6t. 19» V Trutu, v sredo 11« maja 1881. Tečaj TI. Glasita političnega deu&tva »T »linoiti ja mo4'. „EDINOST" izhaja vsako trado; cena in vse leto j« 4 sM 40 kr., tn polu leta 2 «;M 30 kr, za četrt leta I s»M 20 kr. — Posamezne številke pri npravnifttra in pn trafikah t Trut« *e dobivajo po 3 kr. — Naročnine, reklamacije in inzernte prejema Cpravnliltvo „vi« Zonta 5". Vsi rinpiti se poAiljajo trednlltvn „vi« dali« poit. 10 I. p.*; vsak mora biti frankiraa Rokopiu bre« posebne rrednotti ne vračajo, — lnzrrati (razne vrste naznanila in poslanice) ne earačunijo po pogodbi — prav cenft; pri kratkih oglasih t drobnimi čerkami se plačuje ta vsako besedo 2 kr K POROKI NJEGOVE C. K. VISOKOSTI, CESARJEVIČA RUDOLFA Z NJE KR. VISOKOSTJO KRALJIČINO ŠTEFANIJO. ' ......... Dne 21. avgusta 1858 so peli zvonovi i grmeli topovi po prostranih deželah mnogojezične Avstrije, bilo je veselje, bila je radost mej narodi, donele so navdušene pesmi novorojenemu detetu, cesarjeviču Rudolfu. — Tudi slovenska pesem ga je pozdravljala: Avstriji krasnej se dedič rodi, Prvorojenca naj Bog nam živi! I spolnila se je naša želja, uslišane so bile vroče molitve narodov; Bog nam ga je ohranil, vzrastel je ter krasno razvil se na duhu in telesu. — Danes zopet: Praznik obhajamo Avstrijani, Srcem i dušo vladarju vdani; Danes je milo nam zopet nebo, Rudolf podaje nevesti roko, preblagej nevesti, hčeri onega kralja, katerega njegovo ljudstvo spoštuje i ljubi, kakor očeta; vnuki tistega vladarja, katerega modrost je često od evropskih narodov odvmola krvavo svado. To je srečna zveza, ki zopet potrjuje stari pregovor: „Tu, fclix Austrija, nube!" Trdno ste zvezani dve v Evropi najbolj sloveči, najbolj priljubljeni vladarski hiši; narodi se tedaj zopet vesele ter prosijo nebeškega blagoslova visoeima zaročencema. In ta blagoslov ne izostane. Kdcr narode in vladarsko hišo veže tako stara, tako trdna vez, kder se od presvitlega prestola utrinjajo dan na dan tolikih dobrot svitli žarki, kder je vladarska liiša z ljudstvom ena družina; tam čuje božja roka nad krono in državo, taka vez je nerazrešljiva, večna i zalo je zopet pomembe poln pregovor: „Avstrija erit in orbe ultima*. Ni države, na katero bi bili iz vseh štirih krajev sveta tulili toliki viharji, kakor na Avstrijo, zibala se je večkrat, kakor čoln v razjarjenih valovih, pogreznola s«; ni, ohranila jo je živa ljubezen mej narodi in vladarji. In ker je ta ljubezen od leta do leta gorkejša i srčniša, zalo so tudi krepkejše vse žile državnega telesa; skušnjave zadnjih let jih niso mogle oslabiti, ker so jih greli od prestola oživljajoči žarki. Veliko je storil cesar Franc Jožef svojim narodom; v viharjih javnega menjenja je sedel na prestol, oklical svobodo, odpravil tlako in desetino, oznanil mir narodom. Pravica zmaguje, pot se pripravlja boljšim časom, dan se dela enakopravnosti. Ker vse to ljudstvo vidi i ceni, zato danes toliko srčniše. s toliko večjim navduševanjem pozdravlja mladega, blažega prestolnika, nadepolnega prihodnjega cesarja, ki se je se svojo presrčnosljo, vljudnostjo in enako ljubeznijo do vseh narodov splošno sočutje pridobil; zato tako veselo nasproti vriska visocej Njegovej soprogi, prihodnjej materi avstrijskih narodov. Mi Slovenci praznujemo denašnji dan še s toliko večjo radostjo, ker smo yivo v srcu ohranili one lepe besede, katere nam je nedavno presvitli carjevič v palači tržaškega deželnega namestništva govoril, i katere zgodovina slovenskega naroda ohrani našemu zarodu. Kodar Vajna noga hodi, Iiudolf i Štefanija! Blagor klije naj povsodi, Sreče zvezda naj miglja! IS. pos&issm Odlomki iz mojega dnevnika. (SpUuje Samovtč.) (Dalje.) Jaz sem misli), da se moti, kajti govorila je po nemški. Ko smo bili uže židane volje, pokliče gospodar pevce v sobo in dd jim dobrega viua. Flajšman se je pogovarjal se svojimi tovariSi in hvalil lepe hčere, ter reče meni, ker meni, da ga nobeden no utnejo: Pri tej hiši bi dobro bilo za vselej ostati, vi bi najlepšo vzeli, jaz in Stupica pa drugi dve, to bi bilo živenje; a kaj pomaga, vojaki smo in moramo po tom prokletem Piemontu k ŽO prodajati. „Kaj bi vi radi tu pri nas ostali ? " vpraša naglo gospodinja. — Vsi smo osirmeli: slovenska do-morodkinja, katero smo za Švicarko imeli, zdaj smo prav veselo na zdravje trčili, Janezi pa so zapeli .Trtica"; ko so nehali, rečo Stupica: Primojdunaj, sreča, da nismo nič takega govorili, uže veš, Flajšinau, kaj; gospodinja je povedala, od kod jo doma, kako je v Švico prišla z neko gospodo na potovanju ter so zaročila z gospodarjem, ki je trgovski agent prej bil. Volpi je bila posebno vesela, razgovarjala so je rada in ko sem omonil, da čakamo vsak dan povelja za odhod, ožalostila se je. Treba je bilo iti k počitku, poslovili hiiio so prijazno; jaz sem se Se posebno za vljudnost zahvalil in ko Volpi roko podam, začutim v roki listek, katerega sem skrbno skril. V sobi takoj razgrnem list; kaj mi neki piše ta deva? in kaj vidim: Dragi! pred peto uro me počakaj na vrtu v utici, imam Ti mnogo povedati, no pozabil — Kaj je to? ti>'e m«? saj sem le malo besed še ž ujo govoril? Nu, na, uže vem kaj je, rada me ima. Mnogo pisarijo sem imel tisti večer, le teško setn spolni! svojo dolžnost, glava mi je bila teška, ko sem legel v posteljo. Vso noč sem sanjal o Volpi. Flajšman me je zbudil o prvi zori, ko je rumenelo švicarsko sneženo gorovje. Hitro sem se opravil in hajdi na duhteči vrt v utico. Nisem še dolgo po jezeru gledal ribičev, ki so libe dale6 tam lovili, ko stopi Volpi v utico. Dobro jutro, gospod, prizanesite mi, da sem se zdrznola vas nadlegovali, imam mnogo z vami govoriti, čujte! Jaz sem ves vsupel pačil kaj bo. „Oh, dragi! zdahne Volpi, sploh so govori, da boste premagani, hočete li biti svobodni i samostalni?" — Vedno bolj je rastla moja radovednost. — „Jaz in mama, ki vas ima tako rada, pomenile sve se in tudi očetu vse raz-odele; zgubite se pri ugodnej priliki od vojakov in pridite k nam v hišo v zave'je. — Vaš poveljnik vas pozabi, mislil bo, da ste kje pali in vi bosto pri nas v trgovini pri očetu, no? " Jaz som dolgo molčal, stal sem pri mizici, srodi utice, in roko uaslouil na Volpi — hud boj so jo pričel v mojem srcu, zvestoba do cesarja in dotnoviue s« je bojevala z ljubeznijo — bil seui kakor Herkules na razpotji. Vojak in v vojni, da bi pobegnol, kaj me čaka! To ni mogoče, ne morem, ne smem! Ako mu vojna v grob ne spravi, vrnem se do nje, toda — česti tie prodam, domovini se ne izneverim. liečem tedaj: Iz sri-a rad bi vašoj želji ustregel, ali pomislite, da bi mo ljudje zaničevali, da bi moral Ham sebe zaničevati, ako to storim, vesel bi ne mogel biti, tudi Če sem bogat na ptujem, (ilavo ju pobesila in rekla: Vi zainetujele dve sreči, svojo in .... timolknola je, sedla na plot in milo zajokala. Tudi jaz som bil ganjen, rad bi bil obojo storil in osrečil dve srci, toda po-štonjo jo zlato in lo ne zarujavf, ampak svojo veljavo ohrani, tako sem si mislil. Lepa Volpi, pomiri se, kar ni mogoče zdaj, zgodi se lahko pozneje, ne tuguj in preudari teški moj stan; povedi blagoj svojej materi, da se srčno zahvaljujem za sočutje in dobrohotnost. V spomin pa, da bo misiila name, ko me morebiti vojaška osoda premesti k velikej armadi na bojnem polji, podaril sem jej prstan, ki sem ga na mezincu nosil. Ni se ga branila, ko srna jo skotila iz lite, prestrašil sem se, da je morila kedo naju zapazil, a ona se v hipu vrne in na moj prst natakne lep, težak zlati prstan ter mi reče: Včeraj sem ga tebi kupila. Bila jo objokana, jaz sein jo tolažil ;n jej dokazoval, da je vse zabadava nemogoče načrte kovati. Zdaj zatrobi bataljonski trobentar, vsi drugi trobci ponavljajo silni klic pod orožje (alarm). — Objaraem in poljubim jo iskreno: Z Bogom, Volpi, čuješ strašni klic, morda se ne vidiva več zdrava t Kakor srna sem planol v sobo, moj tovariš Flajšman je uže vse pripravil, kar nase sem posamesue stvari nametal in hajdi po stopnicah na trg, kder se je bataljon zbiral. Nisem utegnol pozdravljat ni gospodarja ni gospodinje. Napadli so nas Garibaldini iz gorovja, po noči so se tiho priplazili, zasedli neke hiše v temi kouoc trga in sipali moreča svinčena zrna mej nas. Morali smo se umaknoti hraneč t>e; le toliko časa smo se držali, da so vozove in vso prtljago v varnost spravili. Soluce je čez hribe posijalo, ko smo užo daleč od trga bili; na zvoniku trga, v katerem smo bili, pa jo vibrala trobojna zastava. Volpi, to blago bitje, vedno mi je še po glavi rojilo, ko smo si mej potom pripovedovali dogodke kratkega bivanja v prijetnem trgu. Iz sredo koloue so je začul smeh, kaj pa je to f gotovo so naši luinpaci kaj naredili? — Zdaj stopi iz vrste Stupica, za njim Palčič, Flajš-man je moral biti precej zraven, kajti broz njega se ni smelo nič zgoditi, bodi si lumpa-rija ali šala, on jim je bil vodja. 1'ermejdunaj, Palčič, kde imaš pa hlače, vpraša ga Flajšman, gotovo si kdo spal — sakrabolska učesa, ta bart jih boš pa fasal. Palčič je namreč pri aiarinu pozabil hlač in jih je v kvartirju pustil ter v naglici ogrnol plašč. Daj, komašno raztegni, da se ti ne bodo „gate" videle, ukaže Flajšman, ako te Jaka zapazi, sv. Peter ti jih 25 ne odvzame. Jaka je bil novi stotoik, ker jo nekako TTpli tt nekdanje, hvala Bn^ti, proSle - libe- , raliit' dobe na kmetovalca in njegovo > splošno živenje. Skoraj dvajset let jo imela v nesrečo vsej Avstriji ona stranka, ki se zove liberalno, dr- i žavuo krmilo v rokah. Kakor mlad deček, kateri ne pozna Se naravne moči vode, in torej ne ve, kaj vso hudega se mu utegne pripetiti I v čolniču, plavajočem na povr&ini Tode, /ako sn i ti gospodje podili državni čoln po valovih svojega nazovi — liberalizma. To je bila za nje res prijetna vožnja, ali iipskušeni in navajeni samo lahkega in razmi-Sljeiiega živenja, pripeljali so čoln ne v varno pristanišče, ampak trčil je ob trdo skalo, na 1 katerej se jim je razbil, in sami no so s težavo otell na golo skalo. Takih krmarjev ne bi gotovo nihće obža- ; lovni, in to tem manj, ker je znano, da so vse 1 to delali radovoljno, da bi tako So drugo v nesrečo pahnili — ali za temi krmarji zdihuje 1 na tisoč — na milijone ubo/ega, vzlasti kme-tiskega ljudstva. Kakor ubogi popotnik, kateri ] se je z velikim trudom otel z razbite ladije na golo skalo ali pusti otok, da si tam saj za malo ! ur podaljša svoje borno živenje, tako je pahoeii , z razbite državno ladijo tudi naš ubogi kmeto- ■ valeč na golo skalo, na pusti otok, od koder ne , moro ui naprej, ni nazaj, ni živeti ni umreti. Zapravljiva gospodarska politika nekdanje liberalno gospode je i mola tudi na preprostega kmetovalca jako slab upliv. Kolikokrat so jo ćulo iz ust preprostega kmetica: Ako včlika gospoda tam na Dunaji tako lahkoinišljeno denar zapravlja, kaj hočo kedo njemu, ako si ke-daj kaj boljega privošči, čo tudi pri tem svoje malo premoženje zapravi. Nekdaj, če prav no bogat, pa vendar ob svojem živeči kuietič, pričel jo lahkoinišljeno živeti, za dom ga ni bila več skrb, všečniša mu jo pue prili.) Vrhnika v starem veku. (Zgodovinska črtica), Vrhnika je tako stara, kakor Ljubljana, Prvo sled v zgodovini o Vrhniki nahajamo v pravljici o kraljevem sinu „Jazouu", katera pravljica so tudi »potovanje Argonavtov" zove. Jazon jo bil namreč iz dežele Kolbide odpeljal lepo kraljevo hčer Medejo ter ž njo in z svojimi junaki odjadral na ladiji Argo po reki Donavi, prišol v Savo pri sedanjem Belgradu in iz Savo v Ljubljanico. Kder jo zdaj Ljubljana, ondi je bil ustanovil baje staro Emono, in na mostu donašnje Vrhniko Navport, kakor so stari Rimljani ta kraj zvali. Ar gona v ti so so svojo ladijo pripluli do Navporta, a potom so jo — kakor pravljica daljo pripoveduje — valili po valjarjih črez suho zemljo do Jadranskega morja, V tej pravljici ne utegiio druge zgodovinsko resnice biti, nogo ta, da so kranjsko deželo, posebno pa njeno središče, liže starodavni narodi od črnega in Kas-piškega morja preiskovali in po rokah Donavi, Savi in Ljubljanici prišli do druzega, — namreč do Jadranskega morja, Vtemeljitelji Emone in starega Navporta pa so bili najbrž Kelti, zgodovinsko največ znani narod mej prvotuimi stanovalci naše deželo. Kelti so so bili še kacih 400 let pr. Kr. v naši kranjski deželi in sosednjih pokrajinah naselili. Ni pa misliti, da je ta narod še čisto divji bil, brez vse omike, Gotovo ne. Dokaz teinu jo užo to, da je zgodovinsko zuau, da vedo o njem zgodovinarji mnogo povedati. Kelti so bili namreč narod lopo rasti, bole kože in živih oči, iz katerih jo blisk in ogonj švigal. Rimljani so jih namreč tako opisovali, kor so so pred njimi jako bali. Vsaj je znano vsem, kateri so le mulo v zgodovino Rimljanov pogledali, da jo bil isti narod Keltov ali Galov, čegar ona pauoga je bivala po sedanjem Avstrijskem, premagal 1. 18D pr. Kr, Rimljane iu jim celo glavno mesto Rim razrušil. V naših deželah so pa Kelti mirno živeli in so le napadov druzih narodov branili. Lovili so divjo živali, kupčevali s kožami, izdelovali si šo orožja in orodja iz kamena, železa iu brona. Ti Kelti in sicer plomo Tavriskov, bili so razen glavnoga mosta staro kranjsko Emone ustano- vitelji tudi stare Vrhniko, t. j. Navporta (Nav-portus), *) kakor poročajo stari zgodovinarji. Koltski jezik se v Evropi dan danes več ne govori, ali učenjaki dokazujejo, da imena „Alpe* (planine) .Sava" so keltska. Lo Irci ua Irskem so potomci staiih Keltov. Stari Navport je moral biti precej velik kraj. Ko popisujo rimski pisatelj Tacit vstajo rimskih vojakov, kaleri so imeli po letu tu, ali v ljubljanskoj okolici svojo poletno tabore, primerja staro Vrhniko „lnuncipiju*, t. j. mestu. Kde je to staro mesto bilo, to so na tanko ne ve; noka'eri preiskovalci starin ga iščejo mej sv. Trojico in Ljubljanico, kder so jo največ starin iz rimskih časov našlo, drugi pa mislijo, da je bil stari Navport tam, kder so dan danes Mirko in Verd C vasici pri Vrhniki), kajti tu so jo našlo pod zemljo staro zidovje, nasipi, mrtvaško urne (posode) in druge starine. Vrhnika je bila zelo važna štacija rimske cesto, ki je držala od Ogleja (Aipiileja) skoz Ajdovščino, Hrušico in Logatec ua Lljubljano (Emono) Ilimski pisatelji nam celo pripovedujejo, da je bilo od Logatca (Longatico) do Navporta G rim. milj, od Navporta do Ljubljane 12 r. m. (5 rimskih tnilj pri priliki 1 avstrijska milja). Pri starem Navportu jo imolo rimljansko 'i Tako (Naupnrtus) so nvftltltimljmt tudi Ljubljani«), ki pri Vrhniki i/vir«. vojaštvo močen tabor, ki jo obsogal 4 orala v podobi čveterokota, ki je meril na vsako stran 80 sožnjov. (Enako utrjen tabor je bil tudi v Ajdoščini pri Vipavi). Na visočinab, ki so moj Vrhniko in Logatcem, bilo jo pa veliko zidovje, in nasipi, ki so še dan danes „ajdovski zid" imenujejo. To so bili okopi, kakoršno so Rimljani nastavili Se drugod, n. pr. pri Trojanah ob štajerskoj meji, ua Hruš ci, kateri naj bi bili branili divjim narodom (barbari so jih Rimljani svali,) vhod v Italijo. Za kupčijo z Italijo in severnimi deželami jo bil stari Navport važnejši nego Emona, vsaj je iz starejih pisateljev nekako razvidno, da utegne rimska kolonija (naselbina) na Vrhniki starejša biti, nego ljubljanska. Na Vrhniki so častili vodno boginjo bro-darjov 4equorno (Ekvorno), kakor tudi drugod, kodar so bile ladijestaje ob Ljubljanici in Savi. Stari Navport je bil torej imeniten, nova Vrhnika pač ne tako. Bil je sicer ta kraj va-Žeu, kor je bil na glavuoj cesti, po kateri je bil živahen promet iz Italije proti sevorju in nasprotno. Ali zgodovinskih važnosti o Vrhniki iz srednjega iu uovega veka je le malo poročati. Turki so od 1. UOft-lOOU po vsem Kranjskem zelo ropotali; niso torej tudi Vrhniki prizanesli. Tako beremo, da so 1. 1497 tod razsajali. Po „Dimitzu" J. L. niči izjavil, da vlada letos »tuji na trdnejših tleli, da je njeno pololje boljše, nego je bilo lansko l«*to; rekel je uidi, da se bo opiral na večino državnega zbora, ker se ta prizadeva zato, da se državna celota obrani. Z veseljem pozdravljamo to izjavo, ker je nam poroštvo, da grof TaalTe z nami dobro misli ter da bo odslej odločniše postopal; ustavoveiua stranka je s temi besedami dobila bud udarec. Z Dunaja na;n je minoli teden došlo mnogo dobrih novic. Omenili smo bili uže grof Taaffejeve izjave, iz katere se vidi, da vlada trdno stoji ter da seje oprla na državnega zbora desnico, ki se je tudi zelo okrepila in ojačila. Mnogo levičarjev je uže sprevidelo, da je njihova stvar izgubljena, zato so začeli omahovati in se desnici približevati. Zadnji Riegerjev govor v poslanskej zbornici je tudi zelo vplival in kar inu je dalo Se posebno veljavo, to je, da so je sam cesar jako pohvalno o njem izrekel. Veselile so nas tudi besede, katere je naučni minister baron Conrad v proračunskoj debati govoril, naglašal je, da se v šolah na Slovenskem slovenskemu jeziku dii popolna pravica; glede češkega vseučilišča pa se je sklicaval celo na cesarjevo besedo, kar jo slovanske poslance jako vzradovalo, onim centralistom pa, ki so namer-javali na omenjeno vseučilišče svojo jezo izliti, sapo zaprlo. TriaSki poslanec, g. Teuschl ie v poslanskej zbornici hudo napadel primorske Slovence ter sramotil slov. jezik. O. Teuschl naj bi ostal pri svojom kopitu, a ne viikal se v reči, katerih nič ne umeje. — Oosp. dr. Tonkli mu je tudi povedal, kar mu je Slo. Mej Nemci so vendar Se taki, ki so nam pravični, tako je nekdo pisal zadnji teden v Linzer Volksblatt za jezikovni zakon ter rekel, da vlada pripoznava, da so uradniki za ljudstvo a ne ljudstvo za uradnike na svetu, in zato je zaukazala, da uradnije pri občevanju z strankami morajo rabiti jezik, kateri ljudstvo v deželi govori. To je prav dostojno in pravično. Ako se trgovec uči ptujih jezikov, katere v trgovini potrebuje, zakaj bi se uradnik no naučil jezika, kateri mu je potreben v uradovanjuP Madjarski vplivni krogi se prizadevajo, da se odpravi na Keci hrvaška gimnazija in velika županija, da so potem lažje reši reško prašanje. — Heka no bo madjarska, pa naj se Madjari na glavo postavijo. Na ltuskem jude vedno bolj proganjajo. Generalni governer v Odesi nema dosti vojakov, da bi mogel proganjanju konec storiti; zato so mnogo vojske iz Kijeva v odeški okraj poslali. Ruskemu carju so predloženi trije načrti, kako bi se nibilisti ukrotili. Prvi načrt: skrajna strogost brez liberalnih reform; drugi načrt: obsežne liberalno reformo, splošno pomiloSčenje, i če to ne pomore: najostrejša reakcija; tretji načrt: najhujša strogost zoper nihiliste, li krati pa naj se žuljam in težnjam boljšega dela ruskega ljudstva ustreže in izvodo naj se reforme, katere je uže pokojni car pripravljal; zadnji načrt se utegne sprejeti. O ruskih zadevah poročajo nemški časniki dosti izmišljenih reči; ako bi res tako bilo, kakor Nemci lažejo, uže davno bi Ktisija bila raz-pala. Zadnje dni so planoli na ruskega carja i carico ter pisali, da hoče z Ruskega ubegnoii. Vso tako in enake vesli so izmišljene; resnica pa je, da car noč i dan dola na pretrganje ter vse važnišo reči ministerstov pregleduje. Politične reformo sicer še niso zgotovljene, a finančne se Še ta mesec razglase; carju je voliko na tem ležeče, da se varčno gospodari; začel jo najprej pri dvoru ter tu 4 milijone rubljev letnih troškov izbrisal, pri vojaštvu pa so ima po danili prena-redbah 45 do 27 milijonov rubljev na leto pri-štediti. — Prazno je tudi vse, kar nemški časniki govora o caričnem strahu in bolezni; carica živi, kakor jo vedno, tihotno sredi svojih otrok ter skrbi za dobro njihovo odgojo, Crnogorski trgovinski prujior je določen in bode modro-ritdeče-bel; v srednjem polji bo imel knežji klobuk s ćirilskima črkama H. I. (Nikita I.) V Maccdoniji so mej kristijani i Turki krvavi raspori na dnevnem redu. Turki delajo s kristijani hujšo, nego z divjo živino; oni monijo, da svojega boga čestč, ako kristi-jane zatirajo, po živinsko ž njimi ravnajo, ropajo jim blago, požigajo hišo i sploh počenjajo najhujša hudodelstva. Meridilom knez Prcnk, katerega je turška vlada ugrabila, ker je bil v zvezi z Albanci, prognan je v Sirijo. Turika vlada stavi na grško pri odstopu nekaterih pokrajin te lo pogojo: Grška mora dati poroštvo za čast, živenje i premoženje Turkov v odstopivših pokrajinah; mora prevzeti primerni del državnoga dolga; državna posestva mora odkupiti; no smo 30 let nobenega sovraštva gojiti proti Turčiji i se z nobouo državo zvezati, ki bi vojevala zoper Turčijo. Taki pogoji ne obečajo miru. Italija v tuneike zadeve vedno bolj drega. Kupila je zadnje dni od tuneškega beja luko Hama-mot in otok Kourial, da bi francoskemu protektoratu kljubovala. < Francoska vlada usmerjava od tuneškega beja za varstvo francoskih interesov zahtevati, da francoski vojaki nekoliko tuneško državo stalno zasedejo i da se vsa tuneška podvrže francoskemu protektoratu. Po leni takem bi postala tuneška vlada popolnoma odvisna od francoske, kar bi Italijo zelo grizlo. DOMAČE STVARI. Cesarjevlfevo poroko je Trst sijalno praznoval. V ponedeljek na večer ste svirale dve vojaški baiuli po mestnih ulicah, spreinljavalo ju je veteransko i druga društva z lampijoni, ljudstva je bilo brez števila, navdušenje neizrekljivo, svečava krasna. V tiskarnici, kder se tiska ,1 ndipendente", vladala pa je tema, zato je ljudstvo klicalo: „Fora i luiui!", ker pa le ni bilo luči — i kdo bi luči iskal pri „Indipenden-teju! — pobilo je ljudstvo vsa okna. Vtorek zjutraj, ko jn dan napočil, naznanilo je 24 strelov z grada slovesni dan. Ob desetih je imel prevez škof v cerkvi sv. Jušla slovesno sveto mašo, katere so se vdeležile c. k. gosposke, c. k. vojaštvo, zastopstva in korporacijo. Ob dveh popoludne je bil obed v hotelu „de la Villo14 iu odzdravilo jo napituici na Nj. veličanstvo in visoka poročenca 24 strelov z grada. CarJevlfi Rudolf je v Zadru vprašal dva cesarska uradnika, ali no znata hrvatski, ker nista v tem jeziku odgovarjala, i ker sta mu odgovorila, da no znate, nevoljno ju je pokaral. Kako bi bil ravnal z Vestenockom i lepo njegovo tovaršijo, da je čul, kako psujejo telebani slovenski jezik! t Josip Jnrfclf. Oznanili smo užo zadnjič po telegraličnom poročilu prežalontno novico, da so je Josip Jurčič preselil v boljšo deželo. Slovenija toči za njim gorke solzč, ker jo bil eden izmej največjih nje podpornikov in boriteljev. Nobeden ni znal še domačega našega živenja tako mično, prikupljivo in resnično popisovati, kakor on. O tem nema vrstnika i bojimo se, da ga tako k malu no najde. To jo njegova prva i največja zasluga, ker njegovi spisi so so vko-reninili v narod, zbujali ga ter ga bodo budili Se v poznej bodočnosti na srečo i slavo naše domovine. — Druga njegova zasluga jo teška i nevarna boritev na političnem polju; kakor glavnemu uredniku „Slovenskega Naroda", ni mu bila pot cveticami posuta, ainpak značaja, krepko volje, poguma mu je trebalo v osornih političnih časih zadnjih lot. Kako naše ljudstvo ve cenili njegovo zasluge, to jo kazal pogreb, zadnji četrtek; na tisoče ljudstva ga je spremilo k zadnjemu počitku, vsi ljubljanski odličnjaki in deputacije mnozih narodnih družb, nad 40 krasnih voucev so nesli za rakvo i položili na prezgodnji njegov grob. — O tem plemenitem rodoljubu spregovorimo se pozneje. — Jurčič jo bil rojen na Muljavi pri Krki 4. marcija 1844 in bil sin nepreinožnega slovenskega kmeta. Deželno In duhovske vlfijo gosposke na Primorskem so čestitale cesarjeviču Kudolfu in kraljičini Štefaniji k poroki. Dr. J. Hlehvfls jo počeščen z redom železno krone tretje vrste. Ker slovenski narod dr. J. Bleiweisa pripoznava za narodnega voditelja, za'o to počeščenje velja vsem Slovencem. Volitev enega svetovalca v tržaški mestni in deželni zbor sejo v nedeljo za V. okraju na Opčini vršila in jo bil kandidat „Političnega društva Edinost" dr. Josip Ilizjak izvoljou, ki je I"28 glasov dobil. Ker je to dopolnitvena volitev lo za 10 mesecev, zalo se ni obilo voli I -cev volitve vdeležilo. Oddanih je bilo 100 glasov, liurgstallor je dobil 18 in Dorin 12 glasov, drugi so so pozgubili. V občinski tržaški svet sta bila v drugem razredu izvoljena dr. Oktavijan Monti z 87 iu Fr. Mnsner z 8« glasovi. Oddalo se jo lo 90 glasov, vdeložha jo bila tedaj zelo mlačna. Volitev t tržaški občinski svet. Zadnji petek jo bil v četrtem volilnem razredu v občinski svet izvoljen dr Diasoletto. Velilcov se jo vdeležilo volitve le 300, lliasoletto jo dobil 301 glas. Asllo d'lnfanzla Areldnea Rudolfojo ustanovil tržaški mestni svet v spomin poroke našoga cesarjovica. Dotično ustanovno pismo jo užo potrjeno. Postavljenje. G. Fr. Dimtner, županov namestnik tržaškega občinskega sveta, dobil je red železne krone tretjo vrste, polom g. Fr. Bu-jatti, tajnik trgovinske zbornice, in okrajui zdravnik v Kopru, dr. Zaharija Lion Franc-Jožefov red. — Na Kranjskem je dobil razen dr. llloi-vveisa, tudi baron Apfaltern red železno krono druge vrste. Avstrljsko-ogerskl Llojrd jo imel lansko leto 2 522 693 gld. čistega dobička. Javna dela In podjetja. Pomorska vlada v Trstu 25. maja na javni dražbi otda delo luko v Izoli za 1458 gl. Ponudbo z priloženimi 145 gl. se lahko oddajo do 12. uro -Jo. maja v Trslu pri pomorskej oblasti. Dr. Tonkli jo v državnem zboru pribojo-val za popravo koroško cesto pri Plavi 10.000 gld. Ker to vso'e ni bilo v državnem proračunu, zato so mora ta pomoč imenovali dr. Ton-klijeva pridobitev. Učiteljsko društvo zasežansko-kouienskl okraj bo zborovalo 13. maja. Veteransko drufitvo na Goriškem je skle-nolo za praznik poroke prestolnika RUDOLFA iu kraljičino ŠTEFANIJE izročiti voščilno adreso j cesarju iu cesarici; vdeležiti se s 400 lampijoni pri bakljadi, katero napravi mestna ob- j čina 1». maja zvečer; vdeležiti se službo božjo j 10. maja ob |0 uri predpoludne; napraviti domačo zabavo p. n. gospodov društvenikov z družinami t nedeljo 15. maja, O'/, uri zvečer v restavracijskih prostorih „Evropa". Zabavni vlak se bo vozil od 8. maja po-renši vsako nedeljo iu praznik ob i in polu iz Trsta do Kormina in se vračal ob 11 in polu po noči v Trst nazaj. Cena vožnjo tja in nazaj je ta le: iz Trsta v Tržič in nazaj razred II. razred III. | gl .70 kr., — Konke | g|.-70 kr., — Zagrad 1 gl. 20 kr.,-90 kr., — Kubija So-vodnjo I gl. 60 kr., I gl. 10 kr., — Gorico l gl- »O kr., I gl. 20 kr., — Koimin 2 gl. 10 kr., I gl. 4i> kr., — h Kormina so bo vračal vlak ob 8 uri iu 4o v Trst nazaj. Ljubljanska h ran I In I ca je na slavnost ce-sarjevičeve poroke darovala 100.000 gld da se zida novo poslopje za kranjski muzej; zastavljene reči do 1 gld. vrednosti d.l vlastnikom brezplačno nazaj, in od zneskov do 300 gld. ki so jih kranjski deželaoi dolžni hranilnici, zahtevala bo obresti le po 4 gld. od sto. Narodna tiskarna v Ljubljani jo imela 20. aprila občni zbor. Iz dotičnoga računa jo razvidno, da je imela lansko leto 2504 gld. 6 kr. čistega dobička, od tega so jo določilo 700 gld. za reservui zalog, lJ0 gld. za nagrado, dividenda se jo odmerila na 4 gld. prebitek z 118 gld. se je vrafiunil v leto |88l. V upravni odbor sta bila izvoljena dr. J. Zupanec, notar, in J. Hribar, glavni zastopnik banke Slavijo. „Slov. Narod" jo nesel tiskarni 328 gld. 70 kr. čistega dočička. Požarni policijski red za Istro jo cosar potrdil. Volitve v kranjsko trgovinsko zbornico so razpisane na 17. t. m. Narodnjaki, držite so irdno i delajte, da bo trgovinska zbornica zopet narodna, kakor je uže bila. Nemčurjem treba vse iz rok izpuliti tor jih na golo postaviti, ker dru/.ega vredni niso. G. baron Ooedl je daroval 300 gld. da se na dan cesarjevičove poroko šolskej mladini priredi dostojna veselica; 100 gld. iu 300 knjižic: Cesarjevi« Kudolf, dobil je urednik „Slov. Gospodarja" za mariborsko okolico, dekan dr. U-laga za konjiško, mestni župnik dr. Šuc za slov. graško ekolico. Gosp. Kaltenegger jo nehal biti kranjski deželni glavar. 3. t. m. mu jo cesar to čast vzel. Gosp. vitez Vcstencck ima tožbo. Eden izmej obeh narodnjakov, katera je v kazinskej kavani tako surovo napadel, vložil je tožbo zavolj Žaljene česti. Kadovedni smo, kako so bo Vesto-neck pral. t Josip Freudenrelch ji; zadnji tedeu v Zagrebu umrl. On je bil velik hrvatski rodoljub; kakor ustanovitelj hrvatskega gledišča si ju pridobil za hrvatski narod nesmrtno zasluge. JJove knjige: 1. „ltuzlaganjc sv. roinega venca ta vse dni meseca maja." To je naslov letošnjim Šmarnicam, katero se rabijo lehko tudi 0 drugih časih tor služijo za molitvenik, kor imajo v dodatku navadno molitve iu cerkvene pesmi. Knjigo glavni obsog pa je povedan v naslovu. Pisatelja o. llrisogona Alajarja jezik jo čist in lehko umljiv. Knjiga veljft v pol platnu 75 kr., v pol usnji 80 kr., vse v usnji 95 kr., s zlatim obrezkom 1 gld. 15 kr. — 2. Sveto leto, s kratkim podukom, z dotičnimi molitvami iu z bogatim sestavkom vsak čas lehko zado-bljivih odpustkov. Sestavil dr. Anton Jare. Ta knjižica jn jako pripravna za zdanji Čas, pa vedno pod.ičljiva vernemu ljudstvu, kateremu je namenjena. Velja nevezana 20 kr., vezana 35 kr. — 3. Kruli nebeški. Obsega, polog nauka iu molitev o sv. rešujem telesu, tudi vso drugo navadno molitvo tor so priporoča onim, ki želo imeti lepo molitvene bukve. Velja od 70 kr. do 1 gld. — To tri knjigo so dobivajo v „kuioliš-kej bukvami „ v Ljubljani, stolni trg, št. 0. Pri lej priliki z dobro vestjo Slovencem priporočamo n katoliško bukvama*, katera se peča z vsemi oddelki knjigotrštva, no lo s knjigami verskega zapopadka, kakor bi kdo utegnol soditi po njenem imenu, izključevaje lo nepošteno in pobnjšljivo bingo. Ustanovila jo jo pred dvema lotoma slovenskih rodoljubov družba, 110 i/, do-bičkarije, temveč iz višjega namena, namreč da so olajša dobrih knjig razširjanje. „Katoliško bukvaruo" priporoča tudi to, da v svojem programu poudarja, da si bodo še posebno prizadevala za slovensko slovstvo ter bodo vso dobre slovenske knjige iu listo imela v zalogi, ali jih naročovala, kolikor jih bo mogočo dobiti in jih bodo naročevalci želeli. In to svojo obečanje izpolnjuje prav zvesto ter jo prav narodna bukvama, morda edina ua Slovenskem. Narčči si kaj n. pr. v Ljubljani pri kakem bukvarji, tudi pri takem, ki velja za narodnjaka; skoro gotovo doboš na svoj slovenski naročilni list nemški odgovor, da ga moraš dati tolmačit, ako sam nemškega ne umeješ. „Katoliška bukvama" pa ti postreže po volji in ti odpišo v gladkej slovenščini, kar samo na sobi sicer ni nič posebnega, pa narodnemu čutu vendar le ugaja. Toraj, Slovenci, zlasti vi v Trstu, kder so slovenske knjige teško dobivajo, ako želito imeti kako slovensko knjigo, obrnite so do „katoliške bukvarno" v Ljubljani; s tem boste podpirali koristno in narodno podjetje ter postreže se Vam pošteno. — Tihotapci na laški meji so tako muožč, da je Videmska trgovinska zbornica poslala me-morial ministerstvu trgovine, v katerem nasve-tuje, kako bi so temu v okom prišlo. Delavsko podoporno društvo V uedeljo 15. maja ob 0. url popoludno bodo v društveni d v orani izvenredni občni zbor. Dnevui red: volitev častnih udov. Vsi č. č. udje so ulju dno vabljeni, da se vdeleže v obilnem številu. V Trstu, 7. maja 1881. Odtvr. Javna zahvalu. Podpisani odbor zahvaljuje se preblagorod-nemu gospodu Josipu Gorupu, veletržču v Trstu, za podpornemu društvu v Trstu o priliki poroka Nj. Visokosti cesarjeviča Rudolfa podarjeno obligacijo za 1000 gld., katera se naloži v večni spomin na ta dogodek kot nedotakljiv kapital drušiva. Bog plati človekoljubnemu in rodoljubnemu darovalcu, katerega so bodo vedno hvaležno spominjalo rodbino sloveuskih delalcev in rokodelcev v Trstu in okolici. — V Trstu, 9. maja 1881. Odhor podpornega delavskega društva. Lepo darilo« Gospod Jos. Gorup, voletržec v Trstu, daroval je v spomin poroke cesarjoviča Kudolfa, podpornemu delalskemu društvu v Trstu obligacijo za f. 1000, — gotovo prelep dar in o pravom času in na pravem mostu. — Kedor pozna tržaško razmero, ta mora pripoznati, da je podporno delalsko druUvo največje važnosti za slovenski narod v Trstu in okolici in da to društvo užo zdaj najbolj zajeznje poitalijanča-nje mnogih naših delaleov in malih obrtnikov, katerih je v Trstu samo v mestu nad 10,000. Dozdaj so ti naši ljudje bili primorani vpisa-vati so v društvo „Oporaja", katerega društva tendence so tako dobro znane, da niti ni treba popisovati jih. — Našo podporno društvo je La-honom trn v peti, to dobro znamo, ker pa užo zdaj vrlo napredujo in ima tako važno nalogo, vredno je podpore naših rodoljubov, katerim priporočamo, naj posnemajo odličnega rodoljuba gospoda J. Gorupa; to jo vsak po svoji moči. — Kedor ne moro dosti, naj da malo; kar pa dA, to da ubogim delalcom in narodu v najlepSem pomenu te bosodo. Odbor političnega društvu „Edinost" se zahvaljuje vsem č. č. volilcem V. okraja, ker so možato in disciplinirano od društva priporočenega kandidata z veliko večino izvolili, in se niso dali uekaterim intrigautom premotiti. — Odbor političnega društva „Ediuost" za Primorsko. RAZNE STVARI. Največji zvonovi. Največji znani zvon na svetu je moskovski „car kolokol", kralj zvonov. A čistoga i polnega njegovega glasu ni nikdo slišal, ker jo bil oškrbljen, ko so ga ulili. Ulill so ga leta 1053, visok je 7 metrov in v objemu ima 21 metrov ter vaga 4000 centov. Kazen tega zvona jo v Moskvi drug, ki obsega 13n>e-trov ter vaga 1200 centov. Njegov gias jo kakor grmenje, iz daljavo. Za temi zvonovi so prvi fitirji kineški, izmej katerih jo največji 4 metre visok, IJirmanci pripovedujejo o silnem zvonu, ki je noki v okolici Amarupure, pravijo, da jo največji na svetu ter vaga 0000 centov, a to jo menda lo pravljica, ali vsaj zelo pretirano. Kapitan Mutnoj spominja zvona v omonjonej okolici, ter pravi, da ima 1800 centov. V mestu Kouen na Francoskem jo zvon, ki vaga 20.000 kilogramov in pripoveduje so, da jo zvonar, ko ga jo ulil, od veselja umrl, ker so mu jo delo posrečilo. Novgorodski zvon jo 020 ceutov težek, dunajski 350, erfurtski 270, notre-damski v Parizu 240, iu rimski 200 contov. * Potres na otoku Hiosu jo usmrtil okoli 5000 ljudi, poškodoval pa 1800 ; Škode je prov-zročil na samih poslopjih okoli 18 milijonov gold. Italijanska kraljica je srečala velikonočno nedeljo majhno deklico, ki so je h kraljici pri-muznola. Kraljica jo jo prijela za roko ter vprašala, kako jej je ime i koliko fot ima. Deklica jo brez bojazni odgovorila: „Jaz som Anota in imam osom lot". Kraljica jo vpraša daljo: „Kaj jo pa tvoj oče?* ter dobi odgovor: — republi-1 kan! Tržno poročilo« ■ ■ Kava — vedno ceneja, kor je malo praša-nja. — Itio volja f. 40 do f. 09.—, Java f. 80 do f. 84.—, Portoricco f. 94 do f. 101.— Cey-lon nat, f, 98.—, f. 135. — O.je. — Tudi vedno cenejo, posebno fino namizno; denes velja namizno f. 53 do f. GO.—, jedilno f. .19 do f. 44. — Sadje. — brez spremembo lliž. — v slabej inenitvi, zato vodno ce-neji. — Italijanski velja f. lo1/ do f. 20'/,, ltangoon f. li\ do f. 131/,. Mast in Speh. — Mast jo sopot poskočila iu velja dones užo f. 70 do f 71—, špeh ludi dražji, danes stane f. 59 do f. 04. — Petrolije — coneje, ker ni naročeb, denes velja f. 10.50 in cena mu še pade, za kesnejo dobo pa so ceno trdno. Domin*i pridelki — brez premembo, kakor smo zadnjič poročali. Krnita <*orrljte. V zadnjem broju „Edinosti" v hrva'skem članku ,.0 pottebi i koristi tistrnjenja 11 Terstu jednog našeg kreditnog zavoda", vrinolo se j<* nekoliko takih tiskovnih pugrcškov, ki jasnost kale. — Popravljamo samo glavne. 1. Ako zavirimo u poviest Engltzkr — ne: jmicct I.nglezko. 2. Na?a lergovfna, obertnost i pomorstvo naći te u zavodu — ne: u naroda. ■t. Ljubljanska Hranilnica i Hervatsk* Štedionica u Zagrebu čije dionice u rriednusti jesu se podeat tost rubile — ne: vrieduveti žicu se pmicsetottoutHle. 4. Konkurencije i kapitala dosta — no: dve,te. — Na st<* tisoč ljudi ve hvalo za lepe, goste laso (dino obstoječej c. kr. in kr. ogersko izključljivo priviligiianej Esenci za lasnoinbradno rast, ki tudi giinte brez sledu prežene, kakor k njej spadajočej pristnej pomadi iz štajerskih planinskih zelišč, ali orehov i/, c. k. in kr. ogerski izključljivo priviligirane fabrike M. A. HerdllCMka NA DUNAJ 1. 1UKDEN, HATJPT8TRASSE ŠT. 36 To nepresegljivo sredstvo je. moja mnogo imenovana esenca ta lasno in brad no rast, ki pri pravilnej rabi iu s prideto pomado iz Štajerskih planinskih ctlišč ali orehovim izlečkom uže v kratkem času celo na najbolj golih krajih napravi goste lase prejšnje barve I Mnogo mladih mož ve hvalo za lepe polne brade mojej esenci ga lasno in bradno rast, Co lasje lo izpadejo, vpliva uže v osmih dneh. pri grintah uže po trikatnej rabi. Prav nič iko- ali svitlorujavo dljivo in naj- / v 10 minutah boljše barvilo * »SBTT \ pod poroštvom-, ta lasf „Kop- A ,j|A sivim,celosue- pitzinal (brez J«|B» iJm žnobelin lasem prim ošanogaKOTr daje popolnoma svinca) ki bar- črno svitlobo. va v vseh bar- ^HHftj^^f Pri rabi lasnih vahernorujuvo barvil priporo- čam posebno svoj „Koppitzinal", pristno, dvojno močno pomado iz orehovega izlečka, tudi (v kozmetiki) pomado v palčicnh, kakor tudi najbolj moja olja iz orehovega i/.lečka za barvanje in lasno rast. Moja ees kr in kralj. ogtraka izključljivo prlv. Esenca za lasno in bradno rast ozdravlja v vseh primerljajih bolno lasne koreniko popolnoma in v najkrajšem času zagotavlja do najposnejše starosti zelo gosto lase, vpliva prav prijetno na glavno kožo, bruni od vsake gihtiine in revmatične glavoboli in odpravlja vse kožno nesnage. Resnica je, da jo dobilo stotero osob, ki so bile popolnoma brce brade ali plešaste, užo od enega do treh mesecev, v primeri tedaj v neverjetno kratkem času, lepo in gosto polno brado, ali goste pclnc lase. Zadevajoče mnoge zahvalnice so razstavljene: Naročila naj se pošiljajo glavnej zalogi ces. iu kr. ogerski izklj. prlv. esence za lasno in bradno rast Marijo Ane Herrtličku c, k. in kr. ogorsk. izklj. posest niči privilegija "^7*Ie&en., ZKaiiptstrasse 3S NA DUNAJI. € © n 1 k: ' 1 velika alabastrova steklenica dvojno močne esenco za lasno in braduo rast.......3 gl. KO kr. J I majhna.......2 » — t Alabastrova steklenica pristne pomado iz štajerskih planinskih zelišč.........i „ HO B I Alabastrova steklenica pristne pomade orehovega izlečka za obnovljenje las......2 , — 1'ristuo lasno barvilo „Koppit-'ziual" za rudeče, črne, rujave, ali svitlorujave št. 1 (plavo) St. ■J (rumeno) obe steklcnici s pladujemain krtačama velja . 4 „ — , I steklenica olja orehovega izločka za ponovljenje las ... i , — Pomada orehovega izlečka kostne! ik v palčicah . . . . — „ 50 Naročila iz inozimstva ali domaČih dežel se proti pošiljatvi ali povzetji ročno in naglo vrS6. Zavitek 30 kr. več. 24-5 Temeljita pomot* vsem, ki so v želodci ali trebuhu bolni. Oh mnjenje zdravja nasanja «e večjim delom na čiščenje in snaženje sokrmire in krri in na pospeševanje liilueijii pnbmiji nju. Najboljše za lo sredstvo je dr. k iivljed balzam. Življenski balzam dr. Roznv odgovarja popolnem v*em tem zahtevam; isti oživi vse prebava nje, nareja zdruvo iu čisto kri, in truplu lobf h vojn prejšnjo moč in zdravje zopet. Odpiavlja vse teško prebavanje, osobito gnjus lo juti, kislo riganje, napetost, bljeranje, krč i' želodci, za si i njen ost, zlato lilo, preobteženje želodca z jedili itd., je gotovo in dokazano domače sredstvo, i se je v kratkem zaradi svojega izvrstnega tiplivauja obče razširilo. I velika sklenica I gl, pol sklenice 50 kr. Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na fnt ji Liru ne dopise itn vse kraje proti pustnemu ]>■»■-zetju svote. PreČnstni gosp Erngner! Naznanjam Vam, ila je od Vas prejeti l>r. Ko/ov življenski balzam storil pri meni najboljši uvpeh; že eno leto gn rabim, in od tega časa je moje zdravje s alno dobro.— Četiri leta sem živim v Sla\onji, in poleti vlada tukaj tako huda mrzlica, da se me jo vsako lelo lolila; toda lela IH7H sem jo s pomočjo Dr. Kozovega življenskega balzama odvrnil; prej me je mučila nlabost želodca, a zdaj je ponehala. Vsled tega sem ta balzam mnogim nasvetoval, in vsakemu je v korist; bom ga dalje vsem priporočal. RlagoVolite mi spet tri velike sleklenice Dr. Ko/.ovega Življenskega balzama poslati. S spoštovanjem Vam udani sluga Štefan Tobl, mašinski ključar v Egmeese, pošta Koska. M- SVARJENJE1 ^mc Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. n. gg. naročnike, naj povsodi izrečno dr. llozov življenski balzam iz lekarne H. Fragner-ja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo življenski balzam, in no izrečno dr. Rozovega življenskega balzama. Pravi dr. Rozov življenski balzam dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca 11. Fragner-ja, lekarna „k črnemu orlu" v Pragi, Ecke der Spornergasse Nr. 205—3. v TRSTU: P. Prcndini, lekarničar; ii. Foraboschi, lekarničar, da k. Serravallo, lekarničar. V GORICI: O. Crislofolctti. lekarničar; G. li. Pontoni, lekarničar. VOGLEJI: Da-maso d' Elia. V ZAGREBU: %»». Mitlbuch, lekarničar. Vse lekarne in večje trgovine z materijalnim blagom v Acstro-Ogcrskej imajo zalogo tega iivljenskcga balzama. T A 31 SE TUDI DOBI: Pražko domače mazilo zoper bule. rane in vnetje vsake vrste. Ako so ženam prsa vnamejo, ali strdijo, pri bulah vsako vrsto, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu iu pri nohtanji, pri zlezali, oteklinah, pri izmaščeiiji, pri morski (mrtvi) kosti , zoper revmatične otekline in putiko, zoper kronično vnetje v kolenih, rokah, v ledji, če si kdo nogo spnbue, zoper kurja očesa in potno uoge, pri razpokanih rokah, zoper lišaje, zoper oteklino po piku mrČesov, zoper tekoče rane, odprto noge, zoper raka iu vneto ko?o ni boljšega zdravila, ko to mazilo. Raba jo priprosta; mazilo (žavba) se namaže na platneni robec in se pritisne na bolno stran. Čez 4-0—8- 12 ur se naredi nov flašter. — Zaprto bulo iu otekline se hitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazilo v kratkem vso ognojico na-se, in rano ozdravi. To mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomaga, in ker so po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna ognojica ven potegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred siietoui (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazil no poteši. — Odprte in tekoče rane se morajo prej z mlačno vodo umiti, potem šo lo se mazilo nanjo prilepi. Škatljice se dobodo po 25 in 35 kr. lialznm za uho. Skušono in po množili poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost in po njom se dobi tudi popolno užo zgubljeni sluh. 1 sklenika I gl. a. v. _45 2 mmmmtmmmmmamm^mmmmmmmmmmmm^M ZCvmajslca E ersa dne f. aprila. 1 notni drž. dnlg v bankovcih 7H kM. r.n k Enot n i državni dolg v srebrn . 7H „ HO Zlata renta .... »r. . ,"50 18G0, državni zajem . . . . 132 . 2") . 1 Delnice uaioilue banke . . . Kfi.l . — Kreditne delnice . . . . . 355 r.o London 10 lir sterlin . . . 117 „ 00 — r — 0 - 31 » C. kr. cekini...... 5 . r»f> ■ 1(XJ državnih mark . . . . i. 45 * < NEVARNA BOLEZEN ki napada mnogo ljudi. Ta bolezen so prične 7. majhnimi nerodnosti v Želodcu ;£o jm so zanemari, napade ve* život, kakor nbUti, jetra in sploh vso prebav iltio dolo, človek zelo oslabi i le smrt itn moro bolečin oteli. Bolezni sami večkrat bolniki no utnejo. Ako vendar bol ni k sam se lin t prana, potem lahko ra/.-vidi, kdo in kakošna je njegova bolezen. I'nišan jo: Ali imam kako bolečino, ali mn kaj tišči, ali triko sopem po jod i i Ali so slabo čutim, lor se mi dela omotica? Ali so mojo mM rumenkaste V Ali nemam na jeziku, na nobu in zobeh debelega /.loma, ko no zbudim in imam Ii slabokus v ustih V Ali imam bolečino t lako-tnleah in na križu V Ali ne čutim na ilesnej strani kakor bi se jetia večala. Ali ne čutim trudnostl in omotico, ako po kunci stojim? Ali je i/čejanje iz lodie nekoliko ali zelo barvano in aii so dela vsedek t posodi? Ali se po jedi pri probavljanju trebuh napihuje? Ali so naprnvjajo vol rovi in se riga? Ali večkrat sreo močno no bije? To razne prikazni ne nastopijo vse k malti, ali posamezna kolnika nekoliko časa mučijo in so predhodnico zelo hudo bolezni. Ako bi so bolezen dalj časa zanemarjala, provzročuje suh kašel in slabosti. 1'oznelo provzroči »uho kožo z umazano rujato barvo; na rokah in nogah jo vedno mrzel pot. Ko se btiij množi bolezen na jetrih in ledicah, začenjajo so tudi revmatično bolečine in navadno ozdravljanje to hudo bolezni jo popolnoma broz vspeha, Zelo važno jo, da nc la bolezen naglo in točno ozdravlja, precej v začetku, kar so lahko /.godi z malo zdravilom kar je pravo sredstvo, da so bolezen odpravi, da se okus vrne in prebavila v prav in zdrav red pridejo. — Ta bolezen so imonujo rbolezen na jetrih" in pravo in najboljše zdravilo je „Sh/iker izleček", napravijon iz zolilč, ki so dela r Ameriki za viastnika A. J. U bito r Novem Jorku, Londonu in Frankfurtn na M. To zdravilo odpravi vzrok bolezni in bolezen samo v vseh dolih prožene. Cena eni steklenici: 11. 1.25 Zaloga — V TRSTU: Lekarna al Camcllo Cor-so 2t> (Hov. Patta Foraboschi; Lekarna piazza ti ran de : Pa oh llocca: V Zadru: — lekarna Androvič. Vlastnik A. I. Mfhlte; v Frankobrodu: (8-2) Ravnanje z ion so djansko uči v novo izdani knjigi s recepti, ktera obsega: navod k požlabtenju kislega, pustega natornega vina, napravljanje vina brez grozdja: vina iz drožij {iz 100 litrov 1000 litrov) s pristavkom popolnoma zdravih snovi za ceno domačo pijačo, in fira vina v butelije; dulje naredio umetne prav dobre pijače it sada, vinskega očeta, očetove esence, i,fanta, ruma, likeri, sadnih izleekov, drožij, dišav, zdravilnih ipiritoznih balzamov, mjila, in nad Kx>0 trgovinskih stvari, ktere dajejo več ko 100 ®,0 dobička — Cena H. — Naročiije se z gotovim denarjem ali poštnim povzetjem pri: Marija Jlrdlička, e. k. priv. lastnica, NVien, Wieden, Hanptstr. N. 36, I. Stoik 34. — (21-«) >'ngln i u gotova pomot* v na PULIM BOLNIH pri tuberkulozi (jetiki) v prvih dobah, pri hudem in kroničnem pljučnem kataru, pri kašlju vsake vrste, pri pasjem kašlju, hri-pavosti, teškej sapi, zaslezenju potem pri bramorjih, bledici, pomanj anu krvi in pri okrevanju po polufosforo - kislem apneno-železnem