naslov—ADDRESS: Glasilo K. S. K. Jednote 6117 St. CUdr Avenue Cleveland. Ohio. bscL J OFFICIAL ORGAN [_ csaoeiASBA OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOUC UNION Entered as Second Class Matter December 1'th. 1923. at the Post Office Cleveland. Ohio. Under the Aet of Anmst 24th. 1912. Aeeepted for MaHln* at Speci«! Rate of Poataae Prorlded for In geetton 1103. Aet of Octebcr 3rd. 1117. Aatbertaed ob Kay 22nd. 1911. ^^^^^ * NO. 37 — ŠTEV. 37 CLEVELAND, O., 16. SEPTEMBRA (SEPTEMBER), 1942 VOLU ME XXVIII — LETO XXVIII. ZAPISNIK DVAJSETE REDNE KONVENCIJE K. S. K. JEDNOTE, VRŠEČE SE V CHICAGU, ILL., od 17. do 22. AVGUSTA, 1942 DESETA (zaključna) SEJA 22. AVGUSTA DOPOLDNE Seja otvorjena z molitvijo ob pol deseti uri. Čitanje imen glavnih odbornikov in delegatov. Odsoten delegat brat Mike Zlate. Brat glavni predsednik se zahvali "Ameriški Domovini" za podarjene zvezke (pads) in papirje. Obenem naroča, da se ta zahvala uvrsti v zapisnik. Predlagano je, da se šolnin-ski sklad prenese nazaj v stroškovni sklad, in se istega porabi v slučaju primanjkljaja v enem ali drugem skladu. Brat predsednik prosi, da ostane kakor je. Brat glavni tajnik predlaga, " da naj šolninski sklad ostane kakor je, ter se še poveča v toliko, da bo zadosti velik, da se lahko vzdržuje po enega dijaka ali dijakinjo iz vsake države, v kateri naša Jednota posluje. Predlagano in podpirano, da ostane kakor je. Sprejeto. Predlagano in podpirano, da naj ima glavni predsednik pra-volilni odbor? vico imenovati Sprejeto. Sklenjeno, da reditelj pazi, da so vrata v dvorano zaprta ter ne pusti nikomur se odstraniti iz dvorane. Brat glavni predsednik imenuje sledeče v volilni odbor: Frank Pavlik, John Cherno-vich, John Bavec, Frank Velikan, John Starr, Joseph Nemanich in Mrs. Frances Jevec. Brat Dechman pri tabli naj zapisnikarjem razlaga, da glasovanje zaznamujejo. Skupno število glavnih odbornikov in delegatov—259. Večina se določi »a 130 glasov. Brat glavni predsednik naznanja, da se ima izvoliti 30 glavnih odbornikov. Nominacija odprta. Glavnim predsednikom nominiran brat Gergi. Soglasno izvoljen. Prvim podpredsednikom nominiran in soglasno izvoljen brat John Zefran. Drugim podpredsednikom nominiran in soglasno izvoljen brat Math Pavlakovich. Tretjim podpredsednikom nominiran in soglasno izvoljen brat Joseph Lekšan. Četrtim podpredsednikom nominiran in soglasno izvoljen brat Mike Cerkovnik. Petim glavnim podpredsednikom imenovana in soglasno izvoljena sestra Johanna Mo har. Šestim glavnim podpredsednikom nominiran in soglasno izvoljen brat George Pavlakovich. Glavnim tajnikom nominiran in soglasno izvoljen brat Joseph Zalar. Pomožnim glavnim tajnikom nominiran ki soglasno izvoljen brat Louis Zeleznikar. Glavnim blagajnikom nominiran in soglasno izvoljen brat Matt F. Slana. Duhovni vodja. Nominirana Rev. Butala in Rt. Rev. Oman. Izid glasovanja: Rev. Butala 149 glasov; Rt. Rev. Oman 110 glasov. Izvoljen Rev. M. J. Butala, ____,__,,—__ Predsednik nadzornega odbora—Brat George Brince izvoljen soglasno. Prva nadzornica — Sestra Mary E. Polutnik, izvoljena soglasno. Drugi nadzornik—Brat Frank Lokar izvoljen soglasno. Tretji nadzornik—Brat John Pezdirtz izvoljen soglasno. V urad četrtega nadzornika imenovani Mrs. Mary Hochevar in sestra Mary Petrich. Po ožji volit vi izvoljena sestra Hochevar z 182 glasovi, sestra Petrich 75 glasov, dva glasova neveljavna. t Brat Joseph Avsec prosi, da ga zbornica oprosti. Se ga oprosti. Brat Frank Gospodarich nominiran in soglasno izvoljen kot prvi finančni odbornik. Brat Martin Shukle nominiran in soglasno izvoljen kot drugi finančni odbornik. V urad tretjega finančnega odbornika nominirana brat Rudolph G. Rudman in brat Joseph Kovach. Po ožji volitvi izvoljen kot tretji finančni odbornik brat Rudolph Rudman. (Rudman 143 glasov, Kovach 112 glasov). Sestro Frances Terček se oprosti. Brat John Dechman nominiran in soglasno izvoljen kot predsednik porotnega odbora. Za drugega porotnika nominirana Mrs. Mary Kosmerl in brat John Bevec. Po ožji volitvi izvoljena sestra Mary Kosmerl (Kosmerl 140 glasov, Bevec 111 glasov). Za tretjega porotnika soglasno izvoljen brat Joseph Russ. Za četrtega porotnika soglasno izvoljen brat John Oblak. Za petega porotnika nominirana brat William F. Kompare in brat John Terselich. Po ožji volitvi izvoljen brat John Terselich (Kompare 102, Terselich 149 glasov). Za šestega porotnika izvoljen soglasno brat John Bevec. Za sedmega porotnega odbornika nominiran brat Luka Matanič in brat Matt Brozenic. Po ožji volitvi izvoljen brat Luka Matanič (Matanič 132, Brozenic 120 glasov). Oprostijo se seje Rev. Kuz-ma, brat R. Rudman in brat Joe Mrak. Brat Ivan Zupan soglasno izvoljen kot urednik-upravnik Glasila. Brat Joseph Zortz, ker je brat F. Banieh nominacijo odklonil, soglasno izvoljen atle tični direktor. V novi urad ženske in mladinske aktivnosti izvoljena 5 127 glasovi sestra Jennie Te zak (sestra Petrich protikan didatinja je prejela 121 glasov). Sestra Jennie Tezak imenuje sebi namestnico in sicer sestro Franees Lokar. ' Rev. George M. Trunk se oprosti seje. Prečita se brzojav apostolskega delegata, ki pošilja po zdrave. (Dalje na R. rtraoU Dar R. S. K. J. v dobrodelni namen Ker je minula konvencija pooblastila glavni Jednotin odbor, da naj po svoji previdnosti določi nekaj podpore v dobrodelne namene, je vsled tega brat glavni tajnik minuli teden izvršil tozadevni sklep, in sicer se je odposlalo U. S. O. (United Service Organization) v Washington znesek $5,000.00 (pet tisoč dolarjev in ravno toliko $5,-000.00 JPO.(SS) Jugoslovanskemu pomožnemu odboru, slovenska sekcija, že pred več meseci je pa naša Jednota darovala za Ameriški Rdeči Križ tisoč dolarjev. Kar se tiče našega prispsv-ka osobito za JPO.SS apeliramo še na naša krajsvna društva in posamezne člane in članice, da naj tudi v ta namen kaj darujejo da se bo skupni sklad povečal. Posamezniki lahko pošljejo svoje darove ali prispevke na našega gl. tajnike brata Zalarja. Nova slovenska bolničarka Dr. Boris Furlan obsojen na smrt v Ljubljani Neiv York, N. F.—Dr. Boris Furlan, bivši vseučiliščni profesor na ljubljanski univerzi je po tajnih virih zvedel, da so ga Italijani obsodili na smrt 19. junija letos. Obtožili so ga, da je sodeloval s tajno četniško organizacijo "svobodno fronto," ki je imela namen boriti se proti Hitlerju. Dr. Furlan je odšel iz Jugoslavije še pred okupacijo, torej so ga nečesa obdolžili, o čemer nič ne ve. Dr. Furlan tudi izjavlja, da je nespametno podcenjevati italijansko armado in jako nevarno prezirati njeno moč. Pravljice, da je Nemčija zasedla Italijo, so smešne, trdi dr. Furlan. "Italija in Nemčija delata skupaj in. ako bi Italijani hoteli, bi lahko spodili Nemce iz dežele tekom ene ure. Zato le ne kakih simpatij z Italijo," svari dr. Furlan v intervjuju z New York Times-om. LISTNICA UREDNIŠTVA Društvo sv. Jožefa, št. 57, Brooklgn, N. Y. — Lepa hvala vsem skupaj za izražene čestitke in sobratski pozdrav! J. G., št. 25, Cleveland% O.— Vašega protestnega dopisa ne bomo priobčili, saj je Vam menda znan stari pregovor, da je prepozno zvoniti po toči . . . Svetujemo Vam, da pazno pre-čitate članek našega glavnega predsednika, ki je bil objavljen v št. 29 dne 22. julija. Zelo se motite v svoji trditvi, da ste tekom toliko let že vplačali cel tisočak za posmrtnino; le vzemite svinčnik v roke, pa izračunajte; videli boste, da še precej manjka do tisočaka. FILMSKA GLEDALIŠČA Glede sedežev v ameriških filmskih gledališčih, poroča neki strokovni list, se nahaja dan danes v naši deželi 17,919 filmskih gledališč, ki zavzemajo skupaj 10,812,534 sedežev. Miss Josephine M. Tercek, R.N. Število naših slovenskih bolničark (nurses) širom Amerike se vedno veča, kar je časten dokaz, da se tudi naše vrle ameriške Slovenke rade posvečajo temu človekoljubnemu in lepemu stanu. Največ teh bolničark imamo elevelandski Slovenci. Najnovejša izmed teh je gdč. Josipina M. Tercek, ki je dne 28. avgusta t. 1. dovršila bolni-čarsko šolo v Charity ali sv. Vincenca bolnišnici v Clevelandu, O. Diplome je graduanti-njam razdelil pomožni škof McFadden. Navedenka je bila rojena v Collinwoodu, kjer je čez leta dovršila domačo farno šolo Matere Vnebovzete, potem pa Collinwuod višjo šolo. Njeni starši, Mr. in Mrs. Luka Tercek živijo na svojem domu na 15612 Holmes Ave., njen brat je kapelnik godbe društva sv. Jožefa, št., 169 KSKJ, kamor tudi naša Josipina spada. Sestra Tercek je ves čas svojega učenja v označeni bolnišnici dobivala naše Glasilo in istega vedno z vnemo čitala, potem je pa dala list slovenskim bolnikom na razpolago, da so ga prebirali. Iskrene čestitke novi bolničarki, tako tudi njenim staršem. Slovenski kongres se vrši v Clevelandu Chicago, lil.—Zadnjo soboto dne 12. septembra, je v prostorih SNPJ spet zboroval JPO, SS in je zaključil, da se skliče Slovenski narodni kongres v Ameriki dne 6. decembra v Clevelandu, O. Vse priprave za to zborovanje bo vodil pomožni odbor sam. Reprezentacija kongresa bo najširša, ki si jo moremo misliti ; čisto vse- slovenske organizacije in ustanove lahko poš-ljejb delegata. (Podrobnosti o tem bodo v zapisniku.) Ožji odbor, ki je bil izvoljen 7. junija t, 1. v Clevelandu, je bil razpuščen. Sprejeta je bila tudi pomembna izjava, na podlagi katere bo sklican slovenski kongres. Ta izjava bo objavljena v vsem našem tisku še ta teden. "Prosveta DESETA REDNA KONVENCIJA SDZ Minuli pondeljek, dne 14. septembra se je pričela 10. redna konvencija naše lokalne, oziroma ohijske podporne or-gaganizacije Slovenske Dobrodelne Zveze, ki iboruje v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. v Clevelandu, O. Mnogo naših Jednotarjev spada tudi k tej organizaciji in na-obratno. Naj velja iskren pozdrav cenjeni delegaciji, kateri želimo največ uspeha! -o- ŽRTVE KRVOLOČNIH NAZIJEV London. — Kakor je te dni dnevnik Daily Telegraph v Stockholmu poročal, so krvoločni naziji na podlagi pregleda in sestave gothenberškega lista Handels Tidningen lansko leto (1941) v svojih okupiranih državah pomorili 8,069 oseb, kar znaša povprečno na mesec 672, na dan pa 33 oseb. nova italijanska grozodejstva v sloveniji Vesti tajne poročevalnc družbe, ki so prispele 4. septembra v London, tele, da so Italijani zaradi delovanja guerilskih čet porušili v znak maščevanja več nego 100 slovenskih vasi. Poročila trde, da je bilo 7#00 Slovencev ubitih in 35000 deportiranih v italijanska koncentracijska taborišča. V hribu nad vasjo Lipoglav (obč. Dobrunje pod Ljubljano) se je v zadnjih mesecih večkrat pojavil manjši oddelek četnikov. Dne 24. marca t. 1. se je naenkrat pojavilo v Lipoglavu in sosednjih vaseh italijansko vojaštvo. Brez povoda so začeli požigati, ropati in streljati. V Sp. Lipoglavu, kjer je 11 gospodarjev, so tri kmetije popolnoma požgane in uničene, odpeljali pa so Italijani vso hrano, živež, kokoši, prešiče, itd. V Brezju sta dva posestnika popolnoma uničena in hiše požgane. V št. Pavlu so vse hiše uniče- izjava * Jugoslovanskega pomožnega odbora, Slovenska sekcija Slovenci v Ameriki, oziroma Amerikanci slovenskega porekla, ki imajo duševne in v mnogih slučajih materialne zveze s Slovenci v Evropi, imajd v sedanjem svetovnem konfliktu pred vsem zmago ameriške demokracije pred očmi in so pripravljeni storiti za to zmago vse, kar je v njihovih močeh, vedoci, da je od nje odvisna ne le svobodna bodočnost te dežele, ampak tudi preporod vsega sveta. V tem svobodnem svetu naj tudi Slovenci dobe tisti prostor, ki jim gre po pravici in ki jim bil doslej odrečen. Slovenci, člani južnih Slovanov, so poseben narod, čigar vsi deli se zavedajo svoje skupnosti in zaradi tega zahtevajo zedin jen je vseh doslej razbitih kosov v eno celoto—v Zedmjeno Slovenijo, za katero so se bojevali že od svojega narodnega preporoda. j . ,__ Zedin jena Slovenija mora biti avtonomna, organizirana na čisti demokratični podlagi in kot taka naj postane del nove Jugoslavije« v kateri bo avtonomija vseh njenih delov in njena demokratična organizacija zajamčena z ustavo brez vsakih re- akcionarnih pridržkov. Prepričani, da bo v novem svetu vsaka izolacija nemogoča in da bo razvoj vsakega naroda odvisen od razvoja vseh, so Slovenci enako pripravljeni delati za demokratizacijo vsega Balkana in\ vse Evrope in doprinesti, kolikor je v njihovih močeh,/za organizacijo sveta, kjer naj zavlada pravičnost brez privilegijev in zapostavljanj, enaka pravica za velike in male, ki edina more biti temelj svobode, napredka in varnosti. Za te cilje pozivamo na sodelovanje vse Slovence m Slovenke brez razlike strankarske ali verske pripadnosti, priznavajoči vsakomur njegovo individualno svobodo, ki pa ne sme onemogočiti sodelovanje na skupnem polju, kjer prav sedaj bi-' narod naših dedov boj za življenje ali smrt. Chicago, lil., 12. septembra, 1942. je ne. Najhujše pa so Italijani gospodarili nad vasjo Vel. Lipoglav. V tej vasi so zaprli vse moške in ženske v klet župnišča in jim zagrozili, da bodo župnišče podmi-nirali in zažgali. Tri čisto nedolžne moške domačine so na licu mesta ustrelili : Trontelja Antona, občinskega odbornika, Predaliča Miho in cestarja Zupančiča Jakoba. Do-čim so bili moški in ženske zaprti v župnijski kleti, pa so Italijani vas popolnoma izropali, odpeljali prav ves živež in požgali hiše in gospodarska poslopja. V nekem hlevu je pogorelo celo 5 glav goveje živine. Popolnoma je uničeno posestvo Zupančiča, ki je pogorelo z vsemi gospodarskimi poslopji. Ko se je vse to dogajalo, so bili prebivalci v velikem strahu zaprti župnijski kleti. Tolažil jih je demači župnik in ko je videl, da položaj postaja brezupen, je stopil k italijanskemu komandantu in mu rekel: "Vsi prebivalci so nedolžni, pustite jih v miru, če pa se hočete maščevati, ustrelite mene, pustite pa moje uboge ljudi !" Vojaki so se v odgovor sivolasemu župniku smejali, končno pa so vaščane le izpustili. Bili so en dan in eno noč zaprti v kleti. Prebivalci navedenih vasi nimajo sedaj niti strehe, niti hrane, niti semena za setev, četudi nič niso storili nikomur. Nemški radio je javil, da so začele italijanske oblasti z novim pritiskom na jugoslovanske domoljube. V Ljubljani so odredili konfiskacijo imetja vseh onih, ki pripadajo upornikom. Zaplenjeno imetje bo razdeljeno rodbinam častnikov Paveličeve vojske, padlih v bojih z upornimi Jugoslovani. -o- STROŠKI VOJNE V MESECU AVGUSTU Washington. — Vo j ni stroški so bili v avgustu $4,882,498,435, kar je rekord. To pomeni, da nas je vojna stala vsak dan okrog $158,000,000. V septembru bodo pa vojni izdatki presegli pet b i 1 i j o n o.v dolarjev. Javni dolg dežele je narasel na $86,177,118,919. V letošnjem juliju so znašali naši vojni stroški $1,794 na sekundo, ali $107,400 na minuto. Novi grobovi v Clevelanda Anton Žele V sredo popoldne je dobil smrtne poškodbe pri padcu v tovarni Anton Žele, star 64 let, nujoč na 21086 Arbor Ave., Euclid, O. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Ano, rojeno Koblar, doma iz Železnikov na Gorenjskem, sinove Vietor, Edward, Sergeant Fred pri vojakih v 'Fort Knox, Kentucky in Er-nest, hčere Dorothy omožena Hribal v Detroitu in Mary Ann, brata Josipa, znani slovenski pogrebnik in sestro Johano Do-ljak ter veliko drugih sorodnikov. Sestra Frances Rupnik je umrla pred dvema letoma. Sin Seargeant Fred Žele se je poročil zadnjo soboto, ko je bil na dopustu in se je v nedeljo vrnil nazaj v taborišče. Ranj-ki Anton je bil rojen v Slavini, po domače Zaršinov, okraj Postojna. Tukaj je bival 39 let. Jakob Agres Po en teden trajajoči bolezni je umrl rojak Jakob Agres, stanujoč na 3116 E. 81. St. Star je bil 68 let in doma iz Selc na Gorenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 50 leti. Tukaj zapušča pastorke Martina, Franka, Alice, poročeno Kastelic, Ana Kotkovski v Pennsylvaniji, ter Frances Gross tukaj. Frank Truden Po dolgi in mučni bolezni je umrl na svojem domu Frank Truden ml., star 38 let, stanujoč na 1108 E. 71st St. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, rojena Novak in hčer Dorothy ter več sorodnikov. Rojen je bil v Ložu, kjer zapušča mater Marijo, brate in sestre ter več drugih sorodnikov. Tukaj je bival 21 let. Naj v miru počivajo. -o- V NOVIClJAT JE STOPIL V petek dne 4. septembra, je napravil brat Robert Hočevar v samostanu v Lemontu tretjo zaobljubo, ker je stopil v novi-cijat. Robert je sin spoštovane slovenske družine, Mr. in Mrs. Frank Hočevar iz 21241 Miller Ave., Euclid, O. Mrs. Hočevar je že več let glavna nadzornica naše Jednote. Oba, oče in mati sta bila pri tej zaobljubi navzoča. Pridnemu sinu in srečnim staršem naše iskrene čestitke! -o- SLIKE 20. KONVENCIJE KSKJ Jako lepo izdelarre slike delegacije minule (20.) konvencije naše Jednote (velikost 29x7 palcev) ima še v zalogi fotograf F. Arbanas, na 1149 W. 18th St., Chicago, lil. Razpošilja jih po $1.25 komad. Pišite ponje. -o- Ameriki preti nevarnoat vsled rajna. Vsak državljan Je dolžan, da pa svoji zmožnosti kapi Obrambne bonde in znaodte (Defense Bonds and Stampa). milflUA IMIMHJ1 DRUŠTVO SV. JOŽEFA, ST. t, JOUET, ILL. Članstvu našega društva se naznanja žalostno vest, da je naš član Joseph Terlep po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal na svojem domu, 821 Broadway St., dne 3. septembra, 1942. Pokojni je bil rojen leta 1872, v naše društvo je pristopil 7. januarja, leta 1900; spadal je tudi k društvu jolietska Zavednost, št. 115 SNPJ. Pogreb se je vršil dne 7. septembra s peto sv. mašo zaduš-nico iz cerkve sv. Jožefa, od koder so ga sorodniki, člani in članice, prijatelji in znanci spremili na slovensko farno pokopališeče in ga položili k večnemu počitku Bog mu daj večni mir in pokoj! Zapušča šest sinov: Joseph, Martin, John, Louis, Frank v Jolietu in Antona v Detroit, Mich; potem tri hčere: Mrs. Walter (Anna) Ferguson, Mrs. Jack (Catherie) Tomec in Mrs. Jacob (Rose) Semrov v Jolietu, brat Anton in sestra Marija sta pa v Jugoslaviji. V imenu našega društva izrekam iskreno sožalje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, rajnkega pa priporočam v blag spomin, da se ga spomi-njajmo pri svojih molitvah. Bolni člani ta mesec so sledeči: Thomas Bozik, 2512 Co-ra St., Lockport, lil.; Stephen Cesar, 1402 S. 44th St., Milvvaukee, Wis.; Richard Johnson, 1308 Elizabeth St., in Anton Ščinkovec, 612 N. Bluff St., oba v Jolietu, ^111. Vsem tem želimo ljubega zdravja( da bi se zopet lahko vrnili vsak na svoje delo. Z bratskim pozdravom, Louis Martincich, tajnik. DRUŠTVO VITEZI SV. mir„ HAELA, S. 61, YOUNSTOWN, OHIO Član društva umrl Članstvu našega društva se naznanja, da je po dvamesečni bolezni dne 26. avgusta umrl naš sobrat George Staresinic Sr., v starosti 73 let. V naše društvo je pristopil 16. marca, 1913. \ Rojen je bil 18. januarja, 1869 v Podzemelj u, Slovenija. Pogreb se je vršil 29. avgusta po katoliškem obredu. Pokojnik zapušča tri žalujoče sinove in dve hčeri: George Jr., John in Frank, Mary Staresinic in Katherine Veličan. Vsem tem sorodnikom, prijateljem in znancem in otrokom izrekamo iskreno sožalje, članstvu ga pa priporočamo v molitev in blag spomin. O dobroti j i vi Bog, kateri deliš milosti in želiš, da bi vsi dosegli večno življenje, prosimo Te, podeli svojemu služabniku, ki se je preselil v večnost, plačilo v nebesih. — Sveti naj mu večna luč in naj počiva v miru božjem! Lepa hvala vsem prijateljem, znancem in članstvu, ki so ga prišli kropit in pa molit za pokoj njegove duše, ko je ležal na mrtvaškem odru. S sobratskim pozdravom, Imbro Mavračič, tajnik. DRUŠTVO MARIJE SEDEM ŽALOSTI, ST. 81, PITTSBURGH, PA. Članice našega društva so prijazno vabljene, da se udeleže društvene mesečne seje, 20. septembra v Slovenskem domu na 57. (Butler) cesti, ob 2:30 popoldne. Delegatinje, ki so zastopale društvo na konvenciji zadnji mesec, vam bodo lahko dale poročilo od konvencije in v kolikor jim bo mogoče raz-tolmačiti nova pravila itd. Pogovorile se bomo tudi o naši proslavi povodom 45-let-rtice obstanka našega društva, kar bomo prfctnavale m novembra. Gotovo imatS ^ šne koristne Ideja v ta kar nam bo pripomoglo do bolj uspešne proslava. Pridite torej t nedeljo popoldne 20. septembra ha sejol Pozdrav, Frances Lokar, zapisnikarica. DRUŠTVO sv. ane, ST. 160, cleveland, o. Vabilo, na sejo Članice našega društva prosim, da bi se v velikem številu udeležile seje, ki se vrši v nedeljo, 20. septembra ob 1. uri popoldne v Slovenskem narodnem domu. Slišale boste, kaj imajo za poročati delegatinje minule konvencije naSe Jedno-te. Se enkrat prosim, pridite; vsaj sedaj naj bo vas nekaj več, ker mislim, da nobeno drugo društvo nima tako slabe udeležbe, kakor naše. Sosestrski pozdrav, Mary Pucell, tajnica. DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ, ST. 164, EVELETH, MINNESOTA Tem potom prijazno vabim vse naše članice na prihodnjo mesečno sejo, vršečo se dne 21. septembra zvečer. Ker bomo imeli več stvari na tej seji na dnevnem redu, zato vas ponovno vabim in prosim, da pridete v velikem številu. Na tej seji vam bom tudi poročala o glavnih sklepih minule konvencije; sicer pa upam, da ste že čitale tozadevni zapisnik v našem Glasilu. Ako bi hotela katera kako pojasnilo, ga bom skušala dati. Ravno ko to pišem, sem zvedela, da je dne 8. septembra zopet zadela v velika nesreča našo sosestro ali članico Margaret Mestek, ker jv na tako tragičen način izgubila svojega moža. Navedenka je res nesrečna, kajti pred par leti je bil njen sin od vlaka do smrti povožen. Draga mi Margareta! Sprejmi moje iskreno sožalje in od vseh naših članic. S sosestrskim pozdravom, Gabriela Masel, tajnica. Bo« iivi vsSl . Mantit tajnica. Holmei Ave. telefon KKemae *8«2. ŠBVŠtVO htka, St. m, strabane, PENNSttVANIA Vabilo na piknik Naše društvo priredi svoj iadnji piknik v tej sezoni in sicer prihodnjo hedeljo, 20. septembra v Drenikovem parku popoldne. Ples se vrši od 8. do 12. ure zvečer. Igral bo Slovenski trio ali bolje znano Joe Kramarjev orkester iz Brovvn- ville, Pa. Pri tej priliki opozarjam vse naše članice na sklep zadnje seje z dne 10. septembra da MORA vsaka članica plačati eno vstopnico, če se te prireditve udeleži ali ne. • K sklepu prav vljudno vabim na naš piknik še vse cenjene rojake in rojakinje, posebno pa članice našega društva in cenjeno članstvo društva sv. Jeronima. Pridite, da v prijetni družbi zaključimo poletno sezono piknikov in v korist naše društvene blagajne. Torej na veselo svidenje prihodnjo nedeljo! Pozdrav, Frances Mohoric, tajnica. DRUŠTVO SV. HELENE, ŠT. 193, CLEVELAND, O. Vse članice ste vabljene, da pridite danes zvečer, dne 17. septembra na redno društveno sejo, katera se vrši v cerkveni dvorani ob 7:30. Opozarjam pa tudi vse članice, da pazno berejo vse zapisnike zadnje konvencije, tiskano je v slovenščini kakor tudi v angleščini, torej nobenega izgovora. Delegatinjam, katere so vas zastopale na zadnji konvenciji, nikakor ni mogoče dati tako natančnega pojasnila, kakor pa ga čitate v Glasilu, dasi vam bomo pripravljene dati odgovor. Zato pridite sedaj, da se lahko skupno pogovorimo, za bodočnost našega društva in Jednote. Vse one, katere so tako daleč zaostale z asesmenti, prosim, zavedajte se vendar svoje dolžnosti ter poravnajte, kar ste zaostale, vsaj nekatere, dvomim, da bo vaša prihodnja tajnica tako čakala ter zalagala za vas kot sem to delala dose-daj, pa leto se nagibi je h koncu ter s tem vred tudi moje delo in potrpežljivost. Na bolniški listi imamo hvala Bogu, sedaj le eno članico in to je naša mlada Mary Marko-vich, ona je že od decembra, 1941 v bolnišnici. Vse članice ji želimo, da bi se kmalu pozdravila ter se zdrava in vesela vrnila na dom k svoji materi. Pozdrav vsem članicam našega društva kakor tudi članstvu Jednote, osobito še delegaciji zadnje konvencije. ZAPISNIK (Nflrialjeranje s 1 strani) Zbornica se zahvali za sliko, ki jo je poslal slikar Jos. Bog-danič iz Eveleth-a, Minn. Gospodarski odbor razpu-ščen. Zapisnik sedme seje sprejet kot čitan. Zapisnik osme seje sprejet kot čitan. Zapisnik devete seje sprejet kot čitan. Prečita j o se pozdravi sledečih: John Tavčar, tajnik Slovenskega narodnega doma v Cleveland, O.; društvo št. 163, Pittsburgh, Pa.; Slovenski Dom na Holmes Ave., Cleveland, O., in Slovenski Narodni Muzej, Cleveland, 0.r Predlagan6 in podpirano, da se daruje Slovenskemu Narodnemu Muzeju $25. Sprejeto. Predlagano, da se pošlje vsem delegatov tiskane zapisnike. Brat glavni tajnik*doda k temu predlogu, naj se rabi isti stavek kot v Glasilu ter se naroči 1,000 izvodov zapisnika. Predlog podpiran in sprejet. Glavni tajnik čita imena novih uradnikov in odbornikov. Brat glavni predsednik zapri-seže brata glavnega tajnika, nakar brat glavni tajnik zapri-seže ostali odbor. ' Brat glavni tajnik poziva, da zapojemo "God Bless America," predno se razidemo. Brat glavni predsednik pošilja po delegaciji pozdrave celokupnemu članstvu. "Pomnimo, da časi so resni ter delujmo za našo Ameriko in tudi za novo Jugoslavijo!" Želi, da se po štirih letih zopet vidimo v Pueblo, Colo. Brat duhovni vodja moli. Brat glavni predsednik zaključi sejo ob 2:30 popoldne. Zbornica zapoje "God Bless America in "Hej Slovani.'' Dvajseto redno zborovanje K. S. K. Jednote je s tem zaključeno. John Germ, glavni predsednik*; Anton Kozleuchar, zapisnikar; John Trček, zapisnikar. -o-— | prispeval, kar mu mogoče. V tem oziru pobiranja denarja naj vsak vzame v mifeel, de to leto bomo tudi mi Slovenci deležni nekaj te kolekte, ker iz nabranega denarja bo naš lokalni odbor it. 9 JPO, SSS prejel svoto $1,500 za naše delo v prid stare domovine. Ves ta denar bo obrnjen za glavni sklad Slovenske sekcije JPO in odbor iz naše naselbine je vložil prošnjo v ta namen in sicer za pomoč našemu narodu v Jugoslaviji. V tem smislu je bHa naša prošnja sprejeta na zaključni seji gospodarskega odbora Waukegan-North Chicago Community War Chest in tako se bo torej to uresničilo. Nadalje se je tudi zavzela delavska skupina, pri kateri imamo dobro znanega rojaka Franka Miksa za zastopnika in prošnja na delavce bo, da vsak daruje eno uro svoje plače na mesec. Torej oni, kateri zaslužijo po 60 centov na uro, bodo prispevali toliko na mesec, drugi, kateri imajo po dolar ali več, bodo pa več prispevali tako, da bo vsak po pošteni meri daroval kakor mu zaslužek kaže. Vsak zaveden Slovenec in Jugoslovan je prošen, da opravi svojo dolžnost v tem oziru. Dalje imamo obljubljeno pomoč od strani naših sorojakov Hrvatov, da bodo tudi oni z nami sodelovali in rojak Mike Grgas je prevzel to delo med Hrvati. Torej v tem delu v korist naših naselbin ter tudi v splošnem za pomoč različnim vojnim potrebam pomagajte in darujte, kar je vam mogoče. Ko vas obiščejo ti zastopniki, bodite prijazni in ako morete kaj dati, darujte, ako ne, pa povejte to v prijaznem tonu. Saj se ne bo nikogar sililo, vendar pa, vsak ima gotovo dolžnost v tem oziru. S sobratskim pozdravom, Joseph Zore. -o- DOPISI KOLEKTA ZA DOBRODELNI NAMEN KSKJ ženska kegljaška liga Pittsburgh, Pa. — Sezona za kegljanje se prične ta mesec, torej so slanice in prijateljice vabljene, da se pridružijo tej naši KSKJ ligi in da kegljajo z nami skozi sezono. Kegljanje je zelo dobro in koristno razvedrilo za nas, posebno v tem času, ko imamo toliko skrbi morebiti za može, sinove, ali sploh zaradi vojne in vseh njenih hudih udarcev; potrebno je torej, da imamo tako razvedrilo, ki bo nam dalo drugo mišljenje in vsaj nekaj veselja in zadovoljstva. Zdravniki in učeni možje priporočajo, da naj bi se vsak izmed nas interesiral v kakšnem športu itd., da ne bi mislili samo na sedanje težkoče. Kegljanje je zelo priporočljivo zato, ker ni težko, ampak je zelo zabavno in dobro tudi za naše zdravje. Naša liga začne kegljati v sredo zvečer ob 9. uri, 23. septembra, 1942 v Lavvrence Recreation Alleys, 53. in Butler cesta, Pittsburgh, Pa. Vabimo vse članice KSKJ in njih prijateljice, da se naj pridružijo nam in kegljajo v tej ligi. Ta kegljaška liga je bila organizirana po društvu Marije Sedem Žalosti, št. 81, ampak ni samo za članice našega društva, marveč za vse članice naše Jednote, ki hočejo kegljati z nami. Članice, ki imate prijateljice, ki še niso članice niti enega ali drugega društva naše Jednote, tudi lahko kegljajo z nami. Morebiti bodo čez čas postale naše članice in če to ni mogoče, naj se vseeno pridružijo v našo ligo. Poskusite priti prav od začetka, 23. septembra in če ni to mogoče, pridite kakor hitro vam bo dana prilika. Samo ne Waukegan-North Chicago, lil. —V tukaj šn jih naselbinah se bo začelo s pobiranjem prispevkov za Waukegan-North Chicago Cothmunity War Chest v pondeljek 21. septembra in do ! pozabite, da bomo kegljale vsa-25. septembra. Odbori, kateri, ko sredo večer ob 9. uri med to bodo zastopali slovenski okraj, sezono, vas bodo obiskali tekom tega i Frances Lokar, tedna in upamo, da bo vsak j 4908 Hatfield St. POTEK BALINCARSKE TEKME Waukegan, lil. — Naše društvo sv. Jožefa, št. 58 je zaključilo Svojo tekmo baliheanja sadnjo nedeljo na prostorih fare Matere Boije in v zadnji igri so bili sledeči: Frank Zupec, Louis Košir, Tony Lesnak; Stanley Drasler, Joe Miks, Joe Umek; Math Slana, Frank Jerina, Joe Heraver; Joseph Zalar, Frank Ogrin, Vinko Miholic. Ob končani igri so pa ostali slavni zmagovalci sledeči: tekmeci : Frank Jerina, Math Slana Sr. in JJoseph Heraver. Tekma je bila v oskrbi Martin Zupec ml. in Frank Ogrin st., katera sta vodila program pri tej tekmi. S POTA Dulpth, Minn__Po dolgem presledku mojega življenjskega potovanja sem minuli mesec avgust nameraval začasno zapustiti Duluth in se podati zopet enkrat proti Chicagu, 111. Toda moral sem se vsled slabega zdravja vrniti, čeravno mi vsak, kdor me sreča pravi, da dobro zgledam. Res je, da sem vsled najboljše zdravniške postrežbe kot tu-cli drugače v tukajšnji St. Ma-ry's bolnišnici mnogo bolji, toda kako se počutim, to je pa drugo vprašanje, ki mi je ustavilo potovanje na 20. konvencijo KSKJ v Chicagu. Iz glavnega urada sem prejel regalijo kot gost te konvencije; zdaj imam deloma po v^sti regalije vseh konvencij, tako tudi ono od prve konvencije v že označenem mestu. Ko to pišem, sem zopet v bolnišnici, toda ne ponoči, kjer sem v hotelu, ampak čez dan za svojo oskrbo in obiske bolnikov. Zdaj se nahajajo v tej bolnišnici sledeči člani KSKJ, katere obiskujem: John Ubar iz Ely, Minn., ta je dobro prestal opasno operacijo; Joe Jakše iz Nevv Dulutha, ki je med delom v ondotni žeFozolivarni zgubil oko. Iz Chisholma, Minn., se pa tudi tukaj dobro zdravi načelnik ondotne požarne brambe in tudi član našega društva Friderik Baraga, št. 93, brat Louis Turk. Tako mi poteka življenje v vsem zadovoljstvu poleg precej visoke starosti in vednega bole-hanja. Dne 8. septembra sem v tukajšnji kapelici, ozaljšani »rožami praznoval 34-letnico, kar sva bila skupaj z zadnjim Ba-lagovim sodelavcem na misijonskem polju Msgr. Joseph F. Buhom, ko je slednji v svojem rojstnem kraju, v Lučnah na Gorenjskem praznoval svoj zlati mašniški jubilej. Ta slavnost se je končala z banketom pri Mariji Pomagaj na Brezjah. Pozdrav, Matija Pogorele. SMRTNA KOSA South Chicago, lil. — Tukaj je predzadnji torek, 8. septembra zvečer umrla daleč na oko-lu poznana in prriljubljena rojakinja Mrs. Rose Ziherle, rojena Srebot, iz 9525 Ave. "M.", stara 57„ in doma iz vasi Trdnjava pri Postojni. Pokojna je nagloma zbolela v soboto popoldne, nakar so jo v pondeljek že kmalu po polnoči morali odpeljati v bolnišnico, kjer je v torek zvečer izdihnila svojo dušo. Bila je članica društva Marije Čistega Spočetja, št. 80 KSKJ. Zapušča moža in dva sinova. Naj počiva v miru. VABILO NA MEDENI PIKNIK Lemont, lil.—Vabimo vse svoje prijatelje, da se udeleže medenega piknika, ki bo 20. septembra v Lemontu, 111. Dne 20. septembra bo spet razkazal naš oče John, čebelar, kaj je pridelal s pomočjo čebelic. Zjutraj bo sv. maša na hribu, popoldne pa prosta zabava kot navadno vsako leto. Za kosilo se bodo servirali sandviči; kar na hribu. Kosila v samostanu be bo. Morda bo prihodnji medeni piknik zadnji tabor rojakov v Lemontu za nekaj let. Vojska se kar zavlačuje in ni izgledov, da bomo v prihodnjih letih mogli potovati. Porabite priliko in pridite na ta dan veselja in dobre volje, ki bo 20. septembra v Lemontu. Pripeljite rojake s seboj in svoje prijatelje. Zal vam bo, če vas ne bo. Na svidenje! Očetje frančiškani. VABILO NA GODBENI KONCERT IN PIKNIK Satan: "Žal, ne morem dati ti nasveta kakega, dobro vse po svojem delaš in prekašaš Satana!" Hitler: "Šlo je nekaj časa . dobro, zmagal tukaj sem in tam; pa me resno je posvaril kdo si misliš—striček Sam. Pravi, da sem dela izvršil dosti že peklenskega, zdaj da moram mirovati, žuga mi Amerika. In ta "Lend and Lease" pro-kleti, ta me noč in dan skrbi; tanki novi onstran morja • in mogočni bombniki! Joliet, lil. — Glas slovenske godbe fare sv. Jožefa, Joliet, 111., je že parkrat prepotoval krog sveta. In če kdo misli, da je to prazna jolietska bahari-ja, naj čuje, da imamo slovenske fante iz Jolieta, kateri so bili enkrat člani naše šolske godbe, ki so sedaj raztreseni po vsem svetu. Nekateri so v Avstraliji, drugi na Irskem, tretji v Greenlandiji, četrti v Egiptu. Veliko izmed teh še sedaj igra na svoje instrumente, katerih so se naučili v naši godbi. Imamo tudi naše bivše člane na bojnih ladjah po širokem morju, pri marinarjih po raznih otokih, pri letalcih, ki letajo iz enega dela sveta v drugega. Upravičeno smemo torej reči, da je glas in vpliv naše farne godbe res dospel do zadnjega kota te široke zemlje. Vkljub temu, da je naša godba že tako stara in tako daleč poznana, bo imela prihodnjo nedeljo 20. septembra svoj prvi koncert in piknik na našem farnem parku. Koncertov je bflo že veliko, toda piknik je prvi v korist naše godbe, oziroma za nove uniforme. Čas je že bil nabaviti nove uniforme. Ko smo bili pri tem, smo se odločili za nekaj izdatnega: kupili smo krasne nove uniforme za vse godbenike pri naši šolski' godbi. Prihodnjo nedeljo, dne 20. septembra popoldne bo razstava teh uniform, ko bodo naši, na novo oblečeni godbeniki ponosno korakali po dvorani in šli na oder, kjer bodo podali svoj 11 letni koncert. Program tega koncerta bo bogat. Poleg godbenih točk bodo nastopili tudi odlični govorniki, kakor častiti gospod Father Hiti, župnik iz Waukega-na, 111., kateri je bil pri rojstvu naše šolske godbe in jo zibal v njenih otročjih mesecih, kakor tudi Mr. A. R. McAllister, ob-čeznani dirigent godbe joliet-višje šole, katera je dosegla prvenstvo že desetkrat v tekmah vseh godb višjih šol vse Amerike. Nastopili bodo tudi solisti naše godbe. Po programu bo prosta zabava v parku do šeste ure, ko bo slavnost zaključena. Pridite vsi na ta koncert in piknik. Pred nekoliko tedni smo pa ustanovili organizacijo staršev naših godbenikov pod imenom: "Band Parents Association." Namen te organizacije je podpirati godbo in sodelovati pri godbenih prireditvah. Prvi uradniki te organizacije so: Rudoljh Pruss, predsednik; Jean M. Težak, podpredsednica; Mary Skul, tajnica, in Albin Juricic, blagajnik. Father Kuzma. Hitlerjev pogovor s Satanom C Iz angleščine prestavil Ivan Zupan) Hitler je nekoč pozvonil na svoj skrivni telefon, Satana je v peklu klical, glas je šel pred njegov tron. 'Halo Dolfe!" Satan pravi, 'Si li zdrav, kako je kaj ? Kaj na svetu tam počenjaš, nič ne pišeš mi, zakaj?" Hitler kliče: "Peklo tukaj zdaj jaz vodim in držim; pa mi daj kaj navodila, da vse dobro izvršim." Daj mi torej o tem besedo, kaj mi li storiti je? Rad bi spravil na kolena borce vse Amerike." L Satan pravi: "Dragi Dolfe, te pomoči jaz ne znam, stric ti Sam bo že pomagal boljše kakor pa jaz sam. Jaz vladar sem pekla tukaj >res čas kar že obstoji, toda stokrat bolj zločinsko tam na svetu vladaš ti! Ko pogineš, tu pripravljen prostor ekstra bo za te, ogenj žvepla bom povečal, kjer ogrel boš dobro se. Ura zadnja ti že bije, stric ker boža te že Sam; le naredi oporoko, hitro pridi doli, k nam!" (Konec pogovora.) -o- "Mrzla ' rimska pravica Dvajset let fašistovskega gospodarstva ni bilo zadosti, da se raznarodi slovenstvo v Istri in Primcrju. Niti ne, da jih privadi rimski energiji in velikodušnosti. List zaključuje: "Napram tem slovanskim roparjem, moramo nastopiti z neupogljivostjo. Napaka je bila, da smo bili velikodušni." Tako je mnenje v današnji fa-šistovski Italiji. Ne bodimo torej presenečeni, da je fašistov-sko časopisje v Italija pozdravite in odobrilo umor številnih slovenskih talcev v teku mesecev junija in julija. Od začetka junija sem je v vsej deželi prepovedano stopiti na cesto med deveto uro zvečer in peto uro zj. Nemci pa med tem v onih predelih Slovenije, ki so jih sami zasedli, kažejo z največjo jasnostjo, da bodo tam tudi ostali. "Naj nikdo ne misli, da bodo Nemci kdajkoli zapustili to deželo," je izjavil-nemški gauleiter na Gorenjskem v svojem pohvalnem govoru ob pogrebu dveh nemških nacističnih uradnikov, ubitih meseca aprila od slovenskih domoljubov. Mesec dni pozneje pa je priznal, da mu njegovo okrožje začasno dela preglavico, toda zatrdil je, da bo ta pozicija nem-štva trdno zasedena pa naj se zgodi karkoli hoče. Izgnani iz tuje dežele Seveda ni hotel priznati, da je vzrok temu jugoslovanski patriotizem, temveč trdil, da so vsega tega krivji zločinci, katerih geslo *ta srp in kladivo. Nemški namen je popolno po-namčenj vsega tega ozemlja. V tem cilju skušajo celo prisiliti Slovence, da verjamejo trditvi, da prav za prav sploh niso Slovenci, temveč nemškega pokoljenja. Z neverjetno predrznostjo trde celo, da je 95 odstotkov prebivalstva v teh krajih nekako "potrebovalo" blagoslov germa-nizacije. Oni, ki tega ne bi hoteli sprejeti, pa seveda niso vredni, da žive še nadalje v tej "nemški deželi." To so vzroki, ki jih Nemci navajajo za masivno izseljevanje, o katerem smo že govorili in ki je iztrgalo preko 200,000 Slovencev iz njihove pradavne domovine, ter jih pognal brez krajcarja v najbolj oddaljene kote stare Srbije. Med Prekmurci t Bridgeportu, Conn. Skoraj tsoč let je bil del slovenskega naroda onstran Mure v neznosni sužnosti oholega in nadutega Madžara. Dolga stoletja tudi ta del naroda ni imel ne svojih šol, ne svoje knjige, ne svoje svobode. Madžarski grofje so mu pokradli njegovo lepo in otožno ljubljeno slovensko zemljo, Prekmurca pa naredili na nji za svojega sužnja, ki jim je moral delati tlako za revno skorjico suhega kruha. šole po Prekmurju so bile samo madžarske, ki so zastrupljale njegove lastne sinove s sovraštvom do lastnega naroda, do svojih lastnih staršev, do svoje lastne krvi. Očetje so jih dajali v šolo, da bi jim poskrbeli boljšega kruha, še bolj da bi vzgojili narodu inteligenco, ki bi ga vodila v njegovem težkem življenju ga branila pred suženskim biqem tujcev Madžarov, da bi mu dajala duševne hrane slovenske knjige in slovenske kulture, pa so mu jih zastrupili, da so se izšolali, pa postali navdušeni Madžari in pomagali tepsti in bičati in vničevati lasten narod. Turki so tako delali s slovenskimi dečki, katere so nalovili po slovenski zemlji in vzgojili v janičarje. In ti janičarji-odpadniki prekmurski izšolani otroci slovenskih staršev, niso hoteli več govoriti slovenskega jezika. Vse so prodali za košček madžarskega judeževega kruha. Tako je še danes vse polno Zadrav-czev, Kovacsev, Halaszov in drugi, katerih mati ne zna madžarsko, sami pa so 100 odstotni Madžari, in to po vseh* stanovih, tudi duhovniki. Tudi tu v Ameriki je veliko takih "Madžarov" — izdajalcev lastnega naroda. Ko se niso Madžari več mogli upirati, da so morali Prekmurcem dovoliti saj nabožne knjige in nabožne liste, so se te knjige in listi morali pisati v madžarskem pravopisu in v prekmurskem narečju. ne pa v pravi knjižni slo- j venščini. Mesto slovenskega i Balažeca, se je moral pisati | Balazsacs, Kovača, Kovacs, Za-dravca, Zadravecs. Tudi niso smeli "govoriti," temveč so morali tudi književno "gucsati." Toda kakor slovenske matere po vsej Sloveniji, tako so tudi prekmurske matere same vzele obrambo in ohranitev naroda v svoje lastne roke in se tlačite-Ijem niso uda le. Tisoč let so s svojim materinem mlekom dojile svojo slovensko ljubljeno deco tudi s svojim slovenskim duhom' z ljubeznijo do svoje krvi, do svojega naroda, je ?rka in ohranile skozi teh tisoč let narod do danes. Čast in ponos jim! Vsikdar sem imel veliko spoštovanje do prekmurskega dela slovenskega naroda. Že zgodaj kot dijak sem čital Kleklov Marijin list in zagledoval veliko delo raznih rodoljubnih duhovnikov, kakor Klekel in drugih. Ko sem pozneje kot chi-kaški župnik dobil v svojo oskrbo stotine Prekmurcev, sem jim skušal dati celo svoje srce in sem storil za nje vse, kar sem mogel. Dosegel sem, da so se začeli naseljevati iz West Side okrog cerkve, smo ustanovili več društev, sem jim dal vsako nedeljo posebno službo božjo, kjer so se pele izključno samo njihove prelepe narodne cerkvene pesmi, ki so tako pol-« ne slovenske miline, da segajo do srca. Takrat sem pa začel tudi globje gledati v to plemenito in dobro dušo naših Prekmurcev in moje spoštovanje do njih se je večalo. Ko sem bil doma predsednik Družbe sv. Rafaela in vodja slovenskega izseljenskega skrbstva, sem stopil v ozke zveze z gospodom Kleklom, ker ima Prekmurje primeroma zelo veliko svojih ljudi izseljenih po vseh delih in državah sveta. Ustanovila sva posebno Družbo sv. Rafaela za Prekmurje. Hodil sem tja k njilf sejam in k njih slavnostim in smo imeli večkrat najvažnejša državna posvetovanja o jugoslovanskem izseljenstvu v Murski Soboti, nekajkrat tudi v črensovcih. Pa že prej e, že leta 1909, sem prišel prvič v ožje zveze z ameriškimi Prekmurci, ko sem bil še v Nevv Yorku. Oni iz Bethlehema in Bridgeporta so izvedeli za me in za veliko noč leta 1909 so prišli v večjem številu iz obeh teh naselbin v Nevv York, da so opravili svojo velikonočno dolžnost. Ker pa je lažje enemu iti daleč, kakor mnogim, smo za 1910 že uredili tako, da sem jaz za veliko noč obiskal obe naselbini, kjer sem ostal več dni. Takrat so v obeh naselbinah spadali v madžarsko cerkev. Toda videl sem, kako so jih prezirali "te Wende" in zaničljivo o njih govorili. Smatrali so jih za nižje vrste ljudi. Smilili so se mi! Ker je bilo v obeh naselbinah dovolj Prekmurcev za lastno župnijo, sem kmalu začel v obeh naselbinah prigovarjati, da bi si ustanovili svoji lastni slovenski župniji. Prva se je za to odločila naselbina v Beth-lehemu, kjer sem našel v osebi pokojnega dobrega Preleca odličnega delavca in pomočnika. Zavzel se je za to misel in začel med svojimi rojaki tudi v tem smislu delovati. Dosegel sem pri nadškofu v Philadel-phiji, da je dal dovoljenje za lastno slovensko faro, ko sem mu pojasnil ves položaj. Tja sem poslal Fathra Anzelma Murna, ki je ustanovil župnijo, sezidal krasno cerkev sv. Jožefa in kupil župnišče. Danes imajo tudi že slovensko šolo. Težje je bilo v Bridgeportu, Conn. Poleg vseh težav tudi nisem imel slovenskega zmožnega duhovnika, ki bi ga jim preskrbel. Pa je Bog sam zanj poskrbel. Poslal je v Ameriko mladega delavnega in silno zmožnega duhovnika Rev. Miho Goloba, rojaka iz Štajerske, ki je imel to prednost, da je poznal prekmursko narečje in tudi prekmurski značaj ljudstva. Vendar, kakor pri ustanovitvi našega slovenskega ko-misarijata^ kakor pri ustanovitvi Lemonta, tako nam je Bog poslal tudi v Bridgeport, Conn. posebno pomoč v Slovakih. Pridobil sem slovaškega župnika v Bridgeportu, Rev. Andreja Komara, v čigar cerkvi sem zelo velikrat pridigal, da ga je sprejel najprej za kaplana na svojo slovaško župnijo. Tako je lahko začel tiho pa krepko delo za ustanovitev slovenske župnije. Posrečilo se mu je za to misel pridobiti tudi hart-fortskega škofa Nolana, da je dal za župnijo potrebno dovoljenje. Father Golob se je v Bridgeportu, Conn., lotil dela med on-dotnimi Prekmurci z izredno marljivostjo in požrtvovalnostjo. Veliko je delo, ki ga je izvršil tam. Ustanovil je kmalu župnijo, katero je iz hvaležnosti do našega komisarijata sv. Križa posvetil svetemu Križu. Šezidal je prelepo in prostorno lepo župnišče in vse dolgove tudi poplačal, da je danes cerkev brez dolga. Vseh nad 30 let svojega dela v Bridgeportu je imel Father Golob tukaj zelo težko stališče. Marsikdo mu je mešal štrene in delal težave, katerih bi se marsikdo ustrašil in odšel, Father Golob jim je pa vsem možato pogledal- v oči, delal pra vilno, delal veliko, pa še več trpel, pa zmagoval in tudi zmagal. Danes je osivel v tej svoji službi in tudi oslabel, ker ji je žrtvoval tudi svoje zdravje. Ves čas njegovega dela sem bil v ozkih zvezah z njim in njegovo župnijo. Bil sem tam zelo velikokrat za razne pobož-nosti in slavnosti. Bil sem tam ko smo polagali vogelni kamen novi cerkvi, ko smo jo bla- goslovili, imel tam večkrat sveti misij on. Tako sem bil pa živa priče vsega tega njegovega velikega dela Rev. Goloba in dela žup-ljanov Prekmurcev. Rev. Golob je ljubil svoje župijane kot zaveden Slovenec in narodnjak, kije že v domovini radi te svoje narodne zavednosti moral veliko preganjanja in veliko hudega prestati. Naravno je vsikdar tudi tu vzgajal svoje ^upljane v slovenskem duhu. Ker je njegova^ župnija popolnoma pomešana med madžarskim življenjem, je vzrok, da mu je to povzročalo marsikako težavo. Kako pa naj drugače dela? Ali naj podpira judeževanje'in narodno izdajstvo? Kot župnik slovenske cerkve ni mogel in ni smel drugače. Marsikak sivi las na glavi mu je ravno to naredilo. . Father Golob je bil vsikdar tudi naš dober prijatelj in dobrotnik in sodelavec na polju katoliškega tiska, za kar se mu iskreno zahvaljujem in sem mu še danes hvaležen iz srca. Bog mu bo gotovo obilno poplačal vse, za kar ga prosim. Ko je prišel v Ameriko, je bival nekaj časa pri meni v Rock-land Lake-u, kjer sem bil tedaj župnik in mi pomagal pri "Ave Maria." Ko je moral Father Anselm Murn iz Nevv Yorka v Bethlehem, je sprejel začasno oskrbo newyorških Slovencev Father Golob, dokler za Nevv York nisem dobil iz Jeruzalema Fathra Benigna Snoj. Nato je odšel v Bridgeport, da izvrši tam svoje veliko poslanstvo božje med ondotnimi prekmurskimi Slovenci. Ko ga je pred nekako štirimi leti začela napadati težka bolezen, mi je pisal v domovino, da mu preskrbim naslednika, ki bi njegovo začeto delo nadaljeval, in sicer Prekmurca, katerega bi se njegova župnija najbolj veselila. Rad sem mu ustregel in ga dobil in pri mariborskemu škofu skušal izpo-slovati dovoljenje, da bi bil izbran duhovnik tudi odšel sem v Bridgeport, Conn. Toda nastale so težave potem je prišla pa vojna in načrt se ni izpeljal. Župnija je imela denar za njegovo pot že zbran. Ko ga ni bilo, je bila tudi župnija razočarana, še bolj pa Father Golob. Vendar pa je njegova krepka narava premagala bolezen, tako da upamo, da bo vzdržal, da mine vojna in bo mogoče potem koga dobiti sem. Po vsem tem je jasno, da sem bil vesel, kakor vselej tudi sedaj, ko me je Father Golob julija povabil, da naj pridem zopet v Bridgeport, Conn. Društvo Mater in Društvo Očetov sta preskrbela za ameriško in cerkveno zastavo in tablo z imeni fantov-vojakov po raznih frontah po svetu. Povabil me je, da bi prišel pridigat k slavnostni posvetitvi tega spomenika farnim vojakom. Prav rad sem se odzval in smo slavnost lepo izvršili 15. avgusta na praznik Velikega Šmarna. V sredi septembra bo pa društvo Mater slovesno blagoslovilo novo svojo društveno bande-ro, h kateri slavnosti sem zopet povabljen in bom zopet z veseljem šel tja. To društvo je eno izmed prvih slovenskih Materinih društev, katere sem ustanovil v Ameriki. Je to živ spomin na prvi sveti misijon, ki sem ga imel med njimi. Fathru Golobu želim še mnogo let krepkega zdravja med prekmurskimi svojimi župlja-ni, župniji pa veliko krepkega in lepega napredka! Rev. K. Zakrajšek. -o- ICT0RY BUT UNITED STATES BONDS * STAMPS Sol za našo bol Zbira Rev. K. Z. . Narod, ki ljubi me drugo bolj kot svobodo, bo izgubil svobodo in vse drugo. Tako je zapisal neki ameriški časnik te dni pravilno. Tega se zaveda danes naš slovenski narod doma v domovini in se bori kot lev. Svobodo ali pa smrt! Ne boji se smrti, ne izgnanstva, ne trpljenja, ker ljubi svobodo nad vse. Vsi strmimo nad tem pojavom v slovenskem narodu, ker se tega do sedaj kot narod nismo zavedali. Narod doma nam je danes razodel to veliko potezo slovenske duše. Svobodo ima raje kot vse drugo, raje kot svoje življenje, zato jo bc dosegel gotovo. To naj nas tolaži, ko čitamo strašna poročila iz domovine te dni.' * Vsi smo mislili, da je svet* krute Čase pobijanja nedolžnih talcev (hostages), že davno enkrat za vselej odpravil. pa jih ni! Hitler je to divjaško grozodejstvo vpeljal po celi Evropi v najkrutejšem obsegu. Za enega Nemca, za enega Italijana pomore toliko in toliko popolnoma nedolžnih žrtev, iz večine samih izobražencev. To je prinesla svetu kultura brez Boga, brez vesti, brez vesti, brez odgovornosti Bogu za svoje čine. Toda s tem pa Nemci in Italijani Boga še niso odpravili. Tudi za te stotisoče umorov bosta ta dva naroda morala dajati odgovor. Japonec tudi to dela. Toda on je pagan in dela kot pagan. Nemci in Italijani sta krščanska, deloma tudi katoliška naroda, podučena sta o krščanskem nauku, o krščanski pravičnosti in ljubezni. Toliko večje gorje jima! * Partizani so nov pojav v nesrečni Sloveniji danes. Kdo so to?— Težko je povedati. Ena poročila pravijo, da so to komunisti, druga, da so skrajni nacionalisti, to je narodnjaki. Tretja poročila jih celo dolže, da so "nemškutarji," katere je baje sam Hitler poslal v Slovenijo, da s tem slabe četniško gibanje Toliko je gotovo, da se četniki in partizani pobijajo tudi med seboj, kar je pa še posebno žalostno. Kje in kaj je resnica iz poročil ni popolnoma jasno, zato o njih žs danes ne moremo izreči ne sodbe, še manj obsodbe. Vendar eno pa zelo obžalujemo: neslogo v narodu in v narodni obrambi v tako težkem času! * "Avstrijci" niso več v vrsti naših sovražnikov. Tako poroča časopisje, da je odločba delavskega komisarja. Kaj pa naši Primorci? Ali nf čas, da se pokrene akcija v tem smislu? Na primorskem dnevu v Euclidu v Clevelandu pretekli mesec se je sklenila tozadevna resolucija. Bog ve, kaj se je zgodilo s to resolucijo G. dr. Čok, tu je veliko delo za Vas! * 1 Tudi miroljubni in skromni Žužemberčani so se dvignili proti zatiralcem, kakor vedo poročila iz Slovenije poročati. Kdo bi si bil to mislil od tega tako miroljubnega in preveč ponižnega kota Slovenije? Sedaj tudi kri Žužemberčanov teče v potokih. * Iz Horjula in Zaplane dosedaj nismo slišali veliko. Saj mnogi Slovenci za ta kraja niti ne vedo. To so kraji od ljubljanske Dobrave naprej proti Vrhniki. Naenkrat nam pa vedo poročila iz Slovenije poročati o velikih pokol jih Italijanov v teh mirnih krajih. Tam je bil baje ubit italijanski uradnik. Župan, ki je pomagal Italijanom, je bil tudi ubit. Baje se bore kakor levi in pogin j a jo za svobodo slovenskega naroda. Veliki časi pač rode velike ljudi, junake. Prav je imel Dr. Korošec, ko je zapisal besede, da "mi Slovenci pot svoje zgodovine Se le začenjamo, ne v zaton, temveč v novo življenje." Najnovejša poročila iz Slovenije potrjujejo, da je imel prav. Velikemu petku sledi vsikdar Velika noč. • Posamezni človek bo moral dajati odgovor za svoje zločine tudi po smrti in tudi po smrti trpeti kazen za nje. Narod tega ne more. Zato pa in more in mora biti kaznovan samo tu na svetu. Na to naj bi mislili zlasti katoliški Italijani in njih sedanji voditelji. Zato pa mi Slovenci vemo samo eno gotovo stvar: italijanski narod bo kot narod kaznovan in sicer bridko kaznovan za krivice, za kri slovenskega naroda danes. Kot katoliški narod bi to moral vedeti. In če je na to pozabil, je njegova stvar! Odgovornosti njegove pa to ne zmanjša. Tudi ne more pričakovati, da se slovenski narod ne bo poslužil svoje pravice, da si brani svojo svobodo in svoje narodno življenje. Vsak črviček ima to pravico. Gayda naj bi enkrat vsaj tudi to povedal italijanskemu narodu. Veliko uslugo bi mu naredil, ker kazen bo grenka in težka. ♦ "Novi red v človeški družbi in v življenju narodov med seboj na podlagi krščanstva je edini cilj naše vojne danes," je povedal predsednik Roosevelt katoliškim ameriškim škofom, kakor je to povedal nadškof Mooney iz Detroita. Velike besede, velikega moža v velikem času! Veliko bodrilo k navdušenemu bojevanju za naše vojake so, pa tudi velika tolažba za njih stariše in sorodnike, pa tudi za nas vse! Sedaj vemo, za kaj se bojujemo. To je križarska vojska, katero "Bog hoče!" Do sedaj so se vojne vojskovale za "business," za meje, za moč države, in slične stvari. Danes je vojn^ zft Kristusa v naših srcih, za božje kraljestvo na zemlji v srcih vseh ljudi, vseh držav in vseh narodov. Za tako vojno pa kdo bi ne delal, ne žrtvoval in ne trpel? * Ta vojna je vojna narodov, ne samo vojna vojakov. To je danes jasno vsem. Zato je danes skoraj več civilistov pobitih kakor vojakov. V tej vojni se vojskujemo vsi, prav vsi, ti in jaz svojem položaju, vsak v svojem stanu, vsak v svoji službi, vsak po svoje. Ves svet mora v ta boj s srcem in dušo. Čim preje se bomo tega dejstva vsi zavedli in temu primerno tudi delali, tem preje bo zmaga. Da smo v vojni, moramo pokazati v svoji hrani, v svoji obleki, v svojem delu, v svojih žrtvah, v svojem razveseljevali ju in v svojem zatajevanju, povsodi! Kdor ne pomaga in ne sodeluje s svojo državo, pomaga in sodeluje že s tem s svojim sovražnikom—proti sebi. * "Če bi Hitler zmagal, je krščanstvo šlo," se sliši in čita večkrat. Kdor to govori, ne pozna krščanstva, ne ve, kaj je krščanstvo. Ko bi bilo krščanstvo samo nauk, potem da! Toda krščanstvo v svojem bistvu je Kristus v srcih ljudi, in sicer živi Kristus, Bog, tisti, ki je umrl za nas, pa ne umrje več! Hitler lahko zapodi krščanstvo nazaj pod zemljo v katakombe. To je pa tudi vse, kar more. Koliko mogočnejših in krutejših Hitlerjev je krščanstvo že imelo zadnjih dva tisoč let. Pa? Od vseh so ostali samo sramotni grobovi. Nazare-jec, Kristus, je pa zmagal in zmagoval in bo zmagoval naprej do konca sveta. Zakaj Hitlerji današnjih dni ne pogledajo v zgodovino, da bi tam videli to napisano z neiz- brisljivimi črkami? * Kalvarija slovenskega naroda v domovini se veča iz dneva v dan. Jo bo naš mali narod prestal in se ohranil ? —Prav gotovo! Kaj se je zgodilo v njegovih turških časih? Samo eno leto so mu Turki poklali nad 40,000 ljudi in jiK odpeljali v sužnost nad 25,000, pa narod ni propadel. In koliko je bilo takrat Slovencev? Germanizem je v Avstriji ubijal naš narod 600 let. Pa ga je uničil? Ne! Danes ga ubijajo kar trije sovražniki. Ga bodo ti trije, Nemci, Italijani in Madjari? Sebe, nas pa ne! Dokler je narod zdrav v duši, v svojem bistvu, kakor je zdrav slovenski narod, je nepremagljiv in nevničljiv. Per-zijani so uničili Judovsko domovino in ves narod odpeljali v sužnost in ga tam ubijali 70 let. Toda narod je bil zdrav, zato ga je trpljenje samo po-krepilo in ojunačilo. Vrnil se je in zaživel novo svoje narodno življenje in v dveh rodovih nadomestil vse svoje izgube. Tudi slovenski narod bo tako. * "Ves nemški narod moramo uničiti s sterilizacijo!" je predlog, ki ga stavi j a neki Kauf-man v posebni knjigi, ki jo je izdal o tem. Videl sem jo v neki lekarni tukaj v \Vashingto-nu, ko sem slišal o nji na radio. Če pomislimo, da danes Nemec prav to dela s slovenskim narodom, ali ni ta predlog popolnoma na mestu? S čemer kdo greši, v tem naj bo kaznovan!—Vendar pa kot kristjani, tolike grozovitosti tudi kot kazen ne moremo odobravati, pri vsej svoji jezi na Nemce. * Po mojem pa tega tudi treba ne bo. Nazizem je tako zastrupil nemški narod z drugačnim in še hujšim strupom—z nemoralnostjo in brezverstvom, da ga bo težko preživel in se ga očistil, saj kolikor sem to videl sam doma. Ta strup je uničil na svetu že veliko večje in mogočnejše narode, kakor Egipčane, Babilončane, Rimljane. Ti so se dali zastrupiti s tem strupom, pa so vsi morali poginiti. Bo Nemčija vzdržala, posebno ko nosi na svojem čelu še strašne j ši pečat Kajnov—toliko milijonov umorov bratov? * Naš vojni položaj na Pacifiku je zelo resen in težak, če ima prav Mr. Grew, naš bivši japonski poslanik, ki dobro pozna Japonce. In da ima prav, nimamo prav nobenega vzroka, da bi mu ne vrjeli. Govoril je te dni na radio. Že na glasu, s katerim je govoril, se mu je poznalo, kako je v duši trdno prepričan o tem, kar govori. "Pacifik je velik, vendar ne velik dovolj, da bi bilo v njem dovolj prostora za miroljubno Ameriko in miroljubne zavezniške narode in—divjo Japonsko.," je dejal. Tam bo mir samo, če se Japonski odbije njene roge, ki so pa zelo močni. Po njegovem bomo imeli še precej in dolgega posla, pa tudi težkega, preje ga bomo ukrotili. * Mr. Nelson, šef WPB gotovo ' ni neumen človek. Pameten, zelo pameten in moder gospod je, ker bi mu drugače predsednik Roosevelt ne zaupal tako važne naloge, kakoršno ima. Pa je te dni rekel šefom svojega urada: "Kar naprej! Delali bomo morda napake. Toda bolje je delati napake, kakor pa nič delati Kar dobro se mi je zdelo, ko sem čital te modre besede velikega moža. Ravno pred kratkem mi je namreč nek odkriti prijatelj zabrusil v obraz do-bromislečo opazko: "Veliko ste naredili, pa tudi veliko napak naredili v svojem življenju!" Ko sem čital Nelsonove besede, sem jih takoj izstrigel in mu j is poslal v Cleveland. Pripisal sem mu pa kot ocvirek še besede slovenskega pregovora: Napak samo tisti človek ne de- la, ki nič ne dela! * Ko že govorim o napakah, ki jih delamo na svetu vsi ljudje, ker bi drugače ljudje ne bili, naj pripomnim še to vsakdanjo skušnjo, ki jo imamo vsi s svojimi napakami in z napakami drugih, da so prepogosto napake samo za tisti trenutek, pozneje se pa izkažejo za modrost. Večkrat so naše napake tudi samo navidezne, iz gotovega stališča vzete. Iz drugega so pa edino pravilno, kar smo mogli v danem slučaju narediti, in bi bilo še bolj napačno, če bi bili drugače storili. Zato je vse,—kakor se vzame! Če bi bile vse napake, katere vzamejo ljudje napake, potem jih Bog naredi največ, ker on ljudem nikdar ne ustreže. * Ob začetku novega šolskega leta se je v Ameriki zopet odprlo 10,459 katoliških šol z 2,-584,460 učenci, kakor se pričakuje po stanju teh šol lanskega leta. To je ogromno delo, ki ga vr-še katoliki v naši državi za Boga in za državo, ki zasluži vse priznanje tudi vseh nekatoli-ških državljanov, če hočejo biti pravični. Slovenski katoliški stariši, ali veste, da ima vaš otrok res razum, ki mora biti vzgojen v raznih svetnih vednostih, da pa ima tudi dušo, ki je več kot telo, ki pa mora biti najprej in najbolje oskrbljena? Naša vlada sama vedno bolj uvideva to resnico in se vedno bolj bavi z vprašanjem, kako dati ameriški mladini tudi— Boga v srca, ne samo znanosti v možgane. Pred kratkem je se stavil odbor za vzgojo v državi poročilo, da je že nad 600 občin, ki skrbe, da dobe otroci vsak teden eno uro prosto iz rednega pouka, da morejo iti h krščanskemu nauku y svoji cerkvi. To kaže, da država misli tudi na to. Če je predsednik Roosevelt resno mtslil, kar je rekel katoliškim škofom, da je cilj sedanje vojne: nov red na podlagi krščanstva, in da je resno mislil pri njem ni mogoče niti dvomiti, potem bo moral sam skrbeti, da bo krščanstvo prišlo v srca naše mladirte v v naši lastni državi. Italijanska zverinstva na Hrvaškem in v Dalmaciji Pod gornjim naslovom prinaša "France" sledeče: Situacija na Hrvaškem in v Dalmaciji postaja vedno težja, že v začetku so bili Italijani internirali vse one osebe, ki so jih smatrali sumljivim. Na Kranjskem in v oblasteh Istre in Dalmacije so Lahi obkolili dne 6. junija sledeče vasi: Sveti Matej, Mladeniči, Bla-žiči, Juraši, širole, Brnjaši, Sro-ki, Marčelje, Glavica, Saršoni. Polovili so 37 moških, ustrelili dva in razrušili vse hiše v teh vaseh. V Bistrici so bili ubiti trije laški oficirji — v znak maščevanja so Lahi uničili 6 vasi, ustrelili 80 Jugoslovanov in deportirali vse prebivalstvo. Bistrica leži v onem delu Istre, ki je bil leta 1918 proti volji ta-mošnjega prebivalstva prisojen Italiji. Jugoslovanski londonski krogi so mnenja, da se vrši to preganjanje jugoslovanskega prebivalstva v reški oblasti po načrtu, katerega cilj je popolno uničenje hrvaškega in slovenskega življa v teh krajih. Velik del jugoslovanskih rodoljubov je pobegnil v gore, kjer se je organiziral za borbo proti Lahom. -o-- LEVI POSTALI TUDI ŽRTVE VOJNE V mestnem zverinjaku ali zoologičnem vrtu v Omahi, Neb., so nedavno ustrelili tri leve in sicer zato, ker je stalo preveč dajati vsakemu po 14 funtov mesa na dan. w "glasilo k. s. k. jednote" mt: vršil rrr T Ztfrulsnlh drtavah DBZDTOlTTO IN OTRAVlCiTTO 6117 ST. OLAER AVENIJE OISfELAND. OHIO Vsi rokopisi ln otfaal morajo bttt ▼ mlinu uradu aaj»< sne Je «s »ondeljfca tedna ., , , Naročnina? ____________.$0.84 .. _______4160 OFFICIAL ORGAN OF AND - thJl n H A THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC TJNION of the U. S. A. m the interest at tha Order Lssued everr Wednesdaj OFFICE: 6117 ST. CLAIR AVENUE Pbooe: HEnderson MU CLEVELAND. OHIO Termi of sobscrlpilon: For members, yearly------------------------ For nonmembei s--------—-..................................—.........—— _______J0.84 ....................$1.60 AS 00 Foreign Oountriee---------------—-........................................ VEČ VAŽNIH POMENOV BRATSKIH PODPORNIH ORGANIZACIJ Kakor znano, šteje leto 52 tednov. Tukaj navajamo za vsak teden en posebni pomen ali vzrok, čemu naj bi ljudje pristopali k bratskim podpornim organizacijam. To naj velja tudi za naše rojake in rojakinje, ki še niso člani prve in najstarejše slovenske podporne organizacije v Ameriki, naše K. S. K. Jednote. NAŠA K. S. K. JEDNOTA JE: 1. Varna in zanesljiva kakor banka. 2. Donaša članstvu dobiček. 3. Je hranilnica na metodičen način. 4. Tvori takoj zapuščino ali dedščino. 5. Vzdržuje zapuščine ali dedščine. 6. Stalno veča dohodke. 7. Ščiti vaše sorodnike. 8. Ščiti in varuje vaš dom. 9. Izobrazuje vaše otroke. 10. Ščiti zavarovance pred otroškim delom. ^ s 11. Pospešuje poroke. 12. Pospešuje moralo. 13. Ščiti vdove in vdovce pred zopetno možitvijo. 14. Ščiti članstvo pred javno dobrodelnostjo. 15. Podpira in pospešuje človekoljubnost. 16. Uničuje skrbi. 17. Pretvarja dvome v resničnost. 18. Lajša bremena življenja. 19. Stabilizira trgovino. 20. Množi glavnico ali kapital. 21. Odpravlja zemljiške vknjižba (morgiče). _ 22. Vnovčuje zapadle bonde. 23. Odplačuje dolgove zavarovancev. 24. Daje pogum v borbi življenja. 25. Nudi članom denar, če so v potrebi. 26. Daljša življenje. 27. Vedri in blaži stare člane. 28. Lajša skrbi bolnikom. 29. Tolaži umirajoče. t1 30. Je prosta zapuščinskih davkov« 31. Je prosta zapuščinskih obravnav. 32. Plačuje zavarovalnino brez stroškov ali odbitkov. 33. Ni podvržena postopanju odvetnikov. 34. Je pod državnim nadzorstvom. 35. Je prosta dohodninskega davka. c 36. Je ne uniči nobena elementarna sila. 37. Je vedno večje vrednosti ali bolj premožna. 38. Ni nikdar podceni j iva. 39. Plačuje sto centov za dolar. 40. Odvrača partnerje ali druge od skrbi. 41. Podpira revne člane. 42. Brani članstvo pred revščino. 43. Ustvarja samospoštovanje. 44. Pospešuje lepe navade. 45. Pospešuje štedljivost. 46. Utrjuje zdravje. 47. Je certifikat dobrega značaja. 48. Je znak delovanja naklonjenosti. ti 49. Sloni na podlagi nesebičnosti. 50. Je znana med tisočerimi in tisočerimi. 51. Je vodnica samopomoči in pomoči drugim. 52. Je jasen dokaz, da se je morate držati. ---o-- SPOMINI NA MINULO NAŠO KONVENCIJO. ZAHVALA Denver, Colo.—Namenil sem sem se, da nekoliko opišem našo minulo 20. konvencijo, vršečo se sredi avgusta v Chicagu, 111. Večkrat sem slišal opazke rojakov še pred konvencijo, da v tem milijonskem mestu ne bo nič kaj dobro, ker je tako veliko, tako prometno, huda vročina itd. Pa je bila ta sodba o Chicagu neumestna, saj je bilo vse prav dobro z izjemo hude vročine, ki je isti čas vladala tudi drugod. Chikaška društva so imela izboren pripravljalni konvenčni odbor, da je bil vsak delegat in delegatinja lahko zadovoljen in vse se je lepo ter mirno vršilo v zadovoljstvo delegacije v tem ali onem oziru. Že v soboto dne 15. avgusta so pričeli prihajati delegatje in delegatinje, največ pa v nedeljo zjutraj iz vseh strani Združenih držav tako, da je bi- lo okrog okrašene konvenčne dvorane in cerkve sv. Štefana vsepolno rojakov in rojakinj. Lepo je bilo korakanje glavnega odbora in skupne delegacije ob 11:30 h konvenčni sv. maši z leviti, da se je cerkev napolnilo do zadnjega sedeža, med tem, ko so vrsto vernikov pozdravljali zvonovi v stolpu v ubranem potrkavanju. Lepa je bila pridiga pri tej sv. maši in lepo je bilo petje na koru, ka-koršno se ne sliši povsod. Čast torej vsem pevcem cerkve sv. Štefana! Krasno slovensko petje smo imeli tudi ves konvenčni teden pri sv. maši ob 8., kjer so peli glavni odborniki in odbornice, delegatje in delegatinje; posebno so nas ganile krasne pesmi Marijine v solospevih in duetu brata Germa in sestre Polutnik. Udeležba pri tej maši je bila vsak dan velika. Or-glal je sobrat Ivo Račič. Čast in priznanje! V nedeljo, 16. avgusta se je delegacijo piknik pri katere sem kot delegat 20. red- VTVrifealu v Willow Springs. I ne konvencije v Chicagu doži-rojaKU „enci Pri dolgih mizah v košati senci se namje »erviralo okusno ko- So zatem je pa sledila domača zabava s plesom m petjem Tega Piknika se je udeležilo nad tisoč oseb, vštevši delegacijo Tu so se pozdravljali domačini in znanci, ki se že niso videli 30 let. Piknik je trajal do poznega večera. Za prevoz udeležencev je bilo vse dobro preskrbljeno. V pondeljek se je po sv. maši začela konvencija; zborovalo se je samo dopoldne, kajti za popoldne se je vršil izlet v Joliet in Lemont V Jolietu si je delegacija naj prvo ogledala krasen novi Jednotin glavni urad ali dom, katerega je želel marsikdo videti. Pri razkazovanju tega doma so imeli osobito dosti posla brat Zalar, brat Železnikar in brat Slana. Ob 4. uri smo vsi hiteli v domačo cerkev sv. Jožefa, kjer je bil blagoslov z Najsvetejšim in litanije Matere božje. Pred cerkvijo je pa ves čas igrala farna šolska godba delegaciji v pozdrav, med tem, ko se je v visokih stolpih potrkavalo prav po starokraj-skem načinu. Da, Jolietčani so res lahko ponosni na svojo krasno farno cerkev! Po tem cerkvenem opravilu smo se odpeljali z busi v Lemont, 111., na ameriške Brezje. Najprvo smo ondi krenili v cerkev; skoraj da ni bilo nobenega, da ne bi pokleknil pred oltar Marije Pomagaj in se priporočil njenemu varstvu. Nato smo si ogledali krasno semenišče očetov frančiškanov in se zatem podali na prostor v svrho okrepčila suhega grla in lačnega želodca. Na onem hribčku se je kmalu nato začula naša lepa slovenska pesem v raznih skupinah veselih udeležencev. Ogledali smo si tudi Baragove spomenike in male hišice ter naravno narejeno lepo duplino z Lurško Materjo Božjo in sv. Bernardko, kjer je marsikdo za dober namen prižgal lučko. Ob osmi uri so prišli busi, da nas popeljejo nazaj v Chicago. Drugi dan, 18. avgusta smo nadaljevali s konvencijo, ki je bila končana v soboto popoldne ob 2:30; trajala je v resnici samo pet celih dni, kajti v sredo popoldne se je več delegatov vozilo po Chicagu, da si to mesto ogleda. Tako hitro ni bila menda še nobena slovenska konvencija končana! Samo pet dni dela! Reči moram, da je bila ta konvencija od začetka do konca mirna in složna, katero bo vsak delegat in delegatinja in pa vsak gost ohranil v prijetnem spominu. Zdaj pa izrekam tudi jaz lepo zahvalo častitemu gospodu chikaškemu župniku Rev. Ed. Gabrenji za vso izkazano nam uslugo ter prijaznost; dalje hvala cerkvenim pevcem in or-ganistu Mr. Račiču; potem hvala odboru chikaških društev in bratu Terselichu in bratu Žefranu, ker sta nam toliko zanimivih stvari razkazala, tako tudi hvala bratu William F. Kompare-tu, ker je vzel naše denverske delegate z avtom seboj v South Chicago in nazaj. Hvala tudi Mr. in Mrs. Šinkovec Jr., kjer smo bili na stanovanju. S pozdravom do vse bivše delegacije in vsega Jednotinega članstva. George Pavlakovich* šesti podpredsednik KSKJ. vel. • Potovanje iz Clevelanda do Chicaga v soboto, dne 15. avgusta je bilo prijetno. Ob 11:20 dopoldne smo pognali železnega konja in ob 4:40 popoldne smo bili že na La Salle postaji v Chicagu, ob 5. uri pa že pred Tomažinovo gostilno. Moj prijatelj Mr. Joseph Lakr.er in soproga so nas že pričakovali. Po prisrčnem pozdravu smo si nekoliko opomogli v spremstvu Mrs. Tomažin. Ona je res prijazna in postrežljiva gospa. Prav lepa hvala Mr. in Mrs. Tomažin! Kadar člani K. S. K. Jednote obiščite znano mesto Chicago, oglasite se v gostilni pri Mr. in Mrs. Anton Tomažin, vedno boste zadovoljno postrežem. Po okrepčilu smo se odpeljali k Laknerjevim v Bervvin, 111. V nedeljo smo si pa podajali prijatelji roke iz raznih krajev Amerike, poznani še od zadnjih konvencij. Po registraciji, smo se zbrali v vrsto in odkorakali v cerkev sv. Štefana h konvenčni sv. maši. Cerkev sv. Štefana je krasna stavba; notranjščina prav lepa. Nad vse pa je bilo lepo petje, vsem je ugajalo. Gotovo je organist in pevo-vodja Mr. Račič ponosen na tako izvežban svoj pevski zbor; pevci in pevke pa zaslužijo tudi vso pohvalo. Vaš trud, katerega posvečate z vajami in nastopi, je dopadljiv ljudem in Bogu. Popoldne smo se odpeljali na kosilo in piknik v Willovv Springs. Tam sem se čudil chi-kaškim pridnim ženam in dekletom, kako so mogle nakuha-ti toliko jedil, pa še daleč od doma. Gotovo težko delo za vas. V pondeljek smo se odpeljali v ameriški slovenski Rim—Joliet, 111. Dasi sem že velikokrat izrekel in zapisal Joliet, toda sem ga šele sedaj videl prvikrat. Res prav dopadlo se mi to mesto. Moj namen je bil obiskati znanega kamnoseka Mr. Joseph Slapničarja, kateri je moj sošolec iz stare domovine, katerega nisem videl že 38 let. Mr. Slapničar ima svojo delavnico blizu novega Jednotinega doma. Oba sva bila vesela svidenja, le žal, da ni bilo dovolj časa za pogovor. Ob priložnosti še kaj več, Mr. Slapničar. Zaslišal sem pritr-Jtovanje iz mogočnega stolpa cerkve sv. Jožefa. Hitro sem pogledal kvišku, koliko so visoko zvonovi in jo uberem po stopnicaah v stolp k potrkoval-cem. Mr. Pire, oskrbnik cerkve sv. Jožefa mi dovoli, da smem itudi jaz potrkovati. Brž enega na nogo, dva v roko in sem z vsemi tremi zvonovi zazvonil parkrat. Kakor je v cerkvi sv. Jožefa vse lepo in veličastno, so pa tudi zvonovi zares prvovrstni. Sešla sva se tudi z organi-stom Mr. Anthony Rozmanom in z njegovo gospo soprogo, oba bivša naša farana. Hvala Tony in Theresa ter čestitke h krasni hčerki-prvorojenki. Vajina hčerka, dasi šele 11 mesecev Spomini na minulo konvencijo (Piše Jacob Resnik) Premnogokrat se uresničuje pregovor, ki pravi: "Nehva-ležnost je plačilo sveta," jaz pa sem prav hvaležen vsem, kateri so mi ob času konvencije bili na uslugo. Zato sem se namenil opisati potek in dogodke, tUUtljouButflditU VVAR BONDS A scout car 1s a low-slung motor Mr armorod with heavjr iteel plato, J luad to transport troops from one point to another. It is of low sil-houette and gives protection against machine gun and other ground fire. A scout car costs $5.000. t.v \ cm panment You and youi i. together can buy t>nt l cles for the Ordnar.ce of our army vvith your purchase ol War Bonds. We need hundreds oi them and need them quickly. Put at least ten percent of your wages or income into War Bonds every paj day and help your fellovv Americans lop the Rar Bond Quota in jou« tpuat7, V. S. Trttnn Dttrtmnt stara, pa se že zaveda, da so nje starši doma iz Clevelanda. To si pa mislim da zato, ko sem jo vzel k sebi,, pa ni hotela od mene. Iz Jolieta smo se odpeljali proti Lemontu, 111. Naš šofer, Mr. Joseph Perko iz Chicaga ve za vse najlepše poti po Chicagu in okolici, saj je nas res peljal po kaj lepih cestah. V Lemontu smo si ogledali vzorno čebelarstvo, katerega vodi Father John. Ko gremo malo naprej po hribu, zopet zagledamo zvonove. Žal, da cerkev in samostan očetov frančiškanov nima stolpa, pa zvonovi visijo kar na prostem, do katerih vodi mala lestva. Zopet sem bil pri zvonovih. Pa jo udariva z Mr. Louis Šimencem, delegatom društva sv. Jožefa, št. 169 iz Collinvvooda. Še eno udari va z Mr. Ignacom Gorencem, delegatom društva št. 65, Milvvaukee, Wis., ter jo odrinemo proti hribu. Tam pa je bilo res dobro, saj so dajali telesne dobrote nam lačnim in žejnim. Občudoval sem mlade delegate,. Skupina mladih fantov, v Ame riki rojeni, dasi med sabo rajši govorijo angleško, zapoje jo pa najrajši slovensko pesem. Tako je prav, fantje! Dokler bo ste radi prepevali slovensko pe tem, boste tudi dobri Slovenci Vsaka reč le en čas trpi, tako je tudi naš šofer začel priganjati, da se podamo proti domu. Po lepi cesti smo se pripeljali v krasni Bervvin, lil., kjer sem bil med konvencijo nastavljen. Seje na konvenciji so bile mirne, kar je dokaz, da med članstvom in glavnim odborom vlada bratska ljubezen. Kaj hitro so potekali dnevi in bila je sobota 22. avgusta ter zaključek konvencije. Ob 11:30 smo se že odpeljali proti Clevelandu in ob 7. uri sem bil pa že doma. Zvečer pa zopet na delo v_ tovarno. Lepi so spomini na premnoge prijatelje iz raznih krajev in mest Amerike, s katerimi sem se spoznal še z zadnjih konvencij in s katerimi sem se spoznal na 20. redni konvenciji v Chicagu. Vsem kličem: Živio! Vsem pa izrekam najlepšo zahvalo, kateri ste se res veliko trudili, da je vse tako dobro v zadovoljnost nam vsem izpadlo. Sklep zadnje konvencije pa naj bo vseh delegatov in dele-gatinj, da gremo s podvojeno močjo na delo, da vso mladino vpišemo v društva spadajoča k naši podporni materi K. S. K. Jednoti. Naše geslo naj bo 50 tisoč članstva za prihodnjo konvencijo! Kako bo brat glavni predsednik John Germ vesel, ako bo kot glavni predsednik na prihodnji konvenciji leta 1946 v svojem mestu pozdravil delegacijo v, imenu 50 tisoč članstva! Vsi na delo in božja pomoč bo z nami. Vsem delegatom, Chikaža-nom Bervvinčanom pa prav prijateljske pozdrave z željo, da se še vidimo. Jacob Resnik, delegat društva št. 63. -o—s- TRUD ZA VERSKO VZGOJO Canon Ciig, Colo.—Stari smo in dolgo v boju zoper dušne sovražnike, vendar nas prevzame in prestraši, ko premaga ostri meč zapeljive besede. Strup, smrtni strup (poison), se po-nudi—zastonj seveda—in kaj pa s sladko osnovo in kar brezskrbno se izpije. Čeravno lahko vidimo, da brezverska odgo-ja pogubi od sto 80 ter poslabša drugih 20, vendar starši vržejo svoje ljube v nevarnost. Po celem svetu ubogi ljudje je-čijo, krvavijo in mrjejo pod silno močjo brezvercev, vendar smo nepremišljeni. Brezverska, sprijena odgoja je kriva vsega. Mladi čedalje bolj napolnujejo nesrečne ječe, zapore (penitentiaries), ker jim nismo privoščili verske od-goje, vendar si predrznemo ostati na napačni poti. Poglej H v zapore. Sledavno mi je tožil tam lep mladenič, kako si je belil glavo v nižjih, višjih šolah in v univerzi, seveda v brezverskih. Naše redovne sestre in redovniki polagajo na oltar verske odgoje vse, kar je človeku ljubo in drago. Sestrice so hodile po hišah, prosit, opominjat pripravljene dati kri in življenje za versko odgojo naših otrok. Ali so se srca omehčala? Ali so se odprle zaslepljene oči? Ali smo odgnali sive, črne oblake, da bi posijalo milo, svitlo sonce resnice in dobrote? Preljube iz našega kroga, kri naše krvi, duhovniki in škofje, vsa cerkev so napeljali vse svoje moči, pa v dostih slučajih se nam ni posrečilo. Ali naj zmaguje nasprotnik? Ali naj raje obilno rodi slabo, pogubljivo seme? • Vsi premalo mislimo, še bolj premalo molimo. Dobrote katoliških šol, nižjih in višjih, blagi nasledki so nekako skriti^ Treba je nekoliko misliti in moliti, da sprevidimo. Možgane in srce v našem telesu sta tudi skrita, vendar najvažnejši del telesa. Tako vse noj bol j važno v katoliški odgoji. Kaj moramo polagati in globoko vtisniti v mlado bitje naše mladine poleg vsega učenja v Public school? Ali mar ne, kako je dolžnost, potreba, da se obnašamo prijazno do svojih in drugih, tudi pošteno, trezno? Trezno, pošteno, zanesljivo, s tem se priljubimo prav povsod in svitlo sonce pravega uspeha nam sije vse žilvljenje. Zraven vsega je vendar še največ vredno: kje in kako bomo vedno stanovali? Ne zapravljaj, da ne prideš v tužno revščino. Ali ni tvoja škoda, če se daš zapeljati in preslepiti? P. Cgril Zupan OSB. -o- Ivan Zupan: NAPREJ ZASTAVA NAŠA! (Članom-vojakom KSKJ pcklonjeno) Naprej zastava naša, prelepa zvezdnata! Po svetu vsem je znana, kjerkoli le vihra. Rudeča, bela barva in plava jo krasi; simbole nam najlepše predstavljajo vse tri. Korajžno naši fantje za njo marširajo; se v dolgih bojnih vrstah na njo ozirajo. Naprej le fantje hrabri za dom, svobodo, čast, za mir svetovni skupaj držite se kot hrast! Po zmagi zadoblj«ni ' zastava se bo ta, )' s ponosom bolj kafzaJa: ker je—ameriška. Vstaja v Sloveniji se širi The Christian Science Monitor prinaša v svoji številki od petka, 21. avgusta velik članek znanega časnikarja E. Berg Holt-a, posebnega dopisovalca tega list&, ki stvarno in obširno opisuje položaj v Sloveniji. Kljub temu, da je dejanska situacija v nekaterih pogledih še hujša, prinašamo ta članek. London, 21. avgusta. — Upor je na novo zaplemtel v Sloveniji. To pripovedujejo vesti, ki so jih prejeli tukajšnji slovenski krogi; to potrjujejo tudi članki v laškem časopisju. Slovenija je ne le najmanjši od treh delov, ki sestavljajo Jugoslavijo, temveč je bila vse do zadnjega, odkar je revolucionarni preobrat privedel Jugoslavijo v vojno ob strani zaveznikov, tudi široki javnosti najmanj znana. Jasno pa je zdaj, da Slovenci strašno trpe. Najmanj 200,000 jih je bilo iztrganih iz njihove zemlje in pognanih že takoj v začetkov južne predele Srbije. To izseljevanje so izvršili Nemci v cilju, da ojačijo nemško manjšino, ki je že dolgo let živela v Sloveniji in katero je Hitler porabil zato, da privede Nemce zopet v bližino Jadranskega morja in tako popravi umik v južni Tirolski, ki ga je bil izvršil po-domeni z Duce-jem, ko je izselil Nemce iz te pokrajine. Uničenje kulture Med tem ko Nemci marljivo izseljujejo Slovence in jih zamenjavajo z Nemci, so posvetili Italijani vse svoje sile uničenju slovenske kulture. Posledica je bila, da so se razvili resni nemiri, ki jih osišče imenuje včasih komunizem, včasih angleški denar. ' Mnogo je dokazov zato, da se vstaja ne širi samo po nekdanjem jugoslovanskem ozemlju, temveč da zori tudi že v prej italijanskih provincah Istri in Primor-ju, v katerih imajo Slovenci večino. Zanesljiva poročila potrjujejo, da so Lahi od meseca marca sem namenoma in brez potrebe porušili in požgali veliko število slovenskih krajev in polovili in internirali okoli 5,000 slovenskih rezervnih častnikov ter postre-lili neštevilno talcev. Boji so bili tako hudi, da so bili Lahi prisiljeni poslati v te kraje posebno armado od 50,000 do 60,000 mož. Kvizlingovec Z namenom in v upanju, da ustvarijo nesložnost med prebivalstvom, so si Lahi poiskali kvizlingovca in ga našli v osebi generala F. Rupnika, ki so ga postavili za ljubljanskega župana. S posebnim poudarkom so tudi oznanjali v ljubljanskem časopisju različne ukrepe svoje strahovlade, vključno streljanje talcev. Po zadnjih številkah je bilo glasom laških poročil na ta način ustreljenih 23 talcev v mesecu maju, 54 v juniju in 18 v prvi polovici avgusta. . Glede slovenskega upora so Italijani v svojem lastnem časopisu priznali zanimiva in značilna dejstva. Popolo d'Italia na primer obtožuje v svoji številki od 2. junija slovenske gerilce, z namenom, da jim podbaci nedostojen način in značaj vojskovanja, da napadajo in ropajo manjše italijanske posadke. Italijani so razočarani Tudi Regime Fascista je tiskal dne 6. junija značilno priznanje: najprej trdi, da so začetkom vojske Slovenci z veseljem pozdravljali "dobrodušne Lahe," ki so jim bili ljubši nego njihovi nemški tovariši, potem pa nadaljuje: "Prevarili smo sami sebe in mislili, da bo prebivalstvo zasedenih predelov vedelo upoštevati in ceniti našo velikodušnost in naše energije pri reševanju ekonomskih, kulturnih in zdravstvenih problemov, kakor tudi naš čut rimske pravice. Za zahvalo pa imajo Italijani na svojem hrbtu zdaj že skoro eno celo leto trudapolno gerilsko voj e vanje. "To je prikrita vojna. Mnogo hujša nego odprto vojskovanje. Sovražnik je povsod in vendar nikjer," se pritožuje laški časopis in omenja, da bi se to gerilsko vojskovanje moglo končati takoj, v enem tednu, ako bi ljudstvo hotelo sodelovati z laškimi oblastmi. - yiCTORY BUY UNITED STATES PWAR BONDS AND STAMPS Imperfect in Original Ustanovljena t Jolieta, UL. dne X aprila. UM. Inkarportrana t Jobetu. drtatrl Httnois, dna IX Januarja, 1W QLAVNI URAD: SS1 N. CHICAGO ST, JOLIET. ILL Telefon t glavnem uradu: Joliet 6448; stanovanje gl. tajnika: M48. Od ustanovitve do 31. julija. 1942 znaša skupna izplačana podpora $8,415,678 Soiventnost 127.24% __ GLAVNI ODBORNIKI ČASTNI PREDSEDNIK: FRANK OPEKA. NORTH CHICAGO. ILL. Glavni predsednik: JOHN GERM, 817 Seat "O" Bt, Pueblo, Colo. Prvi podpredsednik: JOHN ZEFRAN. 2721 W. 1Mb St, Cbloago, m. Drugi podpredsednik: MATH PAVLAKOVICH, 4715 Hatfleld St. PtttsVgb. Pa. petji podpredsednik: JOSEPH LEKSAN, lM-29tad St. N. W, Barberton, O Četrti podpredsednik: MTKE CERKOVNIK. P. O. Bok 9(7. Ely, Minn. PeU podpredsednica: JOHANA MOHAR, 1128 TTlIftagtMmi Are. Bheboygan. wiyvn>sln fiesti podpredsednik: GEORGE PAVLAKOVICH. 4572 Pearl Bt, Denrer. Colo Glavni tajni*: JOSIP ZALAR, 351 N. Chicago St, Joliet m. Pomotol tajnik: LOUIS ŽELEZNIKAR, 351 N. Chicago, St, Joliet HL Glavni blagajnik: MATT F. SLANA, 281 N. Chicago St. Joliet DL Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA, 41« N. Cbloago St, Joliet OD. Vrhovni sdravnlk: DR M. F. OMAN. 8411 St Clair Ave, Cleveland. O. NADZORNI ODBOR Predsednik: GEORGE J. BRINCE, 718 Jones St, Bvaletb, Minn I. nadsornlca: MART K POLUTNIK. 1711 E. 20th St, Lorain. O. U. nadaornlk: FRANK LOKAR, 1352 Hawthorne Bt, Ptttsburgb. Pa. m. nadaornlk: JOHN PEZDIRTZ. 14804 Pepper Ave, Cleveland. O. IV. nadsornlca: MART HOCHEVAR. 21241 Miller Ave, Cleveland. O. FINANČNI ODBOR FRANK J. GOSPODARIC. 200 Rubj St, Joliet m. MARTIN SHUKLE, 811 Avenue A, Eveleth, Minn. RUDOLPH G. RUDMAN, 400 Burlington Rd, WUktnsburg, Pa. POROTNI ODBOR JOHN A. DECHMAN. 1152 Jancey St., Pittsburgh. Pa. AGNES GORIŠEK, 5336 Butler St, Pittsburgh, Pa. JOSEPH RUSS. 1101 E. 8th St.. Pueblo. Colo. JOHN OBLAK. 215 W. Walker St. MUwaukee, Wls. " WTTJJAM F. KOMPARE, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, HL UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN, 6117 St. Clair Ave, Cleveland, O. VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC. 1045 Wadsworth Ave, North Chicago. HI. Vsa pisma ln denarne zadeve, tikajoče se Jednote, nal se podUJaJo na ►glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA, 351 N. Chicago St. Joliet HL; dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase ln naročnino pa na GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 6117 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio. Naznanilo o umrlih N Ime 0 C C u E xi zr 53 0 V «0 C v > cd 2 I> B 3 ra ao ' O «- w 2 fi h T3 O > 5 Q cn m ■U Mesto 154 Frank Kadunc ! 155 Caroline Matzelle 156 Mary Jurincic 157 Nicholas Cernich 158 John Desina 159 Philip Love 160 Mich. Yurkanin 161 Martin Stefanich 162 Frank Miklavcic 163 Mary Baksic i 164 Mary Florek 165 Mary Hiti 166 Anton Anzlovar 167 Mary Verbek 168 Agnes Dolence 169 Mary Skoff 170 Geo. Starešinič | Odrasli oddelek 20943 S1000 7-28-42| 65 D5270; 500 7-24-42 33 5822 1000 7-13-42 65 21471: 1000 7-26-42 48 8129 1000 7-25-42 70 13975 500 8-15-42 63 16588 1000 8-13-42 76 28097, 1000 8- 4-42 52 10428 1000 8- 8-42 57 865| 500 8-17-42! 71 1635 1000 8-13-42 80 5164 1000 8-20-42' 73 18238 1000 8-15-42 54 5734 1000 8-19-42 : 72 3591 1000 7-18-42 62 9143 1000 8-20-42j 48 19123; 1000 8-26-42 73 Mladinski oddelek 7 237 80 70 70 52 73 169 12 20 58 127 25 80 86 90 61 Pueblo, Colo. Milwaukee, Wis. So. Chicago, 111. St. Louis, Mo. St. Louis, Mo. Indianapolis, Ind. Toluca, 111. Cleveland, O. Forest City, Pa. Ironwood, Mich. Haser, Pa. Waukegan, 111. Cleveland, O. So. Chicago, IU. Ročk Springs, Wyo. So. Omaha, Neb. Youngstown, O. 550 Marie Cukurin | B22470! 1000 7-25-42; 13 | 70 ! St. Louis, Mo. 551 Jas. A. Terselich AA36223 50 8- 9-42| 2m i 1 i Chicago, 111. Operirani in poškodovani M Ime 3 c e-« ca._, •a . *> S sš a o Z 2 o Mesto 343 Mary Strah 344 Johanna Marolt 345 Josephine Gerlica 346 M$ry Koller 347 Emil Grill 348 John Zbasnik 349 Frank Gregory 350 Robert Zore 351 MoIly Mikolich 352 Mary Zbasnik 353 Mary Resinol 354 Orsa Antolin 355 Kristina Zadravecz 356 Steve Virag 357 Vida Tratnik 358 Johanna Artac 359 Rose Grubar 360 Mary Antonin 361 Justine Skok D4829 6288 10301 18102 D834 26756 CC827 CC963 D3102 DD4 DD43321 11323 11318 30215 CC41575 3695 33589 12551 F56 6- 9-42 6-17-42 6-26-42 7- 8-42 7-31-42 7-23-42! 6-20-42 7-28-42 7-15-421 5-20-42 7- 2-42 7-11-42 8- 1-42; 4-21-42 7-26-42! 7-16-42 6- 6-42| 7-20-42 $100.001 100.00 100.00 50.00 75.00 50.00 100.00 100.00 50.001 100.00! 100.00 100.00 50.00 50.00 100.00! 50.00 50.001 75.00 59 156 162 191 Eveleth, Minn. Chisholm, Minn. Cleveland, O. Cleveland, O. 7- 7-42i 100.00! IZPLAČANA IZREDNA PODPORA Zaporedna štev. 39 Društvu Kristusa Kralja št. 226, Cleveland, Ohio, za Frank Lovšin, cert. št. 2225, izplačalo $10.00. 40 Društvu Marije Pomagaj št. 176, De-troit, Mich., za Jennie Hunter, cert. št. D6125, izplačalo $18.00. 41 Društvu sv. Ane št. 218, Calumet, Mich., za, Mary Kobe, cert št; 1152, izplačalo $25.00. 42 Društvu sv. Štefana št. 1, Chicago, 111 za Mary Parcich, cert. št. D560, izplačalo $10.00. 43 Društvu Presvetega Srca Jezusovega št 166, Chicago, IU., za Toma Peterlich, cert. št. 22708, izplačalo $25.00. 44 Društvu Presvetega Srca Jezusovega št. 172, Cleveland, Ohio, " Anton Golic, cert. št. 26426, izplačalo S25.0U. 45 Društvu sv. Cirila in Metoda št. 8, Joliet, III, za John Petric cert. št. 769, zplačalo $25.00. 46 -Društvu sv. Jožefa št. 57, Brooklyn, N Y, za Joseph Peshel, cert. št. D1611, izplačalo $25.00. 47 Društvu sv. Petra in Pavla št. o4, Etna, Pa, za Stanley Zugay, cert. št. 22921, izplačalo $25.00. 48 Društvu sv. Joefa št. 146, Cleveland, Ohio, za Math Sustersic, cert. št. 11037, izplačalo $25.00. 49 Društvu Friderik Baraga št. 93, Chisholm, Minn, za Luka Terhlen, cert. št. 1837, izplačalo $25.00. 50 Društvu sv. Lovrenca št. 63, Cleveland, Ohio, za Frank Vidmar, cert. št 6348, izplačalo $25.00. 1 ..Chicago,. 111. 2 Joliet, IU. 2 Joliet, IU. 53 Waukegan, IU. 72 Ely, Minn. 81 Pittsburgh, Pa. 81 Pittsburgh, Pa. 148 Bridgeport, Conn. 148 Bridgeport, Conn. 148 Bridgeport, Conn. 162 Cleveland, O. 174 Willard, Wis. 185 Burgettstown, Pa. 169 Cleveland, O. 251 ; Chardon, O. 51 Društvu Marije Vnebovzete št. 203, Ely, Minn., za Louis Kosorok, cert. št. CC41947, izplačalo $25.00. 52 Društvu sv. Ane št. 156, Chisholm, Minn, za Jessie Mihelich, cert. št. D3187, izplačalo $25.00. 53 Društvu sv. Ane St. 156, Chisholm, Minn, za Josephine Arcul, cert. št. 11243, izplačalo $25.00. 54 Društvu Marije Pomagaj št. 190, Denver, Colo, za Mary Puzel, cert, št. 11669, izplačalo $25.00. 55 Društvu sv. Antona Padovanskega št. 87, Joliet, IU, za Mike Gosak, cert. št. D1085, izplačalo $25.00. 56 Društvu sv. Cirila in Metoda št. 191, Cleveland, Ohio, za Louis Skufca, cert. št. 26510, izplačalo $25.00. 57 Društvu sv. Mihaela št. 163, Pittsburgh, Pa, za Vinko Buric, cert. št. 25653, izplačalo $25.00. 58 ZAPISNIK seje Jugoslovanskega pomožnega odbora, slovenska sekcija, katera se je vršila dne 8. avgusta, 1942 v konferenčni sobi SNPJ v Chicagu, III. Glavni predsednik JPO, SS odpre sejo ob pol deseti uri dopoldne. V svojem nagovoru pove, da je sklical to sejo radi pomožne akcije, kakor tudi radi nepravilnega poslovanja ožjega odbora za politično akcijo, kifje bil izvoljen dne 7. junija, 1942 v Clevelandu, O. Opiše, zakaj je sklical konferenco v Clevelandu in kaj so bili zaključki iste. Nadalje poroča, da je prejel kot predsednik širšega odbora politične akcije dve resignaciji od članov ožjega odbora, to je od brata Etbina Kristana in od brata Ivana Moleka, urednika Prosvete. Ker je nujno, da se ponovno uredi poslovanje političnega udejstvovanja, je sklical današnjo sejo. Na seji so navzoči: Vincent Cainkar, zastopnik Slovenske narodne podporne jednote; Jo-^ sip Zalar, zastopnik Kranjsko-slovenske katoliške jednote; Janko N. Rogelj, zastopnik Ameriške bratske zveze; Mčrie Prisland in Josephine Erjavec zastopnici Slovenske žensko zveze, in Leo Jurjovec, zastopnik Zapadne slovanske zveze. John Gornik, zastopnik Slovenske dobrodelne zveze, je pisal pismoma se ne more udeležiti seje, ker s vrši v njegovem uradu pregledovanje polletnih računov. Josephine Zakrajšek zastopnica Progresivnih Slovenk, je poslala pismo, da si ne more udeležiti seje, ker je zadržana zaradi političneg* udejstvovanja pri primarnih volitvah v Clevelandu. Frank J. Wedic, zastopnik Družbe sv. Družine, se je opravičil pri tajniku Joseph Zalarju, da mu je nemogoče, ker je prezaposlen pri svojem delu. Jugoslovanska podporna zveza Sloga in Slovenska moška zveza nista poslali zastopnikov ter tudi ne nobenega glasu, zakaj jih ne moreta poslati. Predsednik Cainkar nadalje poroča o delovanju ožjega odbora, ki je zašel s tira pri svojem delovanju. Prvi pogrešek. katerega je napravil ta odbor, je ime, ki ni v soglasju s suge- j stijami, ki so bile podane na > seji 7. junija v Clevelandu. Na-1 dalje ta odbor ni poslal nob&-nega zapisnika članom širšega odbora ter ni povabil zunanjih dveh članov svojega odseka na seje, niti ni ju obveščal o svojih zaključkih. Tudi Kristanova resolucija, ki je bila sprejeta na seji, ni bila takoj razposlana na določena mesta, kakor je bilo sklenjeno, ampak je vzelo skoro mesec dni, da so jo dobile prizadete stranke. Njegovo mnenje je, da smo prehitro izvolili te odbornike in da nekateri izmed njih sploh niso imeli nobenih jnandatov in niti niso bili povabljeni na sestanek v Clevelandu. Zato je treba, pravi predsednik, da se o tem temeljito pogovorimo in popravimo, kar smo zagrešili ali zamudili. Potem poroča, da na današnjo sejo ni povabil nobenega zastopnika zamejne jugoslovanske vlade v Ameriki, ker mu je bilo tako naročeno. Takisto je odgovoril telefonično dr. Coku, ki ga je vprašal, ako bi se mogel udeležiti današnje seje, ne more prisostvovati. Mnenje navzočih je, da naj-prvo preidemo na zadeve, ki se tičejo naše pomožne akcije. Sledi poročilo glavnega tajnika Joseph Zalar ja, ki se glasi : Seja 8. avgusta, 1942, Chicago, 111., Poročilo tajnika JPO, SS: Od minule seje našega odbora do danes, je bilo šest nadalj-nih postojank ustanovljenih. Te postojanke so: Št. 26, Indianapolis, Ind., poslovnica izdana 15. maja. Št. 27, Strabane, Pa., poslov-nica izdana 20. maja. Št. 28, East Helena, Mont., poslovnica izdana 17. junija. Št. 29, Bridgeport, O., poslovnica izdana 6. julija. "Št. 30, San Francisco, Cal., poslovnica izdana 10. julija. Št. 31, Eveleth, Minn., po-slovica izdaa 13. julija. Do sedaj imamo skupaj 31 postojank. Pred par dnevi sem prejel tudi pismo brata C, Grmeka, South Chicago, 111., mi poroča, da bodo tudi v South Chicagu organizirali odbor naše akcije. Pripomniti moram, da sem imel zadnje čase precej veliko dela in korespondence, toda nič zato,. vse je bilo z veseljem storjeno, in to še posebno, ker vidim, da zanimanje za našo pomožno akcijo od dne do dne narašča. Da je postalo zanimanje med našim narodom bolj živahno, gre v prvi vrsti zahvala in pohvala direktorju publicitete, bratu Roglju. Za svoje vzpodbudne članke zasluži priznanje in pohvalo. Brat Rogelj, le tako naprej. Prav lepa hvala cleveland-skemu županu, Franku J. Lau-schetu, za njegovo pismo in priporočilo. Istotako tudi prav prisrčna hvala Ivanu Zormanu in Louisu Adamiču, kakor tudi vsem ostalim, ki so z vzpodbudnimi dopisi in članki o naši akciji pisali in jo priporočali. Brat Rogelj mi je poslal nekaj "V" plakatov. Ti plakati so bili odposlani tajnikom postojank, da jih po raznih prostorih in lokalih razobesijo. Zelo razveseljivo novico sem prejel od brata Josip Zorca, tajnika postojanke št. 9, Wau-kegan, 111. Brat Zore mi poroča, da se bo pri prihodnji kampanji Waukegan-North Chicago Community War Chest" vključilo $1,500 tudi za našo pomožno akcijo. To ni samo razveseljivo, pač pa tudi kastno. Brat Zore in ostali člani postojanke št. 9 zaslužijo vse priznanje in pohvalo. Waukegan-North Chicago, 111., je znana napredna slovenska naselbina. Da v tej naselbini živijo zavedni Slovenci in Slovenke, je bilo že neštetokrat dokazano. In kot se je to pokazalo in izkazalo ob raznih drugih slučajih, kadar je šlo za narodno stvar, tako so te zavedne in narodne slovenske korenine pokazale tudi pri naši pomožni akciji. Ta postojanka je že poslala našemu blagajniku lepo vsoto denarja. Poleg tega se bo pa vršila 23. avgusta velika prireditev, katere čisti skupiček je namenjen našemu narodu v starem kraju. Čast, komur čast! Mesečna poročila državnemu tajništvu, Washington, D. C., so bila redno vsaki mesec poslana, zakar imam na rokah potrdila, da so bila poročila sprejeta. Ker so mi pošle kuverte in pisalni papir, naročil sem pri tiskovni družbi Avsec Brothers, Joliet, 111., 1,000 pisalnih papirjev in 1,000 kuvert. Cena teh potrebščin znaša $15.25, toda predsednik družbe, brat Društvu Marije Pomagaj št. 78, Chi- __go, IU, za Jos< št. 5838, izplačalo L/l UOI» M ««•*•«•!« - — » — » — >WJ w> cago, 111, za Josephine Zabkar, cert. Društvu Marije Pomagaj št. 78, Chicago, IU, Olga Kerzich, cert. št. C2813, izplačalo $25.00. 60 Društvu Marije Pomagaj št. 78, Chicago, IU, za Mary Kaucic, cert. št. 12155, izplačalo $25.00. 61 Društvu Marija Sedem Žalosti št. 81, Pittsburgh, Pa, za Katherine Plantan, cert. št. C3469, izplačalo $25.00. JOSIP ZALAR, glavni tajnik. cabsarIcrJAMIJJ^OT^ Rimski "etzar" Mitssc se raduje nad po žganimi slovenskimi vasmi. Pogortsca kličejo po csveti! 48 požganih slovenskih vasi, 4s spomenikov, ki spodbujajo narod k oa-poru do končne zmage nad osišiem. Joseph Avsec mi je sporočil, naj se smatra ta račun za plačan, ali bolje rečeno, tiskovna ' družba je kuverte in pisalni papir brezplačno napravila. Bratom Avsec se s tem v svojem imenu in v imenu odbora prav iskreno zahvalim. To je moje poročilo za sedaj. O gotovih zadevah bom pozneje poročal. Josip Zalar, tajnik JPO, SS. Poročilo je bilo sprejeto. Ustmeno poroča, da si je nabavil pisemski papir, katerega je naročil pri Avsec Bros. v Jolietu. Tiskarna je to delo napravila brezplačno, zakar naj ji bo izrečena zahvala na tej seji. Glavni blagajnik Leo Jurje-vec poroča, da je sedaj v blagajni pomožne akcije $23,466.-24. Omeni tudi, da je bil v državi Colorado, kjer se je udeležil dobro oglaševane prireditve JPO, SS, ter tam govoril o pomenu našega pomožnega dela. Nadalje naznani, da so njegove račune pregledali zapriseženi javni pregledovalci kot to zahteva državni department v Washingtonu. Poročilo teh pregled oval cev je poslal v VVashington. Omeni tudi, da je sprejel od lokalnega odbora v Chicagu vsoto $740, to je del ti-sočdolarskega čistega dobička skupne prireditve. Poročilo se sprejme. Mnenje navzočih je, naj vsi lokalni odbori pošiljajo redno svoje nabrane denarne prispevke—mesečno v glavno blagajno JPO, SS, ker glavni odborniki so vladi in narodu odgovorni za nabrani denar, katerega nabirajo lokalni odbori. Zadrževanje denarja v blagajnah lokalnih odborov ni v soglasju sprejetih sklepov in uradnega dovoljenja iz Washingtona. Blagajnik tudi sugestira, da bi ta odbor sklenil, naj bi vsaka organizacija, ki je včlanjena pri JPO, SS, poslala na svoje člane pisma s priloženimi ko-vertami, da naj prispevajo v blagajno pomožne akcije. O tem se razvije razprava, ki pa pokaže ovire, ki bi se težko premostile. Zato se o tem ne sklene nič definitivnega. Nato poda obširno poročilo direktor publicitete, zakaj smatra delovanje pomožne akcije za počasno. Vzrok temu je tudi akcija slov. župnij, katero propagira slovenski duhovnik Rev. Ambrožič. To nam kaže, da mi Slovenci v Ameriki nimamo enotne pomožne akcije, kar je menda glavni vzrok, da naša slovenska sekcija JPO ne kaže pričakovanega uspeha. Njegovo mnenje je, če se bo to še nadaljevalo, potem ne bomo mogli pokazati uspehov v bodoče. Z dvema pomožnima akcijama je naš slovenski narod v Ameriki razdeljen na dva tabora, zakar imajo ljudje dober vzrok, da ne prispevajo tako kot bi mogli. Poročilo se sprejme. Zastopnica Marie Prisland poroča o zanimanju Slovenske ženske zveze, ki se po svojih podružnicah udejstvuje pri posameznih lokalnih odborih, a poleg tega š^ aktivna glavna tajnica Josephine Erjavec vedno apelira v mesečniku Zarji za denarne prispevke. Poroča, da so ti prispevki dosegli že vsoto $1,000. Na zadnji seji glavnega odbora pa so odobrile še nadaljnih $200 v pomoč nesrečnih in gladnih rojakov v stari domovini. Glavnemu blagajniku izroči ček za $1,200, kar navzoči vzamejo z veseljem in odobravanjem na znanje. Glavni tajnik čita pismo mesečnika Collier's, od Carnegie Endowment for International" Peace in od državnega tajništva v Washingtonu. Glavni predsednik omenja, da je do^il odgovor iz VVashingtona na^fe-legram, s katerim smo na ^priporočilo Adamiča ponovno posredovali v prid primorskih Slovencev. Vsi odgovori so po-voljni. Predsednik čita resignaciji Etbina Kristana in Ivana Moleka, ki navajata vzroke, zakaj podajata resignaciji. Odbor je razmotrival o podanih resig-nacijah ter prišel do zaključka, da ne sprejme istih, ampak jih bo predložil na seji širšega in ožjega odbora, kjer bo podano poročilo političnega udejstvovanja JPO, SS. Zastopnica Marie Prisland prečita sledeče: Iz zapisnika seje glavnega odbora Slovenske ženske zveze dne 30. julija, 1942. "Glavna predsednica poroča o sestanku JPO, SS, katerih se je udeležila in kjer se je razpravljalo tudi o politični akciji v prid naše rodne domovine Slovenije. "Po širši razpravi jd bilo sklenjeno, da se iz razloga, ker je politična akcija skoro popolnoma v zastopu, apelira na JPO, SS, da še to leto skliče slovenski narodni kongres, ki bi zedinil vse stranke v eno močno narodno skupino, razjasnil pojme in določil^merni-ce za res učinkovito akcijo ameriških Slovencev v prilog združeni Sloveniji po vojni. Obenem naj bi kongres z ogorčenim protestom obvestil ameriško, angleško in rusko vlado o razsajanju podivjanih Nemcev in Italijanov po slovenski zemlji." Sklep glavnega odbora S2Z se vzame na znanja ter se ga zanese na skupno sejo širšega in ožjega odbora, ki naj določi datum in pripravi vse potrebno za Slovenski narodni kongres v Ameriki. V informacijo odbora prečita predsednik poročilo v angleški sekciji Zajedničarja, ki opisuje situacijo v Washingtonu pri zamejni jugoslovanski vladi. Istotako se prečita poročilo iz uradnega glasila Srbskega narodnega saveza, ki opisuje sorazmerje Srbov napram Slovencem in Hrvatom. Obe poročili se vzameta na znanje. Prečitano je pismo ministra Snoja, ki apelira na pomožni odbor, da bi nakazal nekaj denarja v pomoč rojakom v domovini, katerega prejema skupina Slovencev v Ljubljani pod imenom "Narodno vodstvo." Po njegovem poročilu ljudstvo v Ljubljani strada. Odbor vzame pismo- v razmotrivanje ter si stavi vprašanje, kdo so ti Slovenci, ki tvorijo "narodno vodstvo" v Ljubljani, kajti v Sloveniji obstaja tudi osvobodilna fronta, ki vodi prave boje za osvoboditev Slovencev. Pomožnemu odboru tudi ni bilo pojasnjeno, kako se more poslati denar v Slovenijo, ampak se v pismu -samo trdi, da bo denar prišel v domovino. Zato tudi odbor ne mGre skleniti ničesar, za kar bi mogel podati jasno sliko vsem tistim, ki so darovali v sklad pomožne akcije. Vpraša se pa ministra Snoja, naj piše ministru Kreku, ki dobiva poročila iz domovine, da naj nam pojasni vso situacijo v detajlih. Sprejeto. Sklene se, da se seja širšega in ožjega odbora politične akcije JPO, SS vrši dne 12. septembra, 1942 v Chicagu. 111. Po poročilu, katerega je dal odbor glavnemu predsedniku, on skliče ta sestanek in določi prostor. Stavljen, podpiran in sprejet je predlog, pot&m ko je bil pre-čitan dopis rojaka Andreja Špolarja, da se apelira na vse glavne odbore organizacij, ki so včlanjene pri JPJO, SS, da* na svojih sejah sprejmejo resolucije, v katerih naj apelirajo na društvene tajnike, da bi pričeli pobirati prostoveljne mesečne prispevke v sklad JPO, SS. Končno se zopet govori o možnem pošiljanju denarja v domovino. Izraženo je mnenje, da bi se lahko spremenil naš j sklep, ako bi se moglo poslati denar slovenskim četnikom ali i osvobodilni fronti, ki bi poslani denar rabili sami ali pa z de-! narjem pomagali našim lju-(Dalje na 6 strani) f 5e • 5 strani) dem, katere so četniki osvobodili. Proti takemu pošiljanju bi naši ljudje v Ameriki ne ugovarjali. Zaključek* seje ob 4:80 popoldne. Vincent Cainkar, predsednik;. Jote Zalar, tajnik; Ranico N. Rogelj, zapisnikar, -o- Glas iz domovine 24. novembra, 1S41 v Ljubljani. Po dolgem času se zopet oglašam. Zadnje pismo sem pisal v začetku julija. Redna zveza je zdaj docela pretrgana. To je videti tudi iz tega, ker že več kot pet mesecev nisem prejel nobene pošte. Vendar pa posmrtni listi iz Amerike še prihajajo. Torej vsaj z Ameriko imamo še kolikor toHko zveze. Skoraj ne vem, kje in kako naj bi se lotil popisovanja tukajšnjih razmer, da bi vam jih mogel prav in natanko podati. Sicer je res, da smo sredi vrtinca najstrašnejših dogodkov, kar jih je kedaj zadelo naš ubogi slovenski narodič. Vendar pa ne vemo veliko, kaj se godi okoli nas, dasiravno je raznih govoric in pleteničenja nič koliko-. Skušal bom podati kolikor toliko stvarno podobo naših dni in naših krajev. Vem, da vsi s trepetom spremljate, kaj se godi v domovini, in bi radi vedeli, kako je z nami in kako je morebiti tudi z vašimi domačimi. . . . Za Evropo so se zaceli pravi apokaliptični časi. Kako nam je šel včeraj k srcu evangelij zadnje pobinkoštne nedelje, kjer je med drugim tudi rečeno: "Takrat bo velika stiska, kakršne ni bilo od začetka sveta do zdaj in je tudi več ne bo. ... Kadar boste videli gnusobo opustošenja na svetem kraju ... takrat naj beže v hribe ..." — Tudi pri nas je veliko moških pobegnilo v hribe, kjer se skrivajo. To so tako zvani četniki. Posebno veliko jih je v Srbiji. Tam imajo še kar pravo vojsko in niso Nemci nikjer varni. Zato pa. Nemci tem bolj divjajo, da naravnost besnijo. Za vsakega Nemca sto Srbov. Pa to ni samo grožnja, ampak krvava resnica. Po Srbiji potuje iz kraja v kraj kazenska ekspeditija, nemška seveda, in pobija Srbe na debelo. Samo v Kragujevcu in Kraljevem je v dveh dneh proti koncu oktobra bilo postreljanih, v čredah po sto, okrog 7,850 ljudi. Pobrali so vse, kogar so pač srečali na ulici. Ko jih je na ulicah zmanjkalo, so jih vzeli po tovarnah in šolah. Na gimnaziji v Kragujevu so prišli v šolo in odjeljali 6., 7. in 8. razred s profesorji in ravnateljem vred, jih zapodili na bližnji travnik in jih s strojnicami postrelili kakor pse. Pri teh dveh velikih pokoljih je prišlo ob življenje tudi 45 Slovencev — izgnancev v Srbiji. Veliko vasi v Srbiji je čisto zginilo s površja zemlje. In ta strahota se še kar nadaljuje. Srbi ne odnehajo, Nemci pa tudi ne. Ubogi narod Največ trpijo nedolžni! — Val izseljevanjaV Srbijo, s Slovenskega namreč, je ponehal. Kateri so pa že tam, so v velikem pomanjkanju in v hudih stiskah, zlasti zaradi neprestanih bojev med Nemci in četniki. Naši ljudje so tam kakor med dvema kamnoma. . . . Pomožna akcija, ki se vodi iz Ljubljane, stori zanje mnogo dobrega, ven dar so medsebojni stiki vednc-bolj težavni zaradi toliko meja. Pa tudi Nemci gledajo na to delo zmeraj bolj po strani. Gotovo vas tudi to zanima, kako je na Hrvaškem. Predvsem Hrvatje niso samostojni, temveč morajo plesati tako, kakor jim godejo Nemci in Lahi. V severnem delu, vštevši Zagreb, so številne nemške čete, v južnem skoraj do zagrebških predmestij, pa italijanske. Ustaši se zdi imajo samo to pravico, če jim niso Nemci tega naravnost ukazali, da se neusmiljeno znašajo nad pravoslavnimi Srbi v Bosni, v Slavoniji in Sremu. Stvari, ki se slišijo iz teh krajev, so res nezaslišane, za naSe krščanske in evropske pojme nemogoče, a vendar resnične. Pred sabo imem Poročilo, ki obsega 7 gosto tipkanih strani pisarniškega formata, kjer našteva same Številke in imena pobitih Srbov. V nekaterih krajih so jih naravnost iztrebili. Hkrati po so jih še mučili in grdo z njimi ravnali, tako da se povedati ne da. Kar je pa najbolj žalostno, je to, da so v to gr-dobijo pomešali in še mešajo katoliško Cerkev s tem, da nasilno pokatoličanjujejo pravo-slavce. Porušili so tudi precej pravoslavnih cerkve: v Banja-luki, Bihaču, Novi Gradiški, Bastacu,, Spasovini itd. Te in podobne stvari, ki jih ni malo, bodo zelo škodovale ugledu katoliške Cerkve na Balkanu. Kako je pa na Slovenskem? Tolikih strahot kakor v Srbiji in na Hrvatskem ni. Vendar pa je tudi pri nas hudo. Okrog 30,000 Slovencev je bilo izgnanih na jug (7,000 v Srbijo, čez 20,000 na Hrvatsko, v Srem in Bosno). V Srbiji je zanje še kolikor toliko poskrbljeno, na Hrvatskem pa je njihovo stanje obupno, zlasti ker jim ustaši niso prijazni. Vsi ti izgnanci so večinoma sami izobraženci, uradništvo, učitelj-stvo in druga inteligenca s Štajerskega in Gorenjskega. Pred mesecem in pol se je pa začelo drugo poglavje našega križevega pota: Nemci so začeli izseljevati savsko dolino od Zidanega mosta do hrvaške meje. Kraje na desnem bregu hočejo popolnoma izprazniti, od Krškega proti Hrvaškemu pa tudi precej širok pas na levem bregu Save. Ne morete si misliti, kakšen strah in groza je obsedla tamkajšnje ljudi. V trumah so začeli bežati v Ljubljansko pokrajino, ki je pod Italijo. Česar niso mogli vzeti s seboj, so uničili, požgali, poklali itd. Ljudi se je polotila naravnost neka obešenjaška razbrzdanost: pili sorse masti-li, spuščali vino iz sodov potem pa lepega dne pobegnili čez mejo, ko se je bližala izse-ljevalna komisija. Mnogi pa so šli seveda v hribe med četnike, ki jih tudi na Kranjskem i« Štajerskem ne majnka. Pa to je poglavje zase ... Dobršen del savske doline so že izselili: Krško, Brežice, Studenec, Log, Radno itd* Mnogi so pobegnili v Ljubljanski del. Begunce so tamkajšnji ljudje sprejeli povsod z velikim razumevanjem in sočutjem . . . Kateri so pa ostali na mestu, so Nemci odvedli najprej v Rajhenburg, kjer je velikansko koncentracijsko taborišče, tam jih "sortirajo," za delo sposobne moške posebej, ženske posebej, in spet posebej otroke in bolehne ljudi (le-tam pravijo, da jih bodo spravili.v okrevališča, to se po nemško reče, da jih bodo na tihem spravili na drugi svet —! Kakor so na sto tisoče nemških norcev in neozdravljivo bolnih, češ, da samo škodo delajo nemškemu narodu, kot za-jedalci!) — Pri majhnih otro-kih so pa napravili, krvno preiskavo: če so našli, da ni v njih nič pristne germanske arijske krvi, so jih prepustili usodi. Trdovratno se širijo govorice, da je veliko otrok zmrznilo v zaprtih vagonih, ko so se vozili čez Gornje Štajersko. Prav tako tudi, da so jih cele avtomobile naravnost poklali, polili z bencinom in sežgali. Od resnih ljudi smo slišali te nezaslišane grozote.. . . Eno pa je gotovo, da so nekateri teh naših izgnancev že v Šleziji, od koder je pred par dnevi prišla neka karta s tozadevnimi sporočili. S temi ubogimi izgnanci so šli tudi nekateri duhovniki, ki so — be- le vrane — še doslej ostali med svojimi, tako dva gospoda z Bi-zeljskega, dekan Kurent iz Le-skovca pri Krškem, dasiravno so se jih hoteli gestapovci na vsak način odkrižati.. . Depor-tacija še traja ... V izpraznjene vasi naseljujejo Kočeva-rje, ki se bodo vsi izselili, z njimi pa tudi vsi drugi Nemci iz Ljubljanske pokrajine. Vsako noč gredo baje 3 vlaki. Ti pa seveda smejo vse vzeti s sabo. naši pa nič. . • . Drugod po Štajerskem kakor tudi po Gorenjskem še niso začeli od kraja izseljevati, dasiravno je zlasti Savinjska dolina že tudi veliko trpela. Gorenjcem *pa še obetajo. Nemcem namreč močno manjka prometnih sredstev, vagonov, lokomotiv itd., pa ne morejo cele dežele hkrati preseliti. Zato pa drugače grdo pritiskajo. Streljanje ljudi je na dnevnem redu. Kar obdolžijo te, da si s komunisti v zvezi, pa te počijo. Koliko nedolžnih je že tako padlo! Komunisti, ali kakor se sedaj imenujejo, partizani osvobodilna fronta, delajo oblastem mnogo neprilik, kar ima za posledico še več trpljenja. Zdaj pokvarijo tu železniško progo, tam vržejo v zrak most, drugje ustrelijo kakega Nemca ali Laha. Nemci in Lahi se pa potem maščujejo in zapirajo kar vse od kraja, pobijajo in požigajo. Tako so Nemci požgali na Gorenjskem vas Rašči-co in še eno, ljudi pa pobili in odpeljali. Lahi so požigali vasi v okolici Šmarja pri Ljubljani, v Ložu itd. Tudi v Ljubljani sami je zmeraj kakšna žrtev, zdaj od teh, zdaj od onih. Italijani pa zmeraj bol pritiskajo. Prejšnji teden so zaprli za nedoločen čas del univerze: tehnično fakulteto. In obstoji resna nevarnost, da zapro in za vselej še druge. Za prvega dec. se bo gotovo kaj zgodilo. Osvobodilna fronta je že izdala parolo, da ne sme ta dan nihče v šolo. Takb se^lahko zgodi, da bodo še gimnazije in druge šole zaprli. Vse to je torej v škodo narodu, osvobojenju pa nič ne koristi. Katoliški krogi z g. ikofom vred so že odločno nastopili proti osvobodilni fronti (vse to seveda podtalno), pa -udi iz Londona opominjajo, naj nihče brez potrebe ne izziva. Sedaj pa še nekaj novic iz Prekmurja Tudi tam je vse prej kot razveseljivo. Vse šole so čisto madžarske, ljudske in srednje, le 7. in 8. razred v Soboti imata še vendščino. Tudi v cerkvah je ukazano vse madžarski, vendar se duhovniki zelo dobro drže, razen nekaterih izjem, ki so takoj presedlali. Zato pa ljudje v.cerkev ne hodijo. Zveste duhovnike pa Madjari preganjajo. Zadnjič so jih celo vrsto trdo skupaj zvezanih peljali skozi Soboto na kolodvor in od tam v Budimpešto. Ob- » L M WAatyo»Bi*tWtik JVAR^bdnds ★___★ Vtatv fljing Iseksts far both tbe Army sad Navjr Air Corps ar« regular equipment for our aviators. They cost from |tt to $18 sad ara made of hanahlde. leather Uned vith sheep Purchase of 0M 118.75 War Bond. lor nhteh jba receive |2S ln 10 rears, jrill psj for one of thess ja ets so pscsssarr tat our airmen altitude« and in and jour . can do Tour btt by investing st least 10 perosnt of your sslarj every pa j | dsy in War Bonds to help pay the eost of (hii egulpmcnt for lntrepld American fljers. Join the paradej ! sad help top the W*r Bond Ouota . ets so MCSSSSI7 Jna aihigh siutrt trWmss. Bo you i dolžili so jih, da so v zvezi "k komunisti (vodilnih komunistdv so pa že več pobesili in postre-Ijali, pravijo, da so tudi znanega pisatelja Miška Kranjca). Mlade kaplane so že skoraj vse razmestili po notranjosti Madžarske. Tudi župnike so hoteli, pa so se uprli. Isto so nameravali s slov. salezijanci v Mar-tinišČu, pa je sal. madž. inšpektor, pod katerega sedaj Mar-tinišče spada, to odločno preprečil. čast. g. Klekl je interniran v SzQmbatelyu< pri ondotnem škofu, ki je velik neprijatelj Slovencev. Pa še tale novica se širi, da bodo Madjari Prek-murce ob štajerski meji selili, na zahtevo Nemcev pravijo, in sicer tja dol nekam v Vojvodino. Gotovega pa še ni nič. Tajna škofova okrožnica O Ljubljanski pokrajini sem nekaj že povedal. Nekaj naj pa še navadem in sicer naravnost iz tajnega škofovega pisma, (ki je namenjeno samo duhovnikom). Takole pravi: "Škofija je v materialnem in duhovnem oziru zgubila toliko, da se zaenkrat škoda niti preceniti ne da. Vse cerkveno in nadarbin-sko premoženje, premjlčno in nepremično v 142 župnijah, vsa menzalna in verskozakladna posestva so razglašena za državi in narodu sovražno imetje in kot taka zaplenjena v korist utrditve^ nemštva (tudi naši zavodi na Štajerskem!). Svetni duhovniki, aktivni in upokojeni dušni pastirji, so bili šiloma izgnani iz 148 župnij in duhovni j, vseh 193 po številu, zgubili so skoraj vse svoje imovine!— Redovniki in redovnice so izti-rani iz 14 samostanov in zavodov, vsa njihova imovina je z izjemo malenkostne osebne prtljage zaplenjena. — Škofijski zavod sv. Stanislava je zaseden, profesorji in prefekti izgnani. . . . Velika in dragocena zavodska knjižnica je deloma uničena, deloma raznešena neznane kraje, naučne zbirke škofijske gimnazije razbite in deloma požgane, ves inventar deloma odpeljan, deloma služi čisto drugim namenom. — Materialna škoda je ogromna, ki se morebiti nikdar več nadomestiti ne bo mogla, saj so uničene dragocene knjige, ki jih spioh več dobiti ni. Še večja je duhovna škoda, ki vsak dan nevarnejša postaja. Okroglo 200 tisoč vernikov je brez duhovne oskrbe, brez sv. daritve, brez zakramentov. Umirajoči nimajo pomoči in tolažbe sv. zakramentov. Redko je mogoče dobiti dovoljenje, da sme duhovnik umrlega pokopati 'po cerkvenih obredih. Verniki se še zbirajo po cerkvah, opravljajo skupne molitve, a so brez verskega pouka, kar je posebno usodno za mladino. Nasilno preseljevanje Morje bridkosti pa se je razlilo nad naš narod z nasilnim preseljevanjem. Ni zmožno človeško pero opisati obupne strahote, bridkosti solza in velikosti srčnih muk, ki jih vsebuje neznatna, doslej nam nepoznana beseda: preseljevanje. Nedolžna prelita kri vpije do neba, nič manj ne vpije k Bogu trpljenje nasilnega preseljevanja. Lažje bi bilo preliti kri, kakor pa z otroki zapustiti rodni dom, s toliko ljubeznijo ljubljen, s tolikšnim trudom negovan od mnogih rodov. Tekom 14 stoletij naš narod ni pretrpel na tej zemlji kaj hujšega ... Ne bomo obstali za prihodnjost, če nam Bog ne bo pomagal. Zato pa: Domine De-us, ad te sunt oculi nostri, ne pereamus!" Zavoljo teh velikih stisk je g. škof odredil vsenarodno spravno pobožnost in prošnje molitve, da bi se nas ljubi Bog usmilil. V sredo 26. t. m. bomo začeli po vseh cerkvah spravno devetdnevnico, s katero se bomo pripravljali na pobožnost devet prvih petkov, ki jo bo ves slovenski narod, koli- kor ima še versko svobodo, aktivno začel in opravljal od decembra naprej. . . . Vsi časopisi pišejo o tem in vabijo, da bi se je vsi ljudje udeležili. Gospod škof je poslal vsaki družini posebno pismo, v katerem jih vabi k tej veliki in vsenaro-dni spravni pobožnosti. Bog daj, da bi uspela! Tudi vi tam zunaj naše ljube pa tako poteptane domovine se nam pridružite in molite z nami^vred, molite, molite in pokoro^delaj-te, da se nas tako morebiti Bog usmili, če je tako njegova sveta volja ... . Iz Londona govori tudi vsako nedeljo ob tričetrt na šest (po novem) ali na pet (po starem srednjeevropskem času) popoldne g. dr. Alojzij Kuhar, svoj čas najbolj priljubljeni politični predavatelj v ljubljanskem radiu, sedaj pa opol-nomočeni minister jugoslovanske vlade v . Londonu. On nas stanovitno tolaži, da se bo vse dobro izteklo za nas, da bomo zmagali, da se bomo vsi Slovenci združili v svobodni domovini in da se bo to zgodilo prej, kot mislimo. Daj Bog, da bi se njegove napovedi uresničile. . . . Nam in vam pa ne preostane drugega, kakor da drug za drugega molimo in goreče prosimo ljubega Boga, da naj nam pri- Preizkušena zdravila proti glavobolu MandeFs Headache Tabs 1. Ustavi glavobol 2. Uredi želodec 3. Ojači živce 4. Odpomoč ženskemu zdravju CENA 50* MANDEL DRUG STORE SLOVENSKA LEKARNA 15702 Warferloo Rd. CLEVELAND, O. Pošiljamo po pošti Lastnik te lekarne je član društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ zanese in z nami vred vsemu svetu in povrne ljubi mir, ki ga šele sedaj znafoo ceniti. (Duhovno Življenje). -o- BOŽIČNA DARILA VOJAKOM Oni, ki bi radi poslali vojakom kako darilo za božič, morate to storiti še ta mesec, ako je vojak kje onkraj morja. Za vojake, ki so še v deželi, je še čas. Pošljite mu kaj takega, da bo imel za uporabo ali za spomin od vas. živil ne pošiljajte, ker se spridijo in ker ima ameriški vojak dovolj in dobro hrano. Noben zavitek ne sme biti težji kot 11 funtov. Radi ovir pri transportaciji, je najboljše, da pošljete samo en zavoj. V tistega da lahko vsa družina svoje darilce. česa bo vojak najbolj vesel, boste pa že sami vedeli. Ako je vaš vojak še v deželi, ga lahko vprašate, kaj bi najbolj rad za božično darilo. Za one preko morja boste morali pa sami uganiti. Vsak bo gotovo vesel kakega darilca od doma, zato: spomnite se jih za praznike. Nov slovenski profesor Frank Kerže, sin znanega ^ slovenskega časnikarja in pisatelja, ki je svoje čase izdajal znano revijo "čas," je bil te dni imenovan za profesorja tehnike na newyorški univerzi. Naše iskrene čestitke vrlemu Slovencu! POZABLJEN ŽENSK! PLAŠČ Na pikniku naše zadnje konvencije, vršečem se pri rojaku Keglu v Willow Springs, dne 16. avgusta, je bil pozabljen, oziroma najden ženski plašč. Lastnica istega naj piše Mr. Johnu Terselichu, 1847 W. Cermak Rd., Chicago, 111., ki ji ga bo poslal. VLOGE p tej posojilnici zavarovane do S5.t6S.fte pe Federal Savings * Loan Insurance Corporation. Waahin*tcn, D. C. Sprejemamo osebne in društvene vloge. Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. 6235 St Clair Ave. HEnderson 5S7S Cleveland. Ohio The Complete Guide for War Garden ^'Hlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllilll BUY U/Š. DEFENSE BONDS! Ali ste Vi ! točno o vsem informirani, kot o novih zakonih, o tem in onem in o vseh dogodkih v svetu—Če niste, gre marsikaj mimo vas, kar bi morali vedeti in o čemer bi morali biti poučeni. Vse to vam nudi slovenski dnevnik 'Amerikanski Slovenec' 1849 West Cermak Rd. Chicago, 111. Naročite si ga in potujte z njegovo tiskano besedo po svetu in poučujte se o raznih dogodkih v svetu. Stane letno samo $6; polletno $3; za Kanado in Chicago $7 letno in za pol leta $3.50. Pišite čimpreie na upravo lista, da ga vam prične-mu pošiljati. Ne bodite brez dobrega lista v hiši. Ne dopustite, da bi drugi preje zvedeli vse važne stvari, kakor vi. BUY U. S. DEFENSE BONDS! i Ameriška Domovina je Half Prhe! § th» litist bnad-new editlen if the faaiis Amataor larrtinert' "Ubit" fORMIRLT $4.00 Now0nty% slovenski dnevnik Imj Werd, Pape and Pkturt C««plrtf-with M* NEVV Material and NEW lllustratiMu! M Y»ur Copy N««! 1.98 inhandMM and dinbl« mwitylt tloth bindim the gahden Encvclopedia H«r*'s «v«rythlng yo« n««d »o know-about ony- »you wont to growl Pack«d with mor« prac-gord« Information than any oth«r volum« MOr Ih pri M. N«arly 1400 pag«t, 750 pietur«, 10,000 artlcl«. Pr«par«d «*pr«uly for »h« tovr-M h«avy toehnfcal talk, but d«ar, « S !! ki izhaja v Clevelandu vaak dan razen ob nedeljah in praznikih V njeni dobite vse najnovejše svetovne novice, zanimive dopise in lepe romane. Naročite se na ta dnevnik, ki vam bot zvest tovariš ob dolgih večerih. omo-pliclt inr-no —Mputir onnrars to •v«ry gard«« quHHot. Pr.par.d by Am«rlcan «v«rtf tor aJlU.S. cllmat« »of!*. WMM» and m«ttiodi. Edltod bv E. L. S«yl M«, I4.A. Proltad br gard«oIng outhorit!««. Ord« Nil* MdK half-prle« bargaln at ««e«l iShniiN ii ILI, UrmmK, a H.N a q %md C.O.D. ^ coplts off ttie RDKN INCrCLOPEDIA. by Mam« .... Addrau S You can order this fine »xx>k from: SLOVENIC PUBLISHING CO.. 216 W. 18tli St., N>w York, N. V. Ž AMERIŠKA DOMOVINA H je slovenska unijska tiskarna, ki izdeluje vsakovrstne tiskovine, točno in lično, pa po zmernih cenah ^ J 6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 5391535323235348232353532353485348534848234848532353232323238953020002534823534848235323232353535353 0200000001010002020101484848232323534848535348535353532353489148232323484823485323480001020248532323 PROCEEDINGS OF THE TWENTIETH GENERAL KSKJ CONVENTION HELD m CHICAGO, ILL., COMMENCING AUGUST 17th, 1942 Eighth Session, Thursday, Aug. 21 (Continuation.) Minute« of tke Rules and By-Laws Committee Bro. John Pezdirtz, Chairman of the By-Law Committee reports as follovvs: Page 20, Section 6 (c) — fourth line to be changed to read as follovvs: "Men's societies shall be per-mitted to merge vvith women's societies in their local vicinity when electing a delegate to the General Convention. Provided, however, that societies affili-ated vvith the Central Sick Benefit Department of the Union shall not be merged vvith societies not affiliated therewith." Page 29, Section 11 should read: "Supreme Medical Ex-aminer to receive 50c for the examination of each applica-tion." Page 30, Section 11 — Omit —I Vice President Bond, since I Vice President is not a member of the Finance Committee. Further it should read "re-maining 4 members instead of 5." Page 43, Section 15 — (f) is r.ull and void. (16) should read: "any person of either sex of the Caucasian race, etc." Page 53, Section 19 (a) : In čase of a member's suspension the Supreme executive committee has the right to deduct from the cash value of certificate any debts incurred by the member at his or her subordinate society. ~ Page 54, paragraph (b) lin? 9: the word "should" to read "shall." Page 55, Section 21 (5) i That the sum of $250 be paid for the amputation of one foot above the ankle. -Page 57, No. 7 "Operations" — For the amputation of di*> eased breast an amount of $100 to be paid for each operation. The word "female" to be omit-ted. "Page 57, paragraph 15 should read as follows (an addition to the existin&) : "15. Ligation of saphenous veins (Trendelenburg operation) one or both sides. No operation benefit shall be paid for treat-ment by injection alone or other non-surgical means." Page 58, paragraph 22-A. The follovving operations are to be inserted: KSKJ to pay benefit in the sum of $50 for certain operations on the bones of the spine. Example Laminectomy. Also for certain types of operations on the knee joint, $50. This includes excision of the semi-lunar cartilage and other cperations on the bones of the knee-joint vvhere such operations serve to correct prolong-ed or permanent disability of the joint. Benefit to be paid in the sum of $50 for the removal of the coccyx (tail-bone) under the term of Coccygectomy. Benefit to be paid in the sum of $100 for the removal of prostate gland, vvhether transvers-ically, perineally or by trans-uretfrral resection. - No benefit shall be paid for any operation not performed in a recognized hospital. Page 58, paragraph 25. The above to be effective only vvhen the operation vvas repeated vvithin tvvo years from the date of a sihiilar operation for vvhich benefit vvas paid. Page 59, paragraph (b), Section 22 — 5th line to read "General Fund" instead of "Ex-pense Fund." ( Page 59, Section 23-A.to be substituted by the follovving: "Claims for benefits of ev-ery nature must be executed under oath by the beneficiary on forms furnished by the Union, except in the čase that the beneficiary is a minor, in vvhich event the claim must be execut-ed under oath by his or her legal guardian or a parent. A claim for mortuary benefits must be supplemented by (a) a certificate of the attending physician or coroner, stating the cause of death; (b) a certificate of the undertaker, and lows at the meeting registering for our 1942-43 bowling season. It must have been in everyone's mind as well as in Secretary John Terselich's that it's easy to break up a league but hard to put it together again. So now our boys in the armed forc-es stili have a league to look forward to. The bowling sea- 3:15 p. m. We would like to call your attention to the fact that thia season bowling will start 15 minutes earlier. The bowling will be held at Bili Ar-banas' Southeast Bowling Al-leys. Bili is our fellow-member. We vvould like to see how many bovvling fans our lodge has, so we want you ali to come and watch our boys bowl. We vvould also like to have our lst Vice President John Zefran Šr. and our Athletic Director Joseph Zore roll the first balls of the new season. Tenpin. opening bill outlined for joliet booster bovvling league Joliet, 111. — The Joliet K. S. K. J. Men's Bovvling League will officiaIly open*the 1942-43 bovvling season Thursday, Sept. 24 at 9 p. m., on the Joliet Ri-vals Club Alleys. Due to the loss of so many of last year's bovvlers who vvere inducted into the armed forces of our country, and to the shift Frank Buchar. Team average ■ \ pins. Peerless Printers: Louis Zeleznikar, captain, Frank Ramuta, Doc Zalar, Rudy Pruss, and Martin Gorsich, Sr. Team average 832 pins. Tezak Florists: Eugene Tezak, captain, Willard Kuhar, Roy Keith, George Vertin, and JOLIET WOMEN INVITED TO • ANNUAL RETREAT Joliet, 111. — The annual retreat for Joliet women and their friends, sponsored by the Blessed Virgin Mary Sodality of St. Joseph's parish, will be held from Oct. 9th to Uth at the Cenacle Convent in War-rensville, SI. The Rev. Jo*hn Callahan, O.P., will be the retreat master. Since a bus cannot be char-tered, transportation will be by private cars. Those intending to make the retreat are asked to make re-servations early with Miss Elizabeth Mutz, 1017 Nicholson St., Joliet, Ul, phone 2-2905. ohio boosters meet sundav Cleveland, O. — The first meeting of the fail season will be held by the Ohio KSKJ Booster Club Sunday, Sept. 20, 2:30 p. m. in the Slovenian National Home (Newburgh). Plans for the year will be made. Eleetion of officers will also be in order. WILL PLAN 45th JUBILEE PROGRAM Pittsburgh, Pa. — Members of Mother of Seven Sorrows So-ciety, No. 81, are urged and invited to attend the regular monthly meeting Sunday, Sept. 20 in the Slovenian Auditorium at 2:30 p. m. The delegates vvho represented our lodge at the 20th General Convention of OUTDOOR SEASON TO BE CLOSED WITH PICNIC Strabane, Pa. — The Queen of May Society, No. 194, will hold its last outdoor entertain-ment of the year at Drenik's Park, Sunday, Sept. 20. Dancing vvill be from 8 to 12. Music vvill be furnished by the Slovenian Trio, better known asJfar Wealthier homes. Why? COOKING SCHOOL I --bj FRANCES JANCER- 1410 Third SU U Salle. IU. Making the Food Dollar Count f The economical purchase of food requires intelligent plan-ning. A wise homemaker vvill be alert to the nutritive value of the foods for vvhich she spends her food dollars. On a limited income, plan-ning to meet these needs is dou-bly important. The homemaker on the limited income must first buy the essential foods. She must furthermore select these foods in the least expens-ive forms. It has been observ-ed that the children in lovv-in-come homes vvhere the mother intelligently and devotedly plans for the foods of her farnih, are frequently better nour-ished than the children in many dedicate service flag, pay tribute to 285 joliet parishioners Joe Kramar's Orchestra, of Brownsville, Pa. It wa3 ordered at the last regular meeting, Sept. 10, that ali members must pay 25c admission vvhether they attend or not. changing vvork of our local in-dustries, the league vvill be composed of six 5-man teams, vvith four extra men to fill in for any openings or vacancies. 823 pins. To give ali teams a fair and equal chance, it was decided to have the games bowled on the !basis of team averages and han-The sponsors of the six teams! dicaps. The serateh seore will are: SI oven ic Coals, Avsec; be 850, and the difference be-Printers, The Eagle, White tvveen 850 and the team aver-Front Tavern and Liquor Store, I age vvill constitute the handi-Peerless Printers, and Tezak | cap each team is to get per Florists. game. Last year's averages are The rosters of the teams are! to be used for the first round as follows: 1 handicaps, and after that the Slovenic Coals: A. Golobitsh, last week's team average vvill captain, Rev. M. J. Butala, Al be used to determine the team Juricic, John Mutz and Tony handicaps. Buchar. Team average 825 The bovvling season will get pins. j under way vvith the first balls Avsec Printers: Ed Carpen-j(and strikes???) being rolled ter, captain, Tony Avsec, Joe by: Rev. M. J. Butala, Supreme Horvat, Bili Speckman, and Spiritual Director; Supreme Louis Fabian. Team average Secretary Mr. Zalar; John 811 pins. Mutz, KSKJ Athletic Board The Eagle: Andy Koludro-;District Director; and Eugene vich, captain, Matt Slana, John Tezak, the league president. If Culik, Math Verbiscer, and Jo- the caliber of these men may seph Zalar, Sr. Team average be used as a eriterion of the 828 pins. i coming bovvling season, then White Fronts: Joseph Kuz- the Joliet KSKJ Men's Bovvl-ma, tfaptajin, George Kari, ing League is sure to enjoy one John Bluth, John Azman, and of its most successful bovvling Doc Zelko. Team average 845 seasons in history. joliet band, orchestra to concert, picnic, in new uniforms Joliet, 111. — Uniforms, uni- j uniforms vvill dazzle your sight forms, everywhere vve turn we but the good music will tickle Everybody is vvelcome! So the KSKJ the past month are come one> come aH, and let us'riched back to give you a report of the ^ ci0Se the summer season in flour; convention and to try to answer, friendly meeting and dancing any questions which you might' Frances Mohorcic, sec'y- like to ask about any new rules J _0_ and regulations vvhich will be ineorporated in the by-laws of ;WAUKEGAN HAS the KSKJ for the next four NEW BALINA years. There will also be a dis- CHAMPIONS ' Waukegan, 111. — Frank Je-lfoods *n th* home: cussion regarding plans for our 45th anniversary celebration in November. You may have some very interesting comments to make which will help us make this celebration a gala and fes-tive affair. Frances Lokar, sec'y. Because the most important foods vvhich provide the essen-tials for a well-nourished farnih are not expensive. These essentials fail into the follovving groups: 1 Milk and milk pruHucts; 2 Vegetables and fruits; 3 Whole-grain or en-breads, cereals and 4 Eggs, meat, poultry and fish; 5 Fats and sugars. The Bureau of Home Econo-mics offers the following sug-gestions as a summary of ali available knowledge about the conservation of vitamin values in the cooking and serving of The Functions Of Your Government rina, Math Slana, Sr., and Joseph Heraver won the balina championship at the balina picnic sponsored by St. Joseph's |Socicty, No. 53, last Sunday. These champions were the fi-nalfcts out of the group in the emi-fihals which consisted of Don't stir air in foods while cooking; dori't put them thru a sieve while hot; don't use soda in cooking green vegetables; in boiling foods, raise the temperature to the boiling point as rapidly as possible; use as little water as possible; Joliet, 111. •— Major Jordon of the Marines, vvas the prin-cipal speaker in the afternoon program at the dedication of St. Joseph's Parish Service Flag. The afternoon program took place at the Parish Park vvith approximately 500 parishioners attending. Other speak-ers vvere: Mayor G, T. Jones, Highway Commissioner Emmet McGuire and Mr. Charles Rear-don of the First National Bank, representing the Treasury Department. Music vvas furnished by the School Band. The Gersich, William R. Glavan, Joseph F. Golob, Frank Gom-bac, Martin Govednik Jr., Frank J. Gnidovec, Joseph J. Gnidovec, Martin Gregorich, Edward Horwath, Frederick C. Horwath, Joseph J. Horvvat, Joseph M. Horwat, Joseph F. Ivec, Anthony J. Jelenich, Joseph W. Jelenich, John R. Jon-tes, Rudolph J. Klancar, Wil-liam M. Kolar, Martin Krame-rich Jr., Ralph Kramerich, Frank A. Lamuth, John S. La-muth, Raymond Lemke, Norman Lilek, John F. Malesich, church choir and the Rosarian Stephen W. Marolt, Joseph Mi- Choir sang patriotic numbers. The service flag vvith 285 stars was blessed at the eight o'clock Mass by Rev. M. J. Bu-' tala, pastor. During the Mass prayers were said for victory and for ali the boys in service. To the previous 163 names on the Honor Roll, 122 additional names were added. The names of the men vvho have joined the armed forces since the beginning of May are as follows: Henry L. Adamich, Henry J. Dornik, Frank J. Dragovan, Paul V. Dufour, Joseph R. Gre-gorash, Edmund B. Kapele, helich Jr., Roebrt J. Nasenbe-ny, Emil Nemanich, Thomas B. Nemanich, John M. Nosse, Frank W. Papesh, Joseph Papesh, Louis Papesh, Louis F. Papesh, Michael Papesh, Chas. L. Petan, Frank J. Petan, Anton A. Petek, Frank Plankar, Peter J. Plut, Joseph Przybyl-ski, Aloysius F. Pucel, John R. Pucel, Joseph C. Ramsak, John R. Ramuta, Joseph S. Ramuta, FVank J. Rifel, William J. Ro-gel, Carl J. Rozich, Stephen W. Russ, Joseph A. Sak, Joseph A. Seme, Roman R. Shukely, Wal-ter Simoncich, Robert Simec, John R. Klobutcher, Edvvard j B er n a r d R. Skoff, Louis J. Laken, John R. Mahkovec, Al-J Skoff, Mike J. Skole, Joseph G. bert Metesh, Joseph F. Meznar-1 Skul, John W. Skvarca, Louis sic, Raymond E. Mutz, Stephen M. Smrekar, William Spelich, F. Papesh, Edvvard M. Ramu- Matthevv W. Stefanich, Wil-ta, Robert Randolph, James F.. liam J. Stefanich, Joseph A. Reilly, Joseph W. Rolih, Anton j Strmec, Sylvester Stukel, Frank G. Videč, Albert Videč, John j J. Terdich, Matt J. Terdich, Ja-Zaletel, Frank L. Zupančič,'cob A. Terlep, Joseph Thomas, Ralph J. Ambrose, Frank R. ,William A. Todorovich, Anth-Avsec, Martin E. Avsec, Ed-,cny E. Vlasich, Max F. Wedic, vvard G. Ancel, Richard Bolte, Stanlev M. Wedic, Hubert J. four te^ms: Frank Zupec, Lou- don,t use lon* cooking process- is Košir, Tony Lesnak; Stanley Drasler, Joe Miks, Joe Umek; Math Slana, Frank Jerina, Joe no special; Heraver, and Joseph Zalar, required of 1 Frank Ogrin and Vinko Miho- sce another uniform. Uniforms cf our army, of our navy, of the air corps and of the marines. After these come the WAACS and the WAVES, the air host- your eardrums, and fine vvords from the lips of our esteemed friends, Rev. Father Hiti of Waukegan, 111. and Mr. A. R. McAllister, the director of the times National esses and the army nurses. The | many times National Champ-red and the blue, the tan andjionship Band of Joliet Tovvn-the khaki, ali the colors of the ship High School vvill chal-rainbovv. Yet vve challenge ! lenge your imagination and tug anyone to find a more striking, at your heartstrings. So if your military looking uniform than vvish is to spend a fine after-the uniform that our St. Joseph i noon in good company, vvith School Band and Orchestra is e x c e 11 e n t entertainment and going to vve^r for the first time for a good purpose, come to St. ' next Sunday afternoon, Sept., Joseph School Band and Or-20, at their first picnic and con-! chestra Concert and Picnic cert at St. Joseph Park. j next Sunday, Sept. 20 at 2 p. m. And not only that the nevv in St. Joseph's Park, Joliet, 111. -o- FAITHFUL FOREVER Joseph J. Ivanetic, USN. A kind faee appear s over the horizon—his faee And 'midst the clhshing of the waves, I hear a voice—hid voice Sal ut ing his Heavenlg Mother: "Hail M ar g, full of grace!" ln prager for his shipmates in the service of his choice. "The Lord is ivith thee....................." His\ voice fades into the dank air His faee / can no longer see i And get, I feel he is stili there. His life on earth ivas pregnani with virtue Upon him abounding grace thd Holy G host did east And when summoned in the final curfeic He remained faithful to The Admiral—even to the last. Frank A. Setnicar, member No. 53 KSKJ. Washingtont D. C. Hovv are pages dressed? In the House, dress uniform is pages on duty. Senate page3, | lic. hovvever, vvear blue-serge suits, j The balina tourney vvas black stockings, vvhite shirts, (charge of Martin Zupec, and blue or dark neekties. and Frank Ogrin, Sr. EXPLAINS WHY BARAGA VICTORY DANCE DESERVES FULL SUPPORT in Milvvaukee, Wis. — Thanks, thanks, thanks! Those are the plaudits of Baragite service-men as indicated in the follovving letter: Sept. 2, 1942. Dear Agnes: I received your letter and the $5.00 vvhich vvas very niče of the Knights and Ladies of Baraga Society to remember me. It vvas a surprise to me to get a vvord from the Barag-ites. I figured I vvas just one of those lost sheep. Say, one thing, I don't remember that girl by the name of Josephine Bender. Teli her I said hello and the same to the rest of the girls. I am doing ali right dovvn here. I vvas transferred from Tennessee to Texas. This Texas is ali right. It is much better than Tennessee. I vvas in Tennessee for 14 months. That vvas long enough. So, I think I vvill like Texas. The vvomen dovvn here are ali super calupstious, ha, ha. No kid-ding, the vveather dovvn here is svvell. So ril thank you once more! Yours truly, Sgt. John Hochevar, Co. B, 66 Med. Regt. Camp Berkeley, Abiline, Texas. John vvas the first Baragite to enter the service of the gov-ernment in the vvar effort. John, is earning his rating the hard way by experience. He was' given his sergeant's rating sev-! eral months ago, vvhich should i be complimented. His proud' parents are Mr. and Mrs. John j Hochevar, So. 68th St., West| Allis. "Super scalupstious" is! one of those two-dollar vvords es sueh as stevving vvhen short er methods are feasible; don't throvv away vvater in vvhich vegetables have been cooked but use it in making gravies, sauees and soups. Prepare ali chopped fruit and vegetable jr .ealads just before serving. | In shopping for food, shop in person. Do, not send children i vvho have nO basis for judging ' values and prices. Shop around, |compare prices and keep in j touch vvith current market pric-fhis seribe wouldn't knovv any-' os study the advantages of thing about, but it must be ' different types of markets, sueh good . . .John says so. !as cash and carry> credit and A letter of this type explains delivery, curb and public mar-why you and your f r i e n d s ket, co-operatives. Buy vvhere should attend the Second Vic-iyou get the best returns for tory Dance to be held Saturday; your money. Take advantage evening. Sept. 26 at Slatin- j of bargain days and vveek-end shek's, 815 So. 5th St. Proceeds! sales. are being sent to Baragite serv-1 If at ali possible, take the icemen. Each member should ' Nutrition course sponsored by account for at least tvvo tickets; the Red Cross, if one is avail-sold. | able in your community. It vvill Agnes Jenich. be vvell vvorth your time. Here'* Mine, Where's Your«? Edvvard Bozich, Vietor L. Bo-zich, Raymond J. Bradeska, Robert W. Bradeska, Rudolph E. Bregar, Frank J. Bucavich, Robert R. Buchar, Joseph J. Canko, Frank A. Decman, Leo A. Dolinshek, Anthony A. Dornik, Frank Fedo, Anton A. Fi-lak, Leonard Fordanski, Geo. J. Gasperich, William R. Gasperich, John J. Gerl, Joseph R. Zalar, William Zalokar, John Zbacnik, Joseph W. Zaversnik, Ivan E. Zaversnik, John Zelko, Joseph Zelko. The name of Dr. Svetich vvas added to the original Honor Roll. Dr. Edward Svetich vol-unteered for the service in the spring of 1941 and is novv a Captain. PITT BOOSTERETS TO TAKE TO BOWLING AISLES NEXT WEEK —From Buntington \W. Vs.JTdvertUer, Pittsburgh, Pa. — The bovvl-j ing season is here again and S from ali indications it should be ' a banner season for the KSKJ ! Women's Bovvling League. For : several vveeks novv I have been asked by the different members and friends "vvhen are vve go-ling to start bovvling again?" i Well, here is your chance to ' join us and enjoy one of the ^ grandest bovvling seasons ever. Ali you mothers, vvives, and svveethearts vvho have sent your loved ones to fight for Uncle Sam, need some extra recreation and relaxation both phys-ically and mentally and for you the doetor orders just this type of recreation. It is not too strenuous and it gives you an c-pportunity to mix in vvith a group vvho vvill help you forget your cares of the day and keep your spirits high. By jDining this KSKJ Women's Bovvling League you vvill belong to one of the best bovvling leagues— the KSKJ itself is a very vvell knovvn organization and recog-nized in every community among ali nationalities. The KSKJ Baseball League of this past season has vvon acclaim and recognition in the sports v. orld and they have had a very successful season. We hope also to have a very successful season of bovvling, vvhich seems to be the major šport for the v/omen in our localities. If you are not a member of KSKJ, come along anyhow, and may-be in the future you vvill become a member, and if this is not possible, vve vvill stili vvelcome and accept you as a member of our league. Teli your friends, neighbors and relatives about this league and bring them vvith you right from the start. Our season vvill open on Wednesday evening, Sept. 23, at 9 o'clock in the Lavvrence Recreation Alleys, 53rd and Butler Sts. Don't put it off for-another vveek but come right from the start so you can be placed on a regular team and continue vvith this team for the remainder of the season. In this vvay there is more harmony and cooperation and more satisfac-tion in a league vvhere the teammates are ali plugging together for their team and each one trying her best to help her team along. The members of Mary of Seven Sorrovvs Lodge, No. 81, or-ganized this KSKJ Women's Bovvling League, but that does not mean that it is limited to members of our lodge-alone; it is* a KSKJ Women's Bovvling League and as sueh vve vvould like to have members from each and every lodge in the community participate. Let's make it a large group and have ene night a vveek set aside for this grand šport. We hope to see you at the Lavvrence Recreation Alleys Wednesday night. Frances Lokar. CONVENTION NOTE Chicago, 111. — One vvoman'9 coat vvas found on the picnic grounds Sunday August 16, at Kegel's Grove. If anyone is missing a coat, please send a card to John Terselich, 1847 W. Cermak Rd., Chicago, 111., and it vvill be sent to you right away.