Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije 4 Hmeljar, letnik 78 V Ur. l. RS, št. 27/16 z dne 11. 4. 2016 je bila objavljena sprememba Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki vključuje tudi spremembo 7. člena, ki kmetijskemu inšpektorju omogoča večjo fleksibilnost in učinkovitost pri odrejanju ukrepov, tudi v povezavi s preprečevanjem širjenja koruzne vešče. Tako se sedaj tretji odstavek 7. člena glasi: Če kmetijska inšpekcija ugotovi, da lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča ne ravna v skladu s prvo alineo prvega odstavka 7. člena, z odločbo naloži izvedbo primernih ukrepov. Lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča mora te ukrepe izvesti v skladu z roki, določenimi v odločbi, ki pa ne smejo biti daljši od enega leta. Da bi bila vsa kmetijska zemljišča obdelana v skladu z dobro kmetijsko prakso (Foto: D. Vrhovnik) Obrazložitev spremembe 7. člena Pravilno in pravočasno obdelovanje kmetijskih zemljišč v skladu z dobro kmetijsko prakso pomembno vpliva tudi na preprečevanje razvoja in zmanjševanje populacij različnih rastlinskih bolezni in škodljivcev in s tem posledično na preprečevanje gospodarske škode v kmetijski pridelavi. Do sedaj je veljala določba v tem členu, da mora lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča ukrepe, ki mu jih naloži, izvesti najpozneje v enem letu od vročitve inšpekcijske odločbe, je bila neustrezna, saj kot enotna določba ne ustreza dejanskemu stanju različnih kmetijskih opravil in posledic, ki iz tega izhajajo. Po spremembi Zakona o kmetijskih zemljiščih ne bo več dopusten ostanek koruze (koruznice) na njivi iz preteklega leta. (Foto: M. Rak Cizej) Koruzna vešča je gospodarsko pomembna škodljivka hmelja predvsem na območju Savinjske doline in za zmanjšanje njene populacije je ključno, da se pravočasno obdela zemljišče in zaorje žetvene ostanke (koruznico, hmeljevino, idr.). Pred spremembo Zakona o kmetijskih zemljiščih je zakonodaja inšpektorju dovoljevala, da je z Odločbo naložil lastniku zemljišča odstranitev gostiteljske rastline in preoranje njive najpozneje v enem letu od prejema odločbe. To je bilo v primeru koruzne vešče neučinkovito-nestrokovno. Zaradi enotno postavljenega enoletnega roka za izvedbo ustrezne obdelave zemljišč je bilo v praksi vedno več težav, zato je sedaj v spremembi Zakona o kmetijskih zemljiščih dana možnost, da se inšpektor sam po strokovni presoji odloči in določi rok za izvedbo ukrepov, odvisno od konkretnih primerov, kot je praksa tudi v drugi zakonodaji. Tako smo po nekajletnih prizadevanjih dosegli, da bodo imeli inšpektorji pravno podlago za ustrezno ukrepanje v primeru neizvajanja dobre kmetijske prakse. Upamo, da bo sprememba Zakona o kmetijskih zemljiščih v pomoč pri zmanjševanju populacije koruzne vešče. SPReMeMBA ZAkONA O kMeTIjSkIH ZeMLjIšČIH – PRePReČeVANje šIRjeNjA NekARANTeNSkIH škODLjIVIH ORgANIZMOV Dr. Magda Rak Cizej, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije