18. številka. V Trstu, v soboto dne 10. februvarja 1894. Tečaj XIX. „HOINOBT" uhaja pa trikrat na leden ▼ iaatilt tadanjih «b torkih, ćstrlklh in •Obotah. Zjutranjs iulitnj* ii-haja ob »i, uri zjulraj, vetrno )>a ob 7. uri irečer. — Oltujno ladanje stane : « Jeden inmeu . f. — .*), uvsu Avstrije f. I.« tri oieeec . . , 2.90 , , 4,— zrn pol leta . , . 6,— . » e I.— za me leto . . . 10,— . » „ 1«.— Na narsčhs brez priložene aarošnln« •• re jemlje ozlr. Fosamičru fttevilk« »e dobivajo t pro-dajaliiicah tobaka v Irštu po 91 nv£., V (Joriri p o 9 n»f. Sobotno Teiern* iidanje v lrrf* S ni., r Gorici 4 ni. EDINOST Oi;lABi »e rafane po tarifu » petitu; za na mail* Pozabljene deiele. Tako imeiiuje dunajska „Reichspost", naSe južne pokrajine. In to po vsej pravici. Zanemarjene so te dežele v naro dno-politiškem pogledu, ker se centralna vlada nikdar ni resno brigala za to, da bi se zanesljivim potom osvedoČila o razmerah, kakorsne v reanici so, ampak je vso svojo politiko glede na te dežele naslanjala na podlago raznih „poročil" in pa na tendencijoznn pisavo židovsko-libe-ralnega, lažnjivega časopisja. Le tako je bilo mogoče, da smo n. pr. v Trstu, doživeli take volitve, kakorsne so bile zadnje, vršivše se minolo poletje; le temu nepozuanju razmer je pripisati na račun, da je javno življenje na Primorskem zašlo na tako opolzka tla. Kaj hočemo reči s tem, o tem no treba mnogo ugibati. A naše dežele so zanemarjene tudi v gospodarskem pogledu. V javnem življenju se često navaja izrek: „Tirajte mi dobro politiko in jaz vam zagotovim dobre finance." Ta izrek velja v veliki meri za našo Primorsko; le treba ga inalo zasukati: tirajte pametno in nepristransko politiko, potem se bode dežela lepo razvijala tudi v gospodarskem pogledu. Pri nas so izpolnjuje to do pičice. Politika slaba — slab gospodarski razvoj. Saj vidimo: država do-prinaša za mesto tržaško zares ogromnih žrtev in vcnder pena trgovina, da je groza; vendar pešajo gospodarske sile dežele. Zakaj ? Zato, ker se te žrtve ne uporabljajo v svoj pravi namen. Kolike ogromne svote so stala naša javna skladišča? Sad tega ogromnega podjetja pa ni v nikaketn razmerju z žrtvami. Tu v Trstu imamo zares krasna skladišča, imamo lepo novo luko, trgovina pa se steka — na Reko. Gori omenjeni list se bavi jako temeljito z vprašanjem: zakaj propadajo primorske dežele? — ter dokazuje na neovržen naftin, da je le zgrešena gospodarska politika kriva vsemu zlu. Naši italijauski oblastneži zahtevajo pač v jednoinor podpore od države, a ne mislijo nikdar na to, da bi tudi kaj storili zanjo. Vse podpore veljajo le njim, ne pa vsej deželi. Res je, da Trst potrebuje dobrih železniških zvez z no- PODLISTEK. ORODNI SPOMINEK JOSIPU FREUNSFELD-U UMRLEMU 21. DEC. 1898. Veramente aiam iioi pol vere »d ombra. hlrnmi, Nikumur dano ni na vek iivetl, Življenje vsako iaa konce tvoj, Življenje, ki je še v nejlepien cveti, Kje njenu, ah, kje njomu je obatoj P Kar ae ubijano na boijem aveti, Zapustil naa je znancev snatni broj. A kdo naa bi ai v mislih le predstavil, Da Ti tak6 nas hitro bol ostavilP Razjokajte Slovenske se Modrice, — Zapoj otožno nam tLjubljanski Zvon*! — Ve njenu bile verne ste drulioe, Bil vedno svest je vaft prijatelj on. Rojakom drugim narodne „pravljice" Marljivosti njegdve ao poklon. Njegćve pesmice prijetno mile Solač so često nam ▼ odi vabile. Prisrčno smo se njega radovali; Bil pesnik nam od Boga je poslan, Od njega mnogo smo pričakovali, Kur vedno se je vedel kot Slovan, Od njega mnogo smo se nadejali; Gorjć, nai up, naft up je bil šaman: tranjimi deželami. A kako se jo skrbelo do sedaj v tem pogledu? Južna železnica je zidana tako, da so vestno izo-giblje bolj obljudenim in rodovitnim krajem kraške pokrajine. Isto velja o železnici Divača-Pulj. Pri gradnji nove železnice do Trsta morali bi se v prvi vrsti ozirati na doline, to je zvezati bi morali 2 njo po lokalnih železnicah vipavsko in soško dolino, planinsko in logaško kotlino itd. — Južna železnica ni v nikako korist za ogromno veČino krajev gori do Št. Petra, ker sc od teh krajev more priti v Trst tako hitro poŠ, kakor po južni železnici. Za vsa ta vprašanja nimajo Časa italijansko-židovska gospoda v Trstu, Gospoda Burgstaller in Stalitz se pač brigata za tržaške milijonarje, a o tem nista nikdar govorila z ministri, v kakih mukah in v kakem trpljenju mora se preživljati ubogo ljudstvo v ČiČariji. Tržaška gospoda mislijo le na svojo konkurencijo z inozemstvom, a na koristi domačih pokrajin ne mislijo nikdar. Veliko bogastvo na južnem sadji v teh deželah ne prinaša onega dobička, katerega bi moglo, ako bi se izkorišče-valo primerno. Bogati Tržačani zahtevajo v enomer novih industrij za svoje inesto, a da bf se bavili z vprašanjem žgalnic, to jim še ni prišlo na misel. Način pogozdovanja Krasa treba pohvaliti, ali kako smešno mala sredstva se uporabljajo v ta namen! S takimi pritlikavimi pripomočki ne doseže pogozdovanje Krasa niti v sto letih svojega namena. Pred vsem bi se moralo z izdatnimi sredstvi skrbeti za to, da se po-gozde veliki prostori, posebno tam, kjer je nevarnost največja, da deževje odnese še ono malo zemlje. Nadalje bi morali skrbeti za nabiralnike pitne vode in pa za zveze z onimi krnji, kateri ne morejo razpečavati svojih pridelkov zbok nedostatnosti javnih občil. To so vprašanja, s katerimi bi se morala baviti previdna vlada, kajti slovansko prebivalstvo nima ničesar pričakovati od deželnih zborov v Trstu in Poreču. Ako bi hoteli odnehati z nared-bnmi le v prid italijanskim bogatašem in bi jeli prijazneje postopati so slovanskim prebivalstvom, zvestim državi in cesarju, Slovenca mami vedno nada prašna, Slovencu sreča ni nikjer prijazna. Mladini bil učitelj vedno vzoren, Značaj jeklen, neomabljiv in čist, Bil delavec je vedno neumoren, Preziral je protivnikov zavist, Bil onda vedno steber Čvr*t, podporen, Kjer narodu je bilo kaj v korist. Zatd po njem razjokaj se mladina, Zat6 po njem zastokaj domovina. Nasprotniki! vi boste se smejali, Ker jezi vati bode konec, kraj. Vi nanj ate ae strašansko hudo vali, Ker porenetil van je marsikaj. Vi, ki bi živega kamenovali, Oj dajte mir, mir mrtvemu sedaj; Zavist, zagrizenost, zloradost vuSa Gotovo vam nič dobra ne prinsia. Od svojcev daleč v tuji domovini Prerano nam je njega grob pokril. Ni res, on ne počiva nam v tujini, Mi smo ko da bi eden narod bil, Nas bratska kri in bratska vez jedini, Da bi nas razdvojile, ni jih sil. Dom A ne, a med dragimi nam brati Njegćv grob moči Slava, obča — mati. B. F 1 e g e r i 6. dovršili bi s tem v resnici a strijsko delo v veliko korist države. Ker pa vprašanje lokalnih železnic spada v deželue zbore in ker v tem pogledu ni ničesar pričakovati od italijanske gospdde, morala bi vlada odločno vmes poseči, tem bolj, ker ni pričakovati denarnih prispevkov sc strani siromašnega prebivalstva. „Reichspost" se obrača do ukupnoga ministarstva, naj vender enkrat posveti svojo pozornost vrlemu, v resnici avstrijskemu prebivalstvu in naj mu v bogati meri nakloni državno pomoč ravno zato, ker je ubožno. Kmetijsko društvo za tržaško okolico. Kako se spreminjajo časi in ljudje žnjimi! Ne dolgo temu je kar mrzlica stresla vsakega okoličana, ako je le čul o tem, da bi se okolica kedaj mogla lečiti od mesta v administrativnem pogledu ; in ko je pred letom 1870 bila okoličanom prilika ločiti so od uieata, izrekla se je velika večina proti ločitvi. Menili so takrat ljudje, da, ako se uprava okolice loči od mostne upravo, nastane takov propad moj mestom in okolico, da so preneha ves promet. Razsodni ljudje so pa bili prepričani, da ta strah jo popolnoma prazen, kar hočemo dokazati tudi mi o priliki. Sicer pa ne bode troba mnogo dokazovati, kajti okoličani sami jeli ao spoznavati — o čemer smo se prepričali pri raznih piilikuh uoveje dobe — da bi bila samouprava oko lice le n j i m v korist. To spoznanje sicer io ni splošno, ali Siri se vidno iu dosledno. Sosebno je je vzbudila novoja dflba po odpravi proste luke, ko jo jtlo tudi okoličane kaj občutno težiti brotuo velikih mestnih potreb. Sila in potreba jela je poučevuti tudi okoličane, da treba misliti na-ae. Samouprava tržaške okolice utegno postati akoro poglavitna točka v programu naših okoličanov. Prav je tako: tudi ljudstva se morajo privaditi stati na lastnih uogah. Otresti se treba — seveda zakonitim potem — nad« ležnega varuštva, katero nam donaia le škodo in bremena. A za ta važni korak morajo se okoličani pripravljati na vso strani. Po ukupni upravi mesta in okolico neizmerno trpi n. pr, kmetijstvo po okolici, trpi tako, da je Kri ni voda. Veseloigra t jednom dejaigi. (ti) (Dalje.) OSMI PRIZOR. Prej ina, gospa Sodulja. Sodulja (mala in silno široka žonščina, ustopi). Ali ai sama, Tonica P — sama P Tonica (probudivša se). Ah, tetka, vi, vi ate? Sodulja (ustopi). Je-li Sel, godrnjaČ P Tonica. Oče P D«, oče ao odšli in sami sv«, sami. O da ste prišli I (plane proti njej in jo objame). Baš sem sanjala — — Sodulja. Pri belem dnevi P Tonica. Da, tako krasno ! A sedite, tutka, sedite t (jej d& stol). Sodulja (sede). Pa bodem ; dolgo ne morem : možu sem odšla in otrooi gledati bodo po meui. Je že no, križ, ti rečem Tončika, ako ni človek sam in je uprežen v jarem zakonuki: mož, otrooi, ah svoboda, svoboda! Tonica. In vendar ste so možila, tetka — Sodulja. MožilaP Kako pakt Glej, ti tega ne vos, ko si So nedolžna, kot lilija na polji, ali lo omoži se, o joj l Poročni dan ne slutiš, kaj to ubožioo Čuka, o to pride vso pozneje... Tonica. Da pozneje P ! prišlo skoro kraj propada. In vender je bilo kmetijstvo nekdaj trdna zaslomba naiemu okoličanu. In takrat je bilo okoličanu dobro; takrat smo imeli po okolici imovitih kmetov — dandanes se je njih Število skrčilo, da je groza, sosubno po spodnji okolici. Skrčilo se je, ker kmetija dandanes ne more več preživljati sicer pridnega okoličana. Kmetijstvo je propadlo, ker nikdo no skrbi za njega ko* risti; ker naii ,varuhi" nimajo nikacega zmisla in srca za potrebe kmetovalca, ker so ga po sili stlačili v uniformo meičana — seveda lo kolikor se tiče bremen in dolžnosti. Ustanovili so pač marsikaj, kar naj bi bilo veaj na videz v korist okolici, ali v resnici je vsa ta „skrb" lo en sam velik pobeljen grob. Tako imamo tudi neko k m e • t i j s k o družbo, v kateri pa sedo le „varuhi" okoličanov, a pravega okoličana ni nijednoga v njem. Vse delovanje te knetijske družbe je prava ironija v prineri i drugimi kmetijskimi družbami. O koristih, kakorine bi morala donasati kmetijstvu, ni ne duha ni sluha. Kolika ikoda za okolico! To je po* sledioa velikemu grehu, da jo okolica priila vse preveč v oblast gosposkih, mestnih va* ruho v, Ta greh troba poplaviti. Večina oko-lifianov je prišla do speznanju, da so treba boriti za samoupravo okolice. Ker pa bode trebalo Se mnogih in dolgih borb v ta namen, morajo so okoličani žo sedaj osamosvojiti povsodi, kjer je to mogoče, no da bi trebalo ustavnih iu administrativnih prememb. Tako vprašanje jo n. pr. posebna kmetijska druiba za okolico. Saj naa Italijani sami vedno na-zivljajo kmete — villici. To seveda lo s hudobnim narainom ; ker že no morejo utajiti uaio ekziatencije, pa nas označujejo kot nižje pleme, kot kmete. To sicer ni res, kajti okolica ima na atutino zidarjev, katero smemo prištevati uiej najbolje daleč iih okrog; ima juko ruzvito ribištvo, in tudi mestni Slovenci uiso menda sami kmetje. Ali bodisi; mi smo kmetje, kmetje v občini tržaški — po rodu Slovenci. Zato pa potrebujeno take kmetijske družbe, ki bode zares skrbela za kmetijstvo — družbe, kateri ne bede kmetijstvo le sport,anpak jedini nanen. Mi potrebujeno knetijske družbe, ki nas bode poučovala v n a i e n jeziku, v kateri bodo sedeli n a ž i ljudje ! DruStvo „Sncietu Agraria* niti po inenu ni poznana vsen okoličanom, ker mu stoje na čelu gospodje, kateri skrbe za vb* prej Sodulja. To so križi, žalosti in nadlogo ! Jaz, reci smoui, vem si jih preganjati ; v to mi pomore „humor", kakor u/Senjaki pravijo, da se k vsemu le Rinejem ; potem pa — hm, rosolija — bog ne zadeni, Tončika, da bi kdo posluial... Tonica (gre k vratini). Nič, tetka, nič! Urez skrbi bodite. Sodulja. Hvala Bogu--kur, ako bi to izvedel moj mož, hul £Iuti pač, sluti, vsaj ga poznui, kako je, kakor medved, da bi s« ga človek kar bal ; a zoper to mi pomoro humor, kakor učenjaki pravijo in pa — — Tonica (gre k stekleni omari, prinese steklenico z žganjem in mali kozarček ter oboje postavi na mizo). Rozolija. Sodulja. Rozolija, o čislana pijačica! Ti mi preganjaš zakonskih skrbij oblake ! (natoči) Saj praviui, Tonica, ti ai Se no, ti žo misliš name ! Tonica. Bog Vam blugoalovi, tetka. Sodulja (zvrne). A—d! To greje in pogreje. C, o ! in razveže jezik. Tonica. Še jeden šilček, tetka P Sodulja. Pa daj ! Vidiš, midvo svo io midve, ah, Tonica ! (pije) C, c! Preveč bode, preveč, ti si ros . . , Tonica. Danes nič ne stane, tetka. Soduljrt. Reži no! (pije) Res, tvoj oče zamore — — nego za kmetijstvo. Svoja poročila izdaja to druitvo le v italijanskem jeziku, katerega niti ne razume okoličan. Mimo tega služi to druitvo v agitacijske svrhe, »osebno o priliki volitev. Biki, koje nakupuje in podarja ta družba, igrajo veliko ulogo pri vsaki volitvi. In mi poznamo gospoda, ki ima važno besedo pri tej družbi in ki je odurno zavrnil narodno mislečega okoličana, ko je prosil pri družbi ameriikih trsov. Zakaj ga je zavrnil P Uganite sami — se staliiča gospodarskih koristi gotovo ne. Okoličanski rodoljubi opazujejo že dolgo in tužnim srcem to delovanje omenjene kmetijske družbe. Posvetovali so se že često in priSli ao do zaključka, da naj okolica atori prvi korak do gospodarskega osamosvojenja s tem. da si osnuje lastno kmetijsko družbo za okolico, kateri bode smoter, resno pod-pirati naiega kmeta. Potteba takega druitva opravičena je posebno aedaj, ko nam preti trtna u4 z uničenjem vinogradov. Tu ne hoče ljudij, kateri bodejo imeli srce za ljudstvo, kateri bodo iato poučevali v lastnem jeziku. Družba naj no „eksperimentira" samo, ampak dsla naj v prospeh kmetijstva. V ta namen ae ima tekom poata aklicati shod, ali prav za prav ustanovni zbor naiega kmetijskega druitva. Le od itevila navzočih pri temu shodu bode odvisna ustanova naiega kmetijskega druitva! Kraj, dan in ura se priobčijo ob svojem času v „Edinosti.* Lastno kmetijako druitvo nam je pre-potrebno ! Rodoljubom priporočamo najsrčnejie, da ne lamude priliko, priti k temu ustanovnemu zboru a ie posebe jih prosimo, da privedb seboj svoje prijatelje in znance. Od delovanja rodoljubov je mnogo odviano: delati je treba in aad bode gotov ! Noben zaveden okoličan naj bi ne zamudil priti k temu zboru ter delovati, da se ga udeleži kar je le več mogoče naiega občinstva, posebno iz okolice. Tudi naii kmetje-okoličani naj store v tem obziru svojo dolžnost, in zagotovljeni naj bodo, da isto store i rodoljubni veljaki, kateri se brigajo za ustanovitev druitva in katerim je na sreu njih blagor! „X* Politiške vesti. V deželnnm zboru gorlikem so interpe lovali poslanci dr. It o j i c in tovariii o razmerah na c. kr. srednjih iolRh v Gorici. V interpelaciji je čitati uprav skandalozne stvari. Na gimnaziji goriikem je nek profesor, kateri daje zauSnice učencem vpričo njih roditeljev; isti profesor je žalil na nezaaliien način ves kmečki atan. Vsled nemškega učnega jezika in prevelike strogosti padla je v poslednjih itirih letih povprečno jedna četrtlnka dijakov, kakor no na nobeni drugi ioli v Avstriji. Sedanji ravnatelj je odpravil pri sluili božji sloven sko in italijansko petje ter je ae svojimi po ročili preprečil po ministru Gautschu ukazano upeljavo slovenskega in italijanskega poučnega jezika v geografiji in zgodovini. G. ravnatelj letuje tudi roditeljem vpisati avoje otroke v obl^atnl pouk v materinem jeziku. Interpelacija se c jrača tudi proti iolskemu nad Tonica. Iivala Bogu, imamo dovolj, pro dajalnica dobro nese in oče ie posebej za služijo ... Sodulja. Res, res. Najboljfa prodajalnica v mosti in on, res tisto z upniki... Toda kaj sem hotela reči, Tonica, ti so možii — Tonica (sladko). Kdo Vam je povedal? Sodulja. Videla sem, videla--Iv, hi! in kmeta, kmeta ! Tonica. Ab, tako! O tetka, nikar me no jezite — saj veste, moj oče — — Sodulja. Kako pak, o poznnm ga — on bi te tako rad kam, na — kmete I Tonica. In jaz nočom, da Vam povem ; rajia — ali veste, kaj sem storila toma „snu* bačema" P Sodulja. No, kaj, kaj ? Tonica (posiljenim smehom). Pustila sem ja stati! Sodulja. Ježe?, da si to storila ! No, to je bilo razumno. Kmet, komur kmet gre, to jaz vedno pravim mojim in ti si za kaj drugega, boljfioga : tako /a viijega uradnika ali visokega Častnika — — (Dalje prih.) zorniku Leschanofskemu, kateri zahteva povsodi nnjvočo strogost v nemičini. Interpelacija pravi doslovno : „S tem strogim ravnanjem se pa ob jednem neizkušena mladež draži, da pobija profesorjem okna in da raztrguje na javnih prostorih razredne knjige, morda v tiho veselje provzročiteljem takih razmer, a gotovo ne v dosego pravega namena državnih, naii deželi namenjih Sol." V deželnem zboru kranjskem na^laialje posl. Hribar, ▼ koliko koriat bi bila vsej deželi hipotečna banka. Govornik graja dež. odbor, da ni ničesar storil v tej zadevi. Vsak dolg naj bi se amortiziral v teku jed-nega rodu, to je podlaga vsemu delovanju modernih hipotečnih zavodov. Stavlja toraj pet predlogov v tem tmislu. — Posl. S u k 1 j e je izrazil sicer nekatere ^pomisleke, a se ni protivil prodlogom Hribarjevim, priznavajoč, da je dež. odbor prepovrino poročal o tej zadevi. Ko se je poročevalec dr. Tavčar izrekel proti prodlogom Hribarjevim, odklonila je zbornica te predloge. —Za uravnavo reke Vipave so je dovolil znesek 15.000 gld. Posl. Hribar graja deželnega glavarja Kranjskega, ker je pri otvoritvi dolenjskih železnic najprej govoril nemiki in potem ie-le slovenski. Govornik želi, da bi dež. glavar v bodoče jemal ozir na faktične razmere in dal prvenstvo jeziku ogromne večine prebivalstva. Deželni zbor dalmatinski. V včorajinji seji je interpeloval posl. KI a i ć deželno-zborskega predsednika, kedaj misli staviti na dnevni red adreso gledć spojenja Dalmacijo s Hrvatsko. Ta adresa bi se morata Btaviti v kratkem na dnevni red ie sbok tega, ker sedanjo zasedanje konča v kratkem. Predsednik je obljubil, da pride adresa v razpravo v prihodnjem tednu. Italijanska in njih „bratska* srbska stranka sti poparjeni vsled te izjave predsednikove. V deželnem zboru nlžjeavstrljskem je raspravljat včeraj občinski in ustavni odsek o preosnovi volilnega reda za deželni zbor; odsek je sklenil, da se uvedejo neposredne volitve v kmetskih občinah. V deželnem zboru mor«vskem je izjavil včeraj ces. namestnik, da se skoraj predloži načrt za uredbo reke Morave. Zbor je vsprejel to izjavo z živahnim odobravanjem. Deželni zbor predarlberikl se je odložil včeraj vsled cesarjevega povelja. — Kakor poročajo z Dunajs, nasvetoval je ministerski svćt Nj. Veličanstvu ta ukaz. Vzrok temu bil je baje ta, da je sklenil deželni odbor predarlberiki predložiti dež. zboru nekako resolucijo, v kuteri ae zahteva, da bi so morali degradovati dotični častniki, kateri ao so bili v dvoboju in oni, ki so mučili vojake. Z nezaupnico grofu Hobenwartu bavi se tudi zagrebiki „Obzor* na uvodnem mestu. Tudi tega lista mis!i soglaiajo z naiimi. „Obzor* piio prav umostno, da je bil Ilnhen-\vart zvest podpiratelj Tasft'ou ves čas do istega trenotka, ko je hotel poslednji nekaj ukreniti v prilog Slovanam, do istega trenotka, ko je grof Taatfo predložil svojo volilno reformo. Takrat je Hohenwart pozabil na Slovane postavivii se navidezno na konservativno staliiče. Navidezno, pravimo, kajti njegovo pravo staliiče je bilo nemiku. Nezaupnica ima svojo važnost tudi z ozirom na one Slovence, ki so ostali v Hohemvartovem klubu. Kajti Plenor in \Vindischgriitz se lahko skticujeta, kadar koli kaj storita proti Slovanom: ta in oni je z nami. Zato pa stoje stvari tako: kdor je s Hohonwartom, ta je s Plenerjem. Mej toma dvema sedaj ni razlika. „Obzot" so čudi, da je hotela duhovščina preprečiti nezaupnico ter povprašuje: kako zaslugo iuia IIohenwart za duhovščino? Morda je to zasluga, da se se jo združil z ono stranko, katora je ustvarila vho ono zakone, radi katerih se katoliki pritožujejo po vstlj pravici P Ne, Hohenwart no zasluži ni-kakega obzira se strani duhovičiuo, kakor ga ne zaaluži Plener. Po menenju „Obzora" bi morala duhovičina delati proti nohonwartu, pač pa v prilog slovanski koaliciji. Čeiki aristokratje so storili korsk, katerega bodo danes ali jutri io silno obžalovali, lo bojimo so: ko bode prepozno. S tem, da eo v posebni izjavi obrnili hrbet tudi onim narodnim velikoposestnikom, kuteri so nočejo vezati z Nemci, podrli so najbržo zadnji mostiček, po katerem bi so bili morda zopet lahko vrnili tja, kjor so bili do dobe koalicije, to je: na stran naroda čoikoga, iz katerega so crpili doaedaj svojo moč in slavo. Narodna manjšina v velikem posestvu obsoja odločno tako postopanje večino. Tako se je izjavil nedavno poslovodja baron Leonhardove skupine (to jo tistih veleposestnikov, ki so ostali na strani naroda češkega), da tudi mnogi konservativni veleposestniki niao zadovoljni s postopanjem Windischgrii*sov in Schvvarzenbergov. S svojim postopanjem ras-greva hiatoriiko plemstvo narod čciki bolj in bolj. To utegne imeti resnejše posledice nego bi človek mislil na prvi pogled. Narodni veleposestniki, kateri čutijo z narodom in nočejo, da se narod postavi proti njim, ne popuste v ničemer več — zlasti ne pri volitvah — historiikem plemstvu, ako se bode isto tako vedlo, kakor se vode sedaj. Shod brezposelnih delavcev. Na Dunaju je zborovalo včeraj v predmestju Meidliug okolo 2000 brezposelnih delavcev. Policijski komisar jo razpustil zborovanje, ker so rasni govorniki zelo brezobzirno nnpadali vlado. Kakih 400 delavcev iloje potem proti mestni palači, kjer so namorjdli demonstrovati, toda policija jih jo razgnala, ne da bi se bil kdo ustavljal. Carjeva bolezen. Iz Peterburga poročajo, da je car toliko okrevat, da od včeraj zopet sprejema ministre v predavanje. Bismarck in pa rusko-nemika trgovinska pogodba. Iz Borolina javljajo, da včerajšnja „Westdeutrche Allg. Ztg.", glasilo Biamarckove stranko, objavlja Bismarokovo lastno menenje o rusko-nemiki trg. pogodbi. Po ttm monenju ne bi imela Nemčija nikakorine gospodarske koristi, ako bi zavrgla to pogodbo, politiiki nasledki bili bi pa osodepelni. Vsi nepristranski listi sodijo tako, da se je Nemčija se Bklepom trgovinsko pogodbo uklonila pred Rusijo, da je storila pokoro za predrznost svojo, da je kedaj zapričela gospodarsko vojako proti Rusiji. Stroike te pokore bode morali plačati nemiki poljedelci, tako, da trde ti poslednji, da rusko-nemika pogodba znači njihovo pogubo. Gotovo je, da ae bodo agrarci na vso moč upirali novi pogodbi, ali istotako gotovo je, da jim nič ne pomaga vse njih upiranje, ker je nemiki cesar že zastavil ves svoj upliv in svojo avtoriteto v ta nsmen, da parlament odobri pogodbo. Italija. Vlada je zabranila včeraj s posebnim oklicem prepevanje „delavske pesmi". — V Massi so včeraj prijeli 18 oboroženih upornikov, kateri so del uporne čete 150 moi, ki se je dne 16. jan. t. 1. spoprijela z vojaki. — V Garrari so zaprli pobegnivie „anarhiste" Giglija, Mazzaulija, Csppazzija de Lorenza in Galeottija. — Vojno sodiičo v Masii je včeraj obsodilo 4 osebe, obtožene ičuvsnjs, na 2—4 letni zapor. 2 osebi ste bili oproičeni. — V Palermu je dobilo drugih pet obtožencev od C—10 mcaecnv ječe. — Postreiček na painiku „Bagnara", Josip Spa-razzano, je bit zatožen, da je povspoieval beg anarhistov Barbata, Rossa in Verra. Dobil je 3 leta zapora, poojatrenega s (i meseci posebne celico. Uporniki v Braziliji poslati bo, kakor smo že sporočili, žo pred nekolikimi todni vsem vladam neko okrožnico, v kateri prosijo, da bi ae jih pripozntlo kot redovito, vojujoČo se stranko. Duo 0. t. m. odbili sti to sahte-vanje: vladi ijedinjonih držav sevoroameri-ikili in Angleika, v tem, ko je Italija to ta-htevo odklonila žo prej. Smrtna obsodba. Is Bukarešta poročsjo, da je vojno sodiičo v Kiinjcnevu obsodilo na Bmrt ruskoga polkovnika Gregoreva, ka-toremu se je dokazalo, da je avstrijski ogloduh. (P?) Različne vesti. Vsteč. g. Ivan Ivanić, ikofijski kancelar v Trstu in rimski doktor cerkvenoga prava, promoviran jo bil to dni doktorjem bogoslovju na vseučiliiču na Dunaju, Viljslrn pl. Breisach, podadmiral v pokoju, umrl jo včeraj v Gradcu, 82 lot star. Breisach jo bil prod letom 1860. pomorski poveljnik v Benetkah, potom pa v Trstu. Boj za slovenske iole v Trstu. Prihodnjo sredo, dno 14. t. m., se prično zopet komisijonatna poizvedovanja. Ta dan pridejo na vrsto prosilci is Rocola. Dotičnike, ki so podpisali prošnjo, a ie niso bili pred komisijo, opozarjamo s tem, da se v sredo gotovo pvedstavijo komisiji, k utora bodo poslovala v ioli pri sv. Jakobu od 10. ure predpoludne do 1. ure popoludne. Za žensko podružnico sv. Cirila In Metoda je darovala Neimenovana od sv. Ivana 3 krone. D.r Vladimir Fora ter 2 kroni. — Gospa Metlikovičeva nabrala pri sokolski maskaradi 12 kron 84 stot. Ženska podružnica družbe av. (Krila In Metoda imela bode jotri ob 3. uri popoludne svoj občni zbor v dvorani „Slovanske čitalnice* (Via S. Francesco it. 2). Vspored: 1.) Nagovor predsednice; 2.) Poročilo tajnic« ; 3.) Poročilo blagajnice; 4.) morebitni nasveti ; 5.) volitev novega odbora. — K obitni udeležbi uljudno vabi Načelniitvo. Pogreb pok. prof. kBillrotha vriil se je včeraj na Dunaju jako aijajno. Mrliča so blagoslovili v cerkvi pri sv. Doroteji. V cer-Itev so priili nadvojvoda Rainer, ministri in načelniki oblastnij. Govoril je župnik Zim-merman jsko gauljivo o pokojnem učenjaka. Pogreba se je udeležilo mnogo zdravnikov, učenjakov in dijakov ter ogromna množica ljudstva. Na pokopaliiču so govorili pri odprtem grobom trije vseučiliični profesorji. Papež in staroslovensko bogoslužje. Proti uvedenju slovanskega bogoslužja oglasilo se je že mnogo protivnikov, v prvi vrsti italijanski duhovniki, kateri menijo, da bi s tem trpela jednotnost katoliike Cerkve. Kanonik P e s a n t i je sestavil celo obiiren spis ter naprosit sv. Očeta, naj bi se ta spis prijavil v listu „Civilli Cattotica.* Papež Lev XIII. ps je — kakor poroča „Katolička Dalmacije* — zavrnil to proinjo s opomnjo, da je slovansko vpraianje kočljivo in nsjveče važnosti sa Cerkev katoliiko. Bandaftthrer. „Naia Sloga« pii« : Ta beseda je padla dn& 1. fobruvarja v deželnem zboru istrskem. Ta beseda je Italijan-sko-nemika in pomeni, natanjčno prevedena, vodjo glasbenega zbora. V Poreču seveda niso mislili na vodjo glasbe, ampak na vodjo one „bande*, katera raigraje in uprisorja različne kom«do na galeriji deželnega zbora: s kričanjem, žvižganjem, ropotanjem in mučenjem psov itd. Vodja te bande je poznana oseba, protežć ie precej visoko stoječih oseb. V noveji dobi se je mislilo, da stopi s galerije v sbornioo. To se ni sgodilo; bodisi, da si ni stekel ie zadosti zaslug na galeriji, bodisi, da nimsjo nikogar, ki bi ga postavili na galeriji na njegovo mesto, ali ga pa oni, ki ga poznajo pobliije, ne smatrajo sposobnim za zbornico. Naj ostano toraj vodja „bande* na galeriji poreike zbornice! Živio Bandafiihrer t Pevsko druitvo „Skala" v sv. Krilu priredilo je dne 28. januvarja svoj druitveni ples, pri katerem so je dobilo 107 gld. 50 nč., po odbitku stroikov je ostalo 46 for. Zahvaljujoč se p. n. občinstvu, ki se je tega društvenega plesa v tako velikom številu udeležilo, nabral jo druitveni odbor za družbo sv. Cirila in Metoda 6 kron 67 stotink katere so darovali: Jožef Bogatcc 1 krono, ostalo pa priaatno občinstvo. Na slovenskem gledališču v Ljubljani gostujo sodaj član kr. hrvatskega gledsliiče v Zagrebu, g. Vaclav Anton. Ljubljansko pismo. 130 parov itela je letoinje „Sokolove* maakarade prva kadrilja in ie čez 100 udeležilo se je druge in zadnje! To vam jo bil „finale", gospod urednik, s katerim se je proslavljal letos Kurent v Ljubljani, ž njim pa zajedno nai „Sokol* t In kakov drenj in gnječa sta Vam bila tam v starega streliiča prostornih dvoranah, a vse pretesne so bile te dvorane in premajhne, in vsled tega najmanj 20 do 80 parov ni dobilo dufika na plesiiči!,.. Čudno moč in privlačno silo ima „Sokol* v sobi, in Če so imeli odborniki „Narodnega doma* lo nekoliko uies in oči pri sebi, morali ao se ta vočer sramovati, da ie nimamo „Narodnega doma* 1 ln zdaj P! Za nami vse, za nami, kar je bito! Tako je! — Kurent dobil je za jedno leto zopet abBolutorij, araniorji pustnih veselic spričevalo „zrelosti in sposobnosti", pa lahko vest in zavest, da so storili svojo dolžnost ; nasprotno pa so gorenjski voliloi radovljiškega volilnega okraja poslali grofu Hohenwartu „memorandum* v podobi mastne nezaupnice, v kateri eo mu povedali, da ao sicer prijatelji predpustuim veselicam, da pa si ne puBttf uganjati po njem politično-pred-pustnih burk, kakoršno je uganjal ta grof Holienn art ž njimi do zdaj, s jih bodo uganjal tuđi ie a ostalimi volile5, ker jih ie ni odreklo mo tvoje — za no« vodene pokorščine. In take grofovske marijonete nit oda niso tudi ti Hohenwartovi volilci it — Kamniškega in Kranjskega volilnega okraja, ali ka-liP Kar ae naie kranjsko politične zrelosti tiče, bi jaa nekaterim odmeril ie najmanj lOOletne akuinje, a ne jamčim niti tedaj za potrebno politično — usposobljenost t Na depfu> ia levo vidite — marijoneto, gospod urednik! Volilci nekaterim — poslancem in nekateri poslanci zopet — vladi, slovenski narod na Krsnjakem pa bodi lemljiiče, na katerem uganjajo „narodno-deUvni (!) možje* svojo politično-predpuntne burke, za katere pa se dađ6 — mastno plačati! Predpustnih dobrot smo se nauiili, političnih nas bode pa kmalu kar konec, a kdo so ljudje, ki hočejo tudi v resnem času briti is slovenskega naroda — norce, to, gospod urednik, povedati, se mi pa vendar — gabi ! In res je priiel resni dolgočasni post slaaiki in preste tolaiijo nam nemirni ielodeo^ zunaj v gozdu pa se oglaia v temno noč samotarski čuk kot bi pel svoj „Memento mori* — političnemu predpustu, „Pultis e*, et in pdlverem revertAris! S. 2l neveste. Vsled poroke nad vojvodi nje Gisele s princem Leopoldom Bavarskim osnoval je »nepoananec* neko ustanovo za uboine neveste. Z« leto 1894. odda se is te ustanove dota 696 gld. Prositi smejo sa to doto ■beine neveste, katere so hčere ali pa sirote po uradnikih, službujočih pri kakinem uradu, podrejenim ministarstvu notranjih poslov. Dota sa prisna da« 20. aprila t. I., toda dotična nevesta mora se poročiti do konca oktobra aeseoa t. I. Proinje do 16. marca t. I. c. kr. nileavstrijskemu namestnifttvu na Dnnajn. Proinji ae mora priloiiti: dokazil", da je prosilka res saročens, dalje dokesilo, da je res Mi uradnika, kakor je gori omenjeno, potem spričevalo dobrega vedenja In pa potrdilo uboitva. Policijsko. Zaradi prosjačenja so ssprli 85 letnega Matijo Kriimančiča is Koprs. — IBletni dijak Friderik Lebwohl is Nemčije je pobegnil is domačije, ukradii 200 goldinarjev. Policija ge je neftle v Trstu v hotela „N a s i o n a I e", kjer se je nastanil pod krivim imenom. Našli so pri njem ie 181 gld. denarja. Ostavili so ga pod saseb-nim varstvom, dokler ne pride ponj oče, kateremu so brsojsvili, da so ptička ujeli. — Agentu Franu S., stanujočemu v ulici Pa-dnina, ukradel je včeraj neznan Ut ia zaprtega kovčega znesek 22 gld. v gotovem denarju. Potkulon samoumor. SOletna natakarica Ana Bernetič, stanujoča v hiii it. 1 v An-droni Romagna, hotela se je usmrtiti včeraj, ispi vii kosareo vode, v kateri je raztopila glave Iveplsnio. Trsves jo je spravil izven nevarnosti. Vsrok: nesrečna ljubesen. Ogenj. Po noči od 8. do 9. t. m., okolo 8}i ure sjutraj nastal je ogenj na senjaku posestva hit. 327 na Vrdeli. Prodno so ie prihiteli gasilei na lioe mesta, saduiili so ogenj domačini a pomočjo sosedov. Škoda je jako neanatna. Lastnika sgradbe, Jak. divic in Fr. Babič sta savarovana, jedino ikodo — okolo 16 gld. — trpi le mestni učitelj Ciano, kateri je imel svoje seno shranjeno na istem senjaku. — Na liee mesta priiel je tudi vodja policijskega okrajnega komisarjata, gosp. viiji komisar B a o h e r. V Poiunu na Ogrskem so zaprli te dni nadporečaik« goneralnega itaba F. L., ker je obdolien, da je ponarejal menjioe. — F. L. je pri zadnjih velikih vajah padel ras konja in si pri tem tako pretresel možgane, da je moral leiati dlje časa. Od tistega časa so opažali znamenja, is katerih je bilo sklepati, da se mu nekoliko mela. Mislijo toraj, daje ateril navedeni sločin v nezavestnem stanju. ' Doba atrahovanja v Italiji. Vojna in iajemna sodiiča delajo po Italiji s tako silo, kakorine ie nikdar niso kazali toliko ras-upiti niski guvernerji. Postopanje je kaj kratko; preiskave ns treba nikake ; na podlagi par denunoijaoij pa obsodijo najnedolžnejiega. Najbolj kričeči slučaj je dosedaj obsodba odvetnika Mollinarija v Massi-Carrari, kateri je dobil nič manj kakor 23 let ječe. Ta grosna kasen ga je doletela radi nekoga govora, katerega natanjčna vsebina niti dognana ni, ker se križajo ispovedbe prič. Kaj pa ie le v takih slučajih, ko imajo sodiiča količkaj podlage sa obsodbo P ! If Belegagrada javljajo da je 300 slušateljev na visoki ioli priobčilo neko izjavo, v kateri pravijo, da sedanji ? Ud ni eksporiment ruši stalnost in konstitucijonelni razvoj dežele. Sluiatelji protestujejo proti temu in so pripravljeni z vso silo braniti avobodnostne pridobitve. Kraljica Natalija — podadnica. Iz Odese poročajo, da je srbska kraljica Natalija podedovala lepo pronioženje po svoji nedavno umrli teti, princesinji Murusijevi. Pokojna princesinja bila je prijateljica kraljic« Natalije, katera je sleherno leto bivala pri njej nekoliko dnij. Vsled to dedičine je kraljica Natalija dobila ie par milijonov k onim, katere že ima. Toliko več vzroka sa Milana, da skuia sprijazniti se s svojo soprogo. Smrt skopuha. V Kiinigstettenu pri Tullnu se je obesil tamoinji imoviti posestnik Leopold Schneider, ki je bil posnan kot velik sko' puh. Star je bil ie le 43 let. Živel jo v več-nem strahu, da ne bi obubožal in da ne bi moral ie beračit. V strahu pred tatovi nosil je vse svoje premoženje pri sebi. Njegova družina je trpela bedo zbok njegove skoposti. Slednjič je zblaznel in se — obesit. V žepih so mu nsili vrednostnih papirjev sa 15000 gld., hralničnih knjiiie za 10.000 gld. in raznih dragocenosti visoke vrednosti. MaCka je raimatarlla in umorila nekega lOletnega dečka v Berolinu. Na nekem akla-diiču lesu zabavali ao ae otroci s tem, da so dražili veliko mačko : drezali so jo s palicami in metali kamenje vanjo. Ksr naenkrat skoči raskačena mačka na jednega izmej deč-koT, ga jame gristi v obraz tako, da ao jo komaj odtrgali od ubozega dečka. Deček so je zgrudil na tla vea okrvavljen; prenesli so ga hitro v bolnico, kjer je umrl kmalu potem. Anarhlstllk napad. U B.mc'ja javljajo, da jo na tamoinji glavni poiti razpočil nek zaboj, v katerem je bilo rasno razstreljivo. Zaboj ja bil zaznamovan, kakor da so v njem vrednostni papirji. Poitni uradniki so zbežali vri prestrašeni. Poikodovan na srečo ni bil nihče. Smrtni obsodbi. V Novem Tičinu (Moravska) je bil dne 8. t. m. pred porotnim so-diičem obsojen na smrt kmet Jan Matavuk, ker je avgusta meseoa min. lets umoril nekega posestnika zbok tega, ker mu isti ni hotel dsti svoje hčere v sakon. Vročokrvnež si je torej preskrbel drugo nevesto, t. j. smrt, ali pa vzame po vladarjevi milosti tretjo, t. j. ječo. — V Plinu (Čeiks) je bil 8. t. m. prel porotnim aodiičem obsojen na smrt kmet Josip BsrČiške. Isti je ubil lastnega svojega očeta, ker se je spri ž njim zaradi dedičine. Lepo dedžčioo dobi! Nezgoda na dvornem plesu. Iz Bruselja poročajo: Moj dvornim plesom v čast zaroke princese Josepine s princem Karolom Ilohen-sollernskim zgrudil se je general konjice Isekhen — zadela ga je kap. Vos kraljevi dvor kakor tudi drugi navaoči zapustili so takoj dvorano. Nesrečnega generala so provi-deli se sv. sskramenti sa umirajočo takoj v kraljevi palači. Obsojen anarhist. V Parizu so obsodili dne 8. t. m. na 5letno ječo anarhista Vi-lisse-js, kateri je povodom slavnostij, prirejenih ruskim mornarjem na čast, ustrelil iz samokresa na množico. •Slovanski Svetu ima v 3. Št naslednjo vsebino : O centralnem organu avstro-ogerskih Slovanov- — Rusija 1893. leta. — Poljaki so dobili v Rimu po nosu! — Iz poezij M. L. Lermontova: Pesem v ruskem izvirniku, prerod pa z latinico in cirilico. — Posebne opomnje o rabi cirilice za slovenski jezik. — Ruska pesem. — Plevel (poBcm). — Hrvat i Slovenec, (pesem). — Slavulj i kos (pesem). — Razmiiljanja (pesem). — y hoHh (srbska pesom). — Listek. — Ljubljansko gledališko pismo. — Ruske drobtiuice. — Ogled po slovanskem svetu. — Književnost. Najnovejše vesti. Poreč lo. (Brzojav na&ega posel>-nega poročevalca). Posl, Dukit? interpe-luje vlado zaradi občinskih volitev Pa-zinskih, obzirom na Costantinijovo interpelacijo, posl. J«nko pa zaradi nemškega in italijanskega dopisovanja državnih oblustij slovanskim občinam. Kazni prod-logi poslancev Jonkn, Mniulića in Flega se ne razpravljajo, vsled predsednikovo izjave, da so ne jemljejo v razpravo neitalijanaki predlogi. Manjšina inu očita nedoslednost, kor so nekateri izpisani še-le tekom obravnave, sploh pa da je predsednikovo postopanje nezakonito. — Prihodnja seja bode v ponedeljek. Gradec, 10. Predavanja na politehniki so se pretrgala, dokler so ne poravnajo diference moj profesorji in dijaki. Zavod so zaprli. Praga 10. V razpravi proti .Omladini, izjavili so obtoženci danes, da ne zapusti' dvorane, prej, pridno se no opozove prepoved, da smejo sprejemati jetniki obiske ob nsde-Ijah. Iz dvorano sli so 8e-lo vsled nagovarjanja braniteljev. Na hodniku so tako razgrajali, da je morala poseči straža vmes. Budimpešta, 10. Poslanec Meszlonyi je interpeloval vlado glede na okolščino, da ista ne razpolaga več z večino. Vprašal je, dali ne misli vlada, da je priiel čas obvestiti kralja o položaju, da uksžo potrebno. Berolin 10. Nemško -ruska trgovinska pogodba podpisala so je danes o poludne. London 10. Brzojav iz Rio d« .Tundro javlja, da bodo v kratkem nove volitve. Našli so neko zaroto proti podpredsedniku Poisotu. Zarotniko ao zaprli, takoj sodnijsko obravnavali proti njim, in obsodili nekatero izmed njih na smrt, druge na ječo; med njimi so tudi nekateri častniki. Smrtne obsodbo so takoj izvriili. Narodnogospodarske zadevo. Opazka k članku: „Gnojenje vinogradov 7. umetnim gnojem*. Žo večkrat čital sem v Vašem cenjenem listu različne članke o narodno-gospod, zadevah. Čeravno ni vsakokrat kaj posebno zanimivega, vendar je podučljivo, kar dotični piie ; bodisi pa, je li vse dopisnikova samo-znanost, ali tudi postranska pomoč, omeniti le moram pri tem, da dotični premalo obzir jemlje na naše razmere in na stanje naših okoličanskih kmetov. Ker jo zadnji članek veliko važnosti tudi za naše kraje, ni moči prozirati ga kar takf>; sploh bi so dalo o tem veliko pisati, ali po mojem mnenji ne spada v ta list obširen popis o tem, kakor sploh več enacih reči no, ampak je to naloga kmet. listov. »Edinosti" so jo baviti v prvi vrsti s političnimi stvarmi, z drugimi pa le bolj postransko. Vcnder dovolite tudi moni par besodi o gori omenjenem predmetu. Ker dopiaatelj tako priporoča gnojenje z umetnim gnojem — nastano važno vprašanje : Koliko jo pa častitih čitateljev, koji imAjo le nekoliko pojma, kaj jo umetni gnoj — kaki) dotičnega rabiti in v kaki množini, — kje ga naročiti itd. P To ni pa kar meni nič, zmešati umetni gnoj z navadnim gnojem, ali z suho zemljo in ga nasuti k trti, tudi to priprosto delo zahteva primernega poduka. Umetni gnoj jo res veliko važnosti za našo kraje posebno, ko se mora navadni gnoj tako daleč nositi, kar provzroča voliko stroške, mod tem ko bi z umetnim nli koncentrira-ranim gnojem dosegali ravno iste vspeho. Kar sedaj mora nositi ves dan v svojem oprt-njaku, odnesel bi kar hkratu v jednem samem žaklju na hrbtu. Jako koristno bi to žo bilo, ali o tem treba natanjčnega pouka, kar pa žalibog nedostaje naiim vinogradnikom kljubu drž. uradnikom, nastavljenim v to svrho. Kajti ti le poslednji so prikažejo kakor ku-ičarica ob lepem, solnčncin dnevu. Tudi no bi ae izplačalo, ako so naročita samo eden nli pa dva, kajti s tem bi se vožni stroški dotičnim norazinerno povekiali in umetni gnoj bi bil predrag. Naročiti bi ni ga morali več skupaj knr cel vagon. V ta namen bi se jih moralo več združiti. Ne samo umetni gnoj, ampak tudi druga šo ko-ristnojše in potrebnujšo reči bi so dale dobiti bolj po ceni n, pr. bakreni vitrijol, žveplo, semona i. td. Tako plačujeto sedaj bakr. vitrijol po 30 kr. in ie več, pa navadno šo ni pravi, temveč železni vitrijol, koji prav malo koristi; med tem ko bi Vas prišel stati, kakor popred novedcuo, lo po 21-23 kr. Pomislite toraj, kako koristi bi bila kmetijska družba. Nedavno soje govorilo o tem, sedaj pa je zopet vse ugasnilo. (Ci-tajto donašnji uvodni Članok. Op. ur.). Ravno sedaj bi trebalo ukreniti na modrejia pota, kajti ni dovolj, da bo jo trina uš razširila po vino- gradih in nam uničuje vse trte, hoče nam tržaška uš pojesti Sa kole (frkade) s t»«m. d® naiu naklada vedno večje davke. Najbržo hočejo tudi v tem posnemati obljubljeno deželo ! Hribovec. Književnost. Književni tiar .Matice Hrvatske- /tt leto I HM. Ilavnok ar smo prejeli jeJnajstoro knjig „Matice Hrvatske" za leto 18113. Tiskale so so v 10000 iztisih, kateri t,o ;>ili razpečani šo prodno so sn začele knjigo razpoiljati. (M teh jedoajstih knjig jih je oaom določenih z* Člane, in sicer: 1. .Bosanke', pripovieaa Ivan Ijppuiič. V Čotirih povostih nam pisatelj opisujo dogodbice iz bosanskega živ-ljenja. 2. .Marija Konanka*. Po resničnem dogodku iz dobo pred avstrijsko okupacijo v Bosni in Hercegovini. Napisal M a t o V o d o p i č, minolo leto umrli skof Dubrov-niški. 3. »Izabrane pjesmo* župnika I v a n a 11 r a n i 1 o v i d a. Ta knjiga prinaša 50 raznovrstnih pesmi znanega pennika-pisa-tolja. 4'Četrta knjiga obseza J. zvezek pestuij lansko leto preminolega pesnika Mirka n o-g o v i ea, in sicer tragediji »Matija Gubec, kralj s ol jačk i • in „ S t j o p t» m poslednji kralj b o s a n s k i". 5. „Ilir« ski glazbenici". Prilozi za povjest hrvatskega preporoda. Spisal P r. S. K u h a e. Pisatelj opisuje dela osemnajsterih skladateljev. 0. .Slavenska Knjižnica". Pod tem naslovom hoče izdavati „Matioa" izbrano proizvodo slovanskih pisateljev sploh. Ta zvezek prinaša dve povesti Turgcnjeva : „Plemič ko gnjnzdo" in „Rudjin". 7. S.sta knjiga občo zgodovino, „Poviest srednjega veka". S. XVIII. knjiga poučno knjižnico prinaša »Ribo, prirodoslovno i kulturno crtico". Napisal dr. M i i o Kis-pa t i c. Ta knjiga obseza 400 strani z 138 slikami. Vso teli 8 knjig, katero stanejo v knjigotržtvu 10 gld. 20 kr„ dobijo člani za boro 3 gld. — Mimo teh knjig j« izdala „Matica" io nastopno 3 knjigo: a) V j e k o* slav Klaio: .Hrvatska pjesmarica". Ta zvezek prinaša 155 uglasbenih hrvatskih in 12 slovenskih pesnij. Cena mu jo za člane »Matice" «50 nvč., v knjigotržtvu pa 75 nvč. — b). „ P r i o v o d i novijih p j o s n i k o, I. zvezek. Ta zvezek jprinaša M i c k i o \\ i e z a »Gospodin Tadijn" ali „poslednji porob u Litvi". To jo plemiška povest iz leta 1871 — 1872. Cena za Matičino čluno 1 gld., v knjigotržtvu I gld. 50 nvč. — c). K n j i ž n i c a z a klasičnu starinu. Knjiga 1: P o v i o s t grčko književnosti. Sastavio Dr. Avgust M u s i ć, Odbor „Matice* je bil namorjal izda'} ie 12. knjigo, in sicor prvo knjigo „hrvatskih narodnih pesmi", a nenadna smrt prof. dra. Ivana Hroza jo prepreč la izvršitev to namore. — Iz teh podatkov jo razvidno, kako uzorno delujo »Matica Hrvatska", da jo lehko postavimo v vzgled drugim litorarniin zavodom. Ekaekutlvne dražbe. C. kr. tu. dolog. okr. sod. Gorica 21. fobr. in 29. inarča posestvo Štefana Gorjup iz Trnovega, uknjiženo v uložku 10. zemljis-nk ra prijave tirjatov ilo 31. marca t; I., obravnava za likvidacijo in razvrščenjo tirjatev 14. aprila t. 1. Isto sodile. — Posamezna trgov, tvrdka bratov Tavolato in lastnik iste Pran Tavolato. Konk. komisar r. kr. svetnik t'rusiz; začasni oskrbnik odvetnik dr. Feliks Consolo. Obravnava za imenovanje d< f. oskrbnika 15. febr. t. I. Rik za prijavo tirjalt-v do 30. aprila t. 1. Obravnava za likvid. in razvrščenjo tirjatov 23. rnuja t, I. Tvtfovtmkl bnojavl. Bttdimpsita. Pšenica *a »pomlad T'JS-7 '29. za josen 7'58 — 7'59 Koru>a 4-79 ta maj; za jnnl 4 80 ---- Ore« ia spomlad « «7—6 89. Pšenica nora o.l 77 kil. f. 7 S»—7 40, od 78 kil. f. 7-45-7-50, od 79 kil. (. 7-55-7 «0. od 80 kil. f. 7 «0—7-70, od 81 kil. for. 7-70--7 75, KI 5 55-5*75; oves novi «7l-7"2o. letmen «-65—9-25 ; proso 4 20 - I fiO. Povpraševanja po pšenici in ponudbo srednje Prodalo Meje 17000 met. mot. po polnih stalnih c< nali. V teme lepo. Nev-Tork Moka »15 dražje. Praga. Nerafinirani sladkor. Vsled p draženja cen t Amer.ki trg stalen. Februar 17'—. Marc 1710. April 17-20, BudlmptiU. Špirit. 10 35- 7 20. Bavr«. Kara Santos good aver.igo lOt'7'i, za juni 98 75 trg miren. Bamturf. Bantos good average za iirnrc f. 81*25, moj 79 50, september 7625; trg stalen. Dun^jik« bona 1M Državni dolg t papirju . . „ t srebru Avstrijska renta r ilatu . , v kronah Kredita« akcij. .... IO. f«bruv*pjs Napoleoni . 100 mark . loO italj. lir danes včeraj . 97-95 »805 . 97-85 »7-80 . 120-30 120-10 . 9740 97 40 . »«0 75 a;»8 50 125.70 , 9 9« . 01 37'/, , 81"42'/i 43 15 Trina (Csns M rinaij« aa de Kava Mocca....... Cejlon Plant. fina . • . Perl..... Java Malanj .... Portorlcuo...... Guatemala..... Ban Domingo • . . . Halabar Plant..... „ nativa. . . . Luguuvra 1'lant. . . . „ nativo. . . . Santos najfiniji . . . , slednje fini . • „ srednji .... , ordinar .... Kio oprani ..... „ najfiniji..... „ srednji..... Skladište: Mt. Sladkor Centrifuga! 1. vrste . Coucass6..... ,, v glavah..... „ razkosani ..... „ SkladiSte : Mt. et. 7.r>00. Bit italijanski fini .... 100 K. , srednji ... „ Japan fini...... „ „ srednji ..... „ Kangon extra..... „ II. * .' Pstrolsj luski v sodih ... . zabojih od 2» kil. 100 K. slo In s carino vrti.) Cena od for. do for. 100 K. 175. - 177.- , 182.- 184.- „ 192 - 194,- „ 166 - 167.- „ 184.- 18«.— N 165.- 16«.- „ 159. - ;«l. - „ 180. 182.- „ 170,- 172— • 17«.- 180.. v, 170.- 172. - , 157 - 159.- , 154.- 156,- n 161. - 153 . - , 141.- 1*3. - , 172,- 175.- „ 158.- 159. - . 152.- 154.-et. 85230. 34.75 35.- 36.50 —.— 37.60 37.75 100 K. 18.75 17 50 17.50 16.25 15— 13.75 H.50 18.25 5.85 59.-50.-32.-a«.- 3,— 8— al— 67.-80- 38— 19.26 18— 5.90 62. -52 -44-39— 4— 4— 63. -69.-82.- Oljt italijansko nsjflneji a srednjetlno . „ bombaino, amerik, ... „ dalmatinsko............„ Limoni Mesinski ..........zaboj Pomaranč* , ..... „ Ktndsljnl Dalmatinski ... 100 K. . liari............„ Pinjoli ........... Boki« Dalmatinski..... • Puljsiki...... SmokTS PuljoSke..... , » Grške v vencih . . „ Soltanlns ........ „ Vw»P«Ii.......... Oivses.......... n Polsttovks srednje velikosti . , „ velike ..... „ • male...... „ SllBlkl v velikih sodih . . Domaći prldslki. Fiiol: Koks....... . . loo K. Mnndoloni...... „ svctlorudeči...... . teninorudefi ..... „ kanarček....... „ bohinjski....... . beli veliki....... . inali....... „ leleni, dolgi ..... „ „ okrogli..... mešani, hrvatski .... „ Štajerski..... lhslo fino Štajersko..... „ Jsdmen it. 10......... . 9........ . n 8......... Zsljs kranjsko........ „ Bspa . ........ Krompir, štajerski . . . „ Proso, kranjsko....... „ S 6», kranjska........ . •h ogerski........ „ Malt ogerska......... Kava. Cene so redno stala«, tetudi ni takega prometa, kakor navadno ob lem ča*ti. Nujbolj ae Še povprašuje po finih zelenih vrstah Hantosa, to pa zato, ker — kakor vsako leto — odslej ne bode vet mogoti' dobiti jik iz Brazilije. - Tudi na drugih eksportnih trgih so ceno vedno visoke ter ni misliti, da bi padale, dokler ne konta vojska v Braziliji. Sladkor Jako »tu!en, posebno za Pili), za katerega zahtevajo danes tovarne sledete cene: za cele vagone Wif gld, 36—, Azr. gld. :tfl —, S|»r |>lcj. 35'/i< Dzg gld. H5l/», — Coucaasć seilnj še po (jld. 86'/,i utegne pn tudi Se po dražiti. Za ^lavo (itoke) po gld. 87' malo zanimanja. RIŽ. Vsled nizkih csn italijanskih vrsti redno ruttočo povpraševanje; vsi d tega se pa popolnoma zanemarjajo flm-, glaeirane japonsko ma-k *. Japon-skega navadnega N bi so pa dulo uinogo poproduti, ali ostali urno brez blaga. Za angleške vrsti inalo laniinHnja. Olje. V teku tednu se je pr>>dulo 1000 met. stot. itlban ku vrHti po gld. 29 -31, 800 met. stot. dalmatiiiskega po gld, 35—86. Drugo vrsti zanemarjene, eane nepremenjene. Južno sadje. Vsled nizkih cen veliko povpraševanja po liinonili, katerih ho je prodalo v teku tedna 4000 zabojov, iu po pomurantuli z 16000 tu-boji prnine a. Za drugo vrsti ni zanimanja. Slanina in mast. Prodaja sprori nilatna; za nisromuj zu gld. 2— 3— druije ; po takem vabijo donašnje cene na spekulacijo. 7.50 12— 13.-80— 22— 25— 38— 35— 39 — 14— 5.- 9.75 8.75 9— 9.50 9— 6.75 7.— 6.2"» 5.50 6.50 »4— 9.25 9,75 11.— 6.50 5— 2.70 9.— 13.50 52.— 63 — 7.75 12.50 13.50 32— 24 -28. - 10— »— 9.25 9.75 7.25 6.50 5.75 6.75 96 — 9.50 10. 11.25 2.90 Diiav«. TVakoliko pnala a iledetimi vratml ; „Biber" Singapor po gld. 56.— s carino vrel; „Pe-nang" po gld. 51. Skladište: 1800«) met. "tot. — „PigoHMit" po gld. 5».— Skladište: 2500 met. stot. — „Cimet" po gld. 9o— Skladište: lsOo m. stot. — „Nageljni- diiefl, po gld. 105, Skladište: 105 met. stot. Domaći pridelki. Fitol popolnoma zanemarjen, se je prodalo le nial<-nkosti po gori označenih cenah. — Zelje. Veled premehkrga vremena bres povpraševanj«. Ceit'» protnakljive. — Konoplja. Navo blag'i je že pritelo prilisjuti iz Turik<, katero ie vet let mnogo škoduje Kranjski produkciji.Prve zahteve no po gld. 12.— ali prodajalo se bode še ceneje. Petrolej. Je drui;i in utežna Se poskotiti t ceni, ker imati obe ralineriji — tako tržašk* kakor reška — sedaj še premalo za prodajo proste robe vsled po kartelu določeno množine rafiniraaega pro. dukta. Trgovina. Moka in otrobi. Moka. Pomanjkanje prometa občuti so vedno bolj, a 'udi bližnja bodočnost kažo so malo jama. Nihče ne bi bil verjel, da more ta silno potrebni pridelek priti v takč žalostne odnoSaje. Možno je, da se pojavijo nepričakovane okolnosti, katere vzbudijo ta pridelek, vendar pa je treba priznati, da danes ni Že videti znamenja, da bi se moglo vreaničiti kaj takega. — „Econtimn" ima te le cone : Št. 0 gM, 15 25; it. 1 gH. 14-50; št. 2 gld. 14; ftt. 3 gld. 13'50; it. 4 gld. 12*50; *t. 5 gld. 1W5 ; it. 6 gld. 11 ; it. 7 gld. 9-50; 6t. 8 gld. 8 50. Ogrski mlini imajo povprečna te-Ie ceno : dt. 0 od gld. 13*80— 14*40; št. 1 od 13*20-13*70 { it. 2 od 12*40—12 90; it. 3 od 11 50 — 11 -80 ; it. 4 od 10*80-11*30; it. 5 od 10 30—11; it. 6 od 9*40-10 10; it. 7 od 7-80—8*30 in it. 8 od 6*60-7, kakoriiia je vrst. Pred sklepom prihajajo iz Ogrske vesti, v katerih se tožijo saradi pomanjkanja snega in izražajo bojazen, da bi vtegnil pritisniti nepričakovan mraz, vsled katerega bi pozebla aetev. Otrobi. Tudi v tem pridelku ni važnega prometa. Cene so le neznatno raalične od onih, kateri smo prijavili zadnjič. Drobni otrobi itojo prav tako, ka> kor smo sporočili zadnjič. Govefl. Od 1. do 7. t. m. prodalo se je v Trstu klavne živine : 256 volov in 184 krav in sicer 175 volov ii Kranjske, 28 iz Hrvatske, 38 iz Dalmacije, 2 iz Furlanske in 13 domačih. Plačevali so se: voli iz Kranjske po gld. 43—44, iz Hrvatske po 42 -43, iz Dalmacije po 42—43, is Furlanske po 43—44 in dotuači po 43—44; krave pa, domačo po 42—43, in is Italije po 42—43 vsak kvintal mrtve vage. Seno iu slama, v tem tednu plačevalo se je v Trstu seno I. vrsti po gld 5'—, II. vrsti po gld. 3*60 slama I. vrsti po gld. 3 60 in II. vrsti po gld. 3*25 kvintal. Surovo maslo, jajca in koko&i. Kranj- «ko surovo mililo prodajalo se je v tem tod-nu v partijah od 20—30 kg po 93-95 kr., v partijah od 30—50 kgr. po 90-92 kr.t Furlamko v partijah od 20 —30 kgr. po gld. 1-05 do 108 in v partijah od 30—50 kgr. po gld. 1*02 — 1*05 kilogram; Tolminsko maslo I. vrsti po gld. 1*06—1*10 kilogram. — Jajca so ho prodajala na debelo 100 komadov po gld. 2 50—3*— Kokoti po gld.l'— do 1*40 komad, piičotu po gld. 1*50—1*80 par. Krompir, navadni na debelo po gld. 2*80-3-45 kvintal. Žita. So vedno nikakoršne prodaje; trg miren. V akladiičih jo : pšeuico 315 kvinta* lov, koruze 963 in ovsa 706. (.R. M.-) Trgovin« z 1 Cene Kruujske^a in Štajerskega lesu v posled njih 14 dneh, postavljenega na kolodvor Trstu (To so cene, po katorih plačujejo trtaSk trgovci i lesom). Jelove deske 26 mm 8/14" f. 52—56 ta 1200" » » 19V20 . 7/14" e 37- 41 r n „ skurete 13X14 „ 7/14" m 27-29 a ■ r n 14X15 H 7 14" . 80-32 n n „ reincljui (morali) 70X70wim n 26 27 „ • ■ n 36X70 . 11 18-14 n . n » 80X80 „ ii 92-84 h it * ti 40X80 „ ■ 10—17 » n H 90X90 „ n 40-42 . ■ n n 45X90 „ „ 20-22 n „ n n 100X100 „ * «2-04 o n n n 100x110 „ ■ 72-74 n n liukove dile (testoni) 20mm 8/10" « 20 24 „ n B inlind (tavolette) hrv.8 10" n 9—9^ B n * „ bistr. 8/10" » Vi,-8 m Po tramičih (tileri) 3 8, 3/4, 4/4. se ni povpraševal Trami 4/5, 5'6, 5'7, 6 8, 7 9 od 5-12 m. 28—32 kr. kub. „ 8/10 in 9/11 6—12 m. 33—35 „ „ Bordonali 10,12 in naprej for. 13 — 15 kub. meter. Stanje trgovino z lesom so ni nit promenilo v poslednjih 11 dneh. Z „jelovim lesom" je trgovina še vodno popolnoma mrtva in to vsled žalostnih razmer v Italiji iu na Urškem. Povprašuje se pa sicer po „bukovih dilcuh", in posebno po mlincih, in sicer zato. ker tukajšnjo zaloge niso previđene s tem lesom. C-ne nespremenjene, kaaer gori razvidu i. „Tržaška posojiluica iu hrauiluica" (reglstrovana zadruga z omsjsnlm poroštvom) Via Mol In Piccolo it. 1. I. nadstropje. Daje posojila nu monjico, na intabulneijo in zuHtavo vrednostih papirj v proti O" u obrustlm. Od lirunil-nih ulog p I at ujo po 4r "/„ obresti. Uradni dnevi so : Vsaki dan od 9. do 12. ure dopoludnu, in vsaki po-nodoljok, sredo in totrtoli od 3. do 5. uro popolu-dne. Izplutuje se vsuki ponedeljek od 11. do 12. ure dopoludnu, iu vsaki totrtek od 3. do 4. ure popeludne. Olovni doleii veljajo po 2