dečko pa ča-skem javljamo, da njihove nemške1 ka vsak dan pri vratih, kjer imajo dopise redno mečemo v koš. Naj pivovarne zaloge piva, da odpelje-si tojrej gospodje pri visoki vladi jo vozovi pivo po posameznih go-sosednje Štajerske prihranijo svo- stilnah. Dečko gre za njimi, si je delo in papir! imena restavracij napiše in proda- V pomoč stradajočim otrokom, ja — za dober denar te naslove v-— V Ljubljani se-je osnoval Slo-i netim pivopivcem. # venski odbor v pomoč stradajočim Roparski umor na Dunaju. — otrokom. Zakaj znano je, da velika množica Otrok sitno trpi radi pomanjkanja, in to je resna nevarnost za bodoči rod. Odboru predseduje gospa županja dr. Tavčarjeva. : Trsta. Po umoru sta odprla baro-Preki sod. — Kakor poročajo u- ničin hranilnik, ki ga je imela 23. maja je na Dunaju v hotelu *4 Bristol** umoril neki pisar,r 17-letni Franke skupno z zavaroval -nim agentom Emilom Davidom uslužbenko je bilo p „ _ glasom odloka jl _ ................ ...... iiinlštrstva, ki je bil včeraj iz- milijonov metrov za obleko dan. Poslovati prične 26. septem b nt ■-v* - ' , Ravnateljstvo c. kr. žsnskega učiteljišča goriškega te preseli s 1. avgustom zopet v Gorico; pisarna se nahaja v zavodu Vrtna ulica štev 6; .. -'j ■ [} ^-v Prevoz lastnega pridelka žita in krompirja is Kranjskega na Goriško, Marsikatera begunska družina jc imela v najemu njivo na Kranjskem in želi sedaj prepeljati žito jfft krompir na Goriško. Potrebna transportna dovolila daje ljubljanska podružnica Zavoda za promet z žitom. V to svrho je treba predtožiit potrdilo okrajnega glavarstva, odkoder želi kedo izpeljati svoj pridelek. Na potrdilu mora biti navedeno: 1. da je prosilec v resnici imej njivo v najemu in od koga: 2. i čem je imel posejano njivo; 3. koliko je posejal, oziroma koliko pridelal. "Slovenske Straže" so se spominjali:- podružnica Slov. Straže v Lijrojni pri Vrhniki (narodni davek) 12 K; J. Pavlin, katchet, Št. Vid nad Ljubljano, 20 K; podružnica Slov. Straže Št. Rupert pri Velikovcu, (dar. g. A. Riepl pod. Flešar) 20 K; Jožet,Kodrič, kaplan Šma^tin p. Slov. Gradec, zbirka 30 K; Anton Modie, vojna pošta 60ft, 17 K; Fran jo Sinko, župnik, Sv. Martin na Pohorju, 50; po g. Milošu Ferk, bogoslov-cu, Slov. Gradec, nabrano po č. g. provizorju na novi maši č. g. Al. Kuharja v Kotljah, Kor., 102 K. —- Posnemajte! Za častnega občana občine je imenovala Sežana generalnega mojstra majorja Trieba za saslu^ ge, ki si jih je pridobil z zgradbo velikanskega kraškega vodovoda. Hrvatska navtična šola v Malem LoftinjU. Iz Lošinja poročajo, da je dobilo ravnateljstvo tamoš-nj6 navtičue šole, ki jc bila doslej Italijanska, uradno sporočilo," da boder na tem zavodu tudi Hr-' radni listi, je c. kr. vojaško poveljstvo proglasilo preki sod za vojaške osebe in kazensko vojaškim o-sebam enako stoječe osebe na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem. Pod smrtno kaznijo se svare vojaške osebe radi vstaje, upora, bega, navajanja ali pomoči h kršitvi vojaške prisege, prekuc i je in radi sistematičnega plenjenja. Umrl je v neki dunajski bolniš- nici Janez Rihtaršič radi prelila-hja v^sarajeVU je aretirala te dni jenja, ki ga je dobil na italijan -skem bojišču. Doma je bil iz Selc nad Škofjo Loko. , ' Padel je na laški fronti Pavel Paulak, star 20 let, doma iz Šmar-jetc nad Pliberkom na Koroškem. Samomor. — Na železniškem tiru med Zagorjem in Savo se jo vrgel pod vlak neki okoli (M) let F.tar neznan mož. Vlak gn je povozil in neznanca so prepeljali na postajo v Zagorje, kjer je umrl. Vlom v cerkev. — V noči od 20. na 21. junija jc neznan zločinec vlomil skozi okno v župno cerkev v Žalini. V zakristiji je ukradel j rebrn kdih starinske vrednosti iz 1. 1693. Iz tabernaklja skoro novo inonštranco, samo pateno s sv. ho-stijb je pustil. Storilca žasledu je jo. i. ske paralelke, in sicer še v šol- baroniee Vivante iz skem lefu 1918—otvori p,.vi razred. V Malem Lošmju je dovolj lepih stanovanj za dijake in letos ustanove tudi dijaško kuhi-* |jo. Hrvatski listi uslužbenka v varstvu, ter vzela iz njega 400,000 kron. Oba morilca so kmalu izsledili ter zaprli. 'Zverinska mati. — V neki hiši dunajskega okraja Rudolfsheim so našli 15-letnega Henrika In -fuehra mrtvega. Mati je dečka skozi osem mesecev tako trpinčila, da je umrl za posledicami trpinčenja. Nečloveško mater, strežnico Marijo Infuchr,-so zaprli. Prebrisani dezerterji. — Polici več sumljivih mohamedanskih žena. Ko so jih bolj natanko pregledali, so dognali, da so to le preoblečeni dezerterji. Ligojna pri Vrhniki. — Prireditev podružnice "Slovenske Straže" začetkom maja v korist obmejnim Slovencem, se jc sijajno obnesla. 400 kron čistega dobička je podružnica izročila osrednjemu odboru v narodno-obrambne ne-menc. Podružnica šteje do 100 red nih članov, od katerih prispeva velika večina tudi mesečno po 10 vinarjev za narodni davek. (rapirnatih anovij in sicer: 16.000 jaških metrov za aeroplane, 6 fro-i- mm ujetnikom, 100.000 metrov za delavno obleko delavcem, 4 milijone metrov za obleko in uniformo v zaledju, 200.000 garnitur za prevlek6 slamnjakov, 6 milijonov metrov za nadomestilo plat nega blaga, 120.000 metrov papirnatih snovi za bisage. 70.000 metrov za mrtvaške sraee. 50.000 metrov za prevleko zabojev z municijo. 4.9 milijona papirnatih vreč zn oves, 1.2 milijona vreč za sadje, 4 milijone vreč za moko ter 1.419.000 fttirjaških metrov papirnate snovi za nepremočljive plahte, ki sfc rabijo za vozove in vagone. — Še dalje gredo v papirni industriji Nemci v rajhu. Vsled ministrskega odloka na Bavarskem je zaukazano mestnim in kmetiškim občinam, da skrbe za to, da se mrtveci oblačijo samo v papirnata krila. Omivalkam mrtvecev je naročeno, da bi tam, kjer imajo mrtvega obleči v volneno obleko, odnesle to ua občinski urad, kjer dobe zanjo papirnato obleko. Razstava v Ljubljani. — Splitsko Naše Jedinstvo poroča 21. avgusta: "Poljska zveza umetnikov se pripravlja, prirediti v Ljubljani razstavo, ki bo pozneje *otvor-jena tudi v Pragi." Vprašanje dezertacij v jugoslovanskih krajih. — Zagrebška ilrvastka Država piše 18. avgusta; Z ozirom na dezerterje piše oficijalna Smotra Dalmatinska: Na podlagi informacij, katere je prejel vojni minister, se pogosto pripeti, da je dezertacije iz armade pripisati edinole vedenju prebivalstva. Stariši in prijatelji ppnjagajo in prigovarjajo vojakom k dezertaciji, ako so se, ko poteče njihov dopust, odločili, da se ne vrnejo več k svojemu pol-jpi. Stariši in sorodniki v prvi ^rsti prigovarjajo vojakom k de-^jrtaciji, skrivajoč in svareč jih, alfo «e bližajo patrulje, in jih branijo na varnih mestih. V nekaterih slučajih se je celo pripeti-1?, da je šlo prebivalstvo tako daleč. da se je ustavljalo aretaciji in transportaciji dezerterjev po yo-. jaskiji oddelkih. Prebivalstvo se svari, da čakajo one; ki se dajo zavesti k takemu prekršenju postave, najstrožje kazni in posledice. Poleg tega so dobil^ vojaške oblasti nalog, podvzeti proti de-zerterjem najstrožje in najbolj drastične mere. V slučajih, kjer se jim postavi nasproti upor. kakor na primer napad, podskodbe. ali celo naval mas. naj rabijo vojaški policaji in patroljc orožje proti napadalcem, dokler se ne podajo." AVSTRIJSKE ČETE STRELJAJO NA LJUBf>JANO. — Dunajski list "Die Zief piše 6. avgusta :, "Iz Ljubljane smo prejeli naslednjo vest: "V četrtek popoldan, okoli pete ure, ko je vosil skozi mesto vojaški vlak, je nekoliko besnih vojakov oddalo par strelov na mesto. To se je ponovile v petek ponoči okoli enajste ure, ko je bilo slišati zopet par strelov." Zagrebški Glas Slovencev, Hrvatov in Srbov piše 8. avgusta pod naslovom: "Poročilo z ljubljanske fronte": **V sobVftb in nedeljo mirno. Padel ni niti en strel — dasi je deževalo. Post a j ena čel ni k in policija sta poslala brzojavko višjim oblastim." • Isti Glas Slovencev, Hrvatov in Srbov znova zatrjuje, da se streli, oddani na Ljubljano in okolico, vedno pogostejše ponavljajo. Slovanski vojaki obsdjeni na smrt. — Dunajska Arbeiter Zei-tung objavlja 8. avgusta odredbo štev. 117, ki je bila izdaja 29. Julija od govemerja dunajske gar-nizjije, kakor tudi imena štiriin-sedemdesetih vojakov, ki so bili ustreljeni radi upora In i;daje if m je podpisalo več kot b jugoslovansko deklaracijo. V vasi St. Peter na Štajerskem so 102 žene in dekleta podpisala jugoslovansko deklaracijo. ♦ KtJPUJTE VOJNO VARČEVALNE ZNAMKE! eTitmAifi n STA U DOH A R Avenue L, ith Chicago, m. Telefon: So. Chi<**n 13.141. se priporoča Sloveneem in FIrve- 4» tom. , \ Prodajam in razvaiam premog ]) • in drva, selim pohištvo in oprav- .< > ljam ekspresne posle. * \ Svoji k tvojim! Ž * KRASNA POZLAČENA URA z 21 kamni — garantirana za 20 let samo $9.85 z darili vred. Nikdnr poprej vam ni ponnjaia tako lepa priložnost, kakor ravno »cdaj. To vrednost no .^in koristno uro dobite od nas zdaj skoro znstoai. I.c pofrlojte to novo lopo uro. Mi vemo, dn boste z njo zadovoljni kot s katero #»0.00 vredno nro. Ima 21 kamnov, prav fino kolesovje iz najboljšega jekla, drži pravi čas, bolj kot druge ure. Kaselje in kolesovje GARANTIRAMO ZA 20 LET. Ta ura ima močan in lop kaselje, pozlačen, na katerem je vrezan elegantno amerilcanski orel držeč zastavo Svobode. Ura je vredna najmanj $26.00, a kei- hočemo javnost seznnti z na-Simi urami, jih bomo prodajali za mnl čas po ♦O.g.l, dokler jih naj zmanjka, Xe oziraje kje kupite uro,] boljfie ne dobite nikjer sa ta denar. V*.kdo naj bi imel tako uro «1 trajen* spomin, je ravno taka, kot jo mi opiAemo in če boste nezadovoljni ž nj.i, vrnemo vam denar. Take ure ne dobite nikjer drugje, kot samo pri ms. Vsled tega pošljite naročilo« dares, ker bodo dražje kmalu. ZASTONJ damo onemu, ki izreže tn «"rlas in ga poSlje z naročilom. ____ PO. OLXOMA ZASTONJ lepo zlato verižico, scarf pin, in Fountniu pero. i Ne |t>ftljite denarja, le .15e v postnih znamkah pridertite naročilu, a ostalo y pla.V.te, ko pride blago v vafi dom. Kdor naroči dve uri dobi zastonj a še 1 pe Gold Filled Cuff Buttons. Pišite takoj na X VARIETY SALES COMPANY, DEPT 555, 3306 W. Crystal St, Chicago, 111. H Nyi'M'M #,♦ f ♦ Mf # M S I i M s ^ S S C 0»»■»»»»<■»»»»♦ 0»»Ofr Ne strašite se! i " =. Vaš denar je varen! Če tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastil« Vaiega denarja, naloženega n* banki. Tako izjavlja predsednikov« vojna proklamscija. Kar je Vaie, je torej Vaše in ostane Vaše; niW« nima pravice do Vaie lastnine, dokler se Vi sadriite mirno in ne rnjete coper našo državo. ' 3 ^ 3% obresti na hranilnih nlogah 3% Obresti ako nedvignjene, se pripišejo h glavnici in se tako sspet obrestujejo. Pri nas bodete vedno dobro in oljndno postreieni po svojem rojakn. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema. Denarja v stari kraj vam sedaj ne svetujemo pošiljati, tudi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajam o V najem varnostne skrinjice po fS.OO na leto za shranjen j s vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatovi ''t 1 Iaimi Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina. Nal« banka j« dapoiitoi urad m mao postno hranilnico, an ■Mto Jofiat, an okraj Will, sa dršnvo Illinou im sa vlado Zdntaoa* držav. Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do 8. pop. JOLIČT, ILLINOIS Kapital $150,000. Rezervni sklad $360,099. nastopila, na' napravi mir, ranje~|Večitia ustreljenih vojakov je bi na. Ha Čehov, sedemnajst izmed niiV jc pripadalo eeho-slovnški lejriji. katere so avstrijski vojaki ujoli. Plebiscit na Slovenskem: Slovenski Narod poroea 30.. julija: Frebivalei župnije Svino (102 -podpisa) in Sušida pri Kobaridu Zakaj primankuje papirja? — Skoraj1 vsi — in posel) n o rifovan- ski — listi tožijo o pomanjkanja papirja. Pa v istiui ni papirja nfanj, ali premnogo se ga porafti za razne druge namene, kakor zS JOSIV r ETIKO SLOVENSKA GOSTILNA ! 2236 S. Wood Street Chicago, Illinois Tslefon: Canal 293. Be priporoča rojakom Slovencem sa obilen po«et. "Dobra postrslba ) In dobra pijača", to je moje geslo. . . . , , i i , i i j "i i t t—r1---- ■-•-*• • -- —— i j f, Telefon: Canal 80 ! f Martin Nemanich SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA 1900 W. 22nd St., vogal So. Lincoln St, Chicago, IUgl Mgki Slovenci vedno dobro došli! ■ > - 5 ."j Tedaj sem se spomnil t ud! na svojega konjiča zunaj ob poti in hitel sem ga odvezat ter sem ga peljal v hlev gostilne "pri volu", ker sami ga nismo imeli. Ko seni se vrnil, je bila miza pri postelji moje drage matere že pogrnjena, in moral sem je^ti in piti. Potem sem ji natančneje pripovedoval to in ono, kar sem ji bil v pismih le na kratko omenil. Tedaj me je mahoma vprašala, kaj je z mojo ljubeznijo do Verčnke Kajzer. Na celem potovanju sem se bal tega vprašanja in srečanja z Ve-rcnko. Kako sem hotel takrat po svojem pogovoru s patrom Šekun-dom pisati materi, sem že povedal. Pozneje sem se parkrat poizkusil, a vedno sem pismo raztrgal in si mislil pri tem: "Ko bi ji le mogel sam povedati!" Zdaj sem imel zaželeno priložnost, in vendar mi je bilo tako težko! Storil sem! Povedal sem materi vse: Verenkino odpoved, kajko mi je poslala pismo nazaj, kafco sem sc ujezil, kako mi je marquis v tako 'znamenitih okoliščinah ponudil roko svoje hčere, kaj je rekel k temu oče Sekundus* kako lepa, izobražena, bogata in dobrosrčna da jc moja nevesta, in kako je vkljub temu vse' moje srce še vedno pri Vereni. * Vse sem ji povedal popolnoma vdkritosrčno, in če kje nisem mo gel najti prave besede, pomagala mi je z umnimi vprašanji iz za • Ircgc. . Ko sem končal, pogladila mi je roko, ki je ležala na njeni odeji, in je rekla: "Ubogi dečko! Ubogi Damian!" Po majhnem pre-sedku pa me je vprašala: "In oče šeeundus meni, da je tvoja zaroka s plemenito gospodično veljavna?" "Da, tako je rekel." "Toda vidva vendar ne spada-dala skupaj, vsaj tako ne, kakor i i in Verouka!" "Uc pa Verenka neče, moram pač gledati* kako spravim iz svojega srca ljubezen do nje, da postanem Izabelr, ki je tudi dobrosrčno dekle, pošten krščanski mož."' "Če Verenka neče! Stavim pa kar hočeš, da se je Verenka že-davno grenko kesala za svoje malo ljiibosunmje. Pisali so ji pač Pariza, najbrže njen brat, da •u je sedel boter. Toda zastavni gospod ni bil več isti. Ta kratki-čas se je postaral za de- motno pot set in več let. Mož, ki je bil ob pokopališče mojem odhodu še čil, postal je sla bgten starec; tresel se je, ko se je dvignil, da bi mi šel naproti; o-iVerene. Tam sem sedel pod ko dvoriš bogati lepi in plemeniti deklici, iu tako je mislila, da si jo zapustil. — No, Damian. ne ku-jaj se! Pusti, naj misli in skrbi tvoja mati To se mora na kak način zopet poravnati! Pojdi mirno počivat in dobro spi! Jutri bomo kaj več o tem govorili" Pokleknil sem ob njeni postelji, in napravila mi je križec na čelo, kakor v mojih otroških dneh Dosti mirnejši sem stopil potem v svojo malo sobico in spal, dokler ni pozvonil cerkovnik bližnje cerkve sv. Ožbalda k zgodnji maši. tedaj si nisem mogel popolnoma izmeneati spanca z oči* tako da scni komaj pravočasno prišel k šolski maši. Ko sem! hotel stopiti pri stranskih vratih na ženski strani noter, sem pod vratmi skoro zadel ob Veren ko Keyzer. Kako lepa mladenka je postala iz dekliee v teh dveh le>tih in pol! S sramežljivo povešenimi očmi je stala ob kro-pilniku in je ravno pomočila svoj prst vanj, ko sem vsjtopil. Ker sem v ozkem prehodu nekoliki' zadel ob njeno obleko, dvignila jc k meni oči, me spoznala in se veselo ustrašila. Brž pa se je njen obraz poresnil ter postal skoro strog. Ali se je spomnila na svetost kraja, ali pa je mislila, da je vez med nama zrušena. S povešenimi očmi in stisnjenimi ustnicami mi je ponudila v naglici blagoslovljeno vodo -in smuknila mimo mene skozi vrata. Verenka. Verenka, kako si mi tisto jutro skazila pobožnofct ! Po zajutrku seni hitel v Zur-laubenski dvor. Kakor blisk se je b»ln že raznesla po malem mestecu vest o m " Vf'I ■ « Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja. tSkoro že 30 let se Trinerjeva spravila uspcSno rabijo s največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka. ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani Številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper d ravnjo na vseh Številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil ie zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko ve* plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v oknrn priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino — torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih jo devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. T/inerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tveriu zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakorine nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadovi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-gjavobola, nervoznosti, navada« slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in «t%ge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite v vseh lekarnah. ZAHVALA. Spodaj podpisani so na tem mestu najprisrčnejše in lopo Zahvaljuje fin vsem sorodnikom, znancem in prijateljem obojega spola za mnogtfhrojen obisk, 4rucl in požrtvovalnost ob času Vftft*^ ne mučne bolezni "influenced moje nepozabljene in priljubljene soproge, in matere 4ne Živetz, rojene pred 29 leti v Chicagu, lli., ki je dne 21. oktobra ob 1:05 zjutraj previdena s sv. zakramenti za umirajoče v Gospodu zaspala. Srčna livala vsem mojim sorodnikom in prijateljem za za krasne vence in cvetlice. Hvala lepa Mr in Mrs Sumrak, kakor tudi mojemu bratu John Živetž-u in njegovi družini. Nadalje lepa hvala starišem pokoj-nice — Mr in Mrs Anton Kofinfek in Mr. Joseph Kosiček, sestrama Juliji omož. Fort iz Jolieta in Antoniji F. Matetti in aMry F. Hočevar; teti Mrs. Anna Terh in družini, Mrs Josipini Klisner in družini in Mr in Mrs Gerderšič vsi iz Chicaga. Prisrčna hvala sorodnikom in drugim ki ste spremili mojo nepozabno soprogo k večnemu počitku do groba. ttog Vam stotero povrni. Ti pa, nepozabljena soproga in< skrbna mati mojih nedolžnih o-trok spavaj sladko v hladni zemlji! Na svidenje nad zvezdami! Pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Žal 11 joči ostali: Frank Živetz, soprog. Frank, Lucile, Gertrode in Anna, • » . - T- • • otroci. prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, luna- TflflNER JElf- TJAHMENTI ■ illllfcllllfc w Lil! I ITI k H I batfo, otrpelosti gležnje v in dragih, najhitrejša in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. ' 1 ' r ' >- ' Trinerjev Antiputrin je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in dragih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. NAJNOVEJŠE NAGRADE SO DOBILA TRINEBJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZ8TAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1015. GRAND PRIX—PANAMA 1916. Opomba: Od sedaj naprej je mogoče dobiti Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino, Trinerjevo "Angelica " grenko toniko in vsa druga Trinerjeva zdravila izkljm no le v lekarnah ali pri prodajalcih zdravil, 'r je sedaj Trinerjevi laboratory do skrajne meje zaposlen z izvrševanjem naročil za lekarne in vlado — za razne zdravilne potrebščine — vsled tega ne pošiljamo več naročil drugim trgovcem. Prosimo vas, da se pri nakupovanju Trinerjevih zdravil obračate zanaprej edinole na lekarnarje, ali na prodajalce Trinerjevih zdravil. JOSEPH TRINER CO. Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave. CHICAGO, ILLINOIS POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DR2AV. Ustanovljena leta 1857 Nacionalizirana leta 1864 FARMA NA PRODAJ po nizki ceni! Ker se ne mislim seliti na farmo, prodam iz proste roke 40 a krov zemljišča (poraščenega z gostim, drevjem) v .cveteči slovenski far-" merski naselbini na Willard, Wis. Zemlja je zelo rodovitna in se nahaja blizu železniške postaje in slovenske cerkve. Nadaljna pojasnila daje lafct-' nik: Frank Umek 2054 W. Coulter Str. Chicago, 111. (Advertis. No. 44, 45.) ZE 60 LEX je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 vlagateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje anaia nad $8^00.000.00. Preostanek glavnice in listi dobiček anaia nad $650.000.00, kar ae drži v posebnem »aižitnem skladu« ■aloiite torej Vaie prihranke v "is*^ ~ VAJSTARXJil m MAJVEČJIBAHH3 V JOLJSTU. \ luistls obresti st polletna pripisujejo k glavnici, HHH ali pa izplačujejo aa hranilne uloge od $1.00 naprej. FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET. Jfollet, LJUDSKA BASKA1 Illinois.