Leto II. ■ 1 11 'izhaja v Trstu vsak = petek popoldne = Uredništvo in npravništvo ulica Boschetto št. 5. II. nad. : Telefon št. 1570 V Trstu dne 1. Januvarja 1909. = Glasilo slovenskih socialistov na st. 1. Posamezna številka = 6 vin. = Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. J Novo leto! Na čelu „Delavskega Lista“ je danes napisano: Leto II. To je dejstvo, ki ga konstatiramo z veselim zadovolj¬ im. Mnogo truda nas je stal ta košček papirja ‘, ‘mnogo smo žrtovali zanj, toda ljubimo ga z vso močjo ker j e to naše dete. Zdi se nam, da je ta JcoŠček papirja ‘ nekaj živega, ki nam stoji ob strani v naši kruti borbi proti lažnjivim trgovcem slovenskega rodo- Ijubja. Teh trgovcev na Primorskem ni malo. V Trstu imajo dnevnik in dva tednika na razpolago. V Istri dnevnik in dvakrat na teden izhajajoči list. V Gorici imajo „Sočo“, „Primorca“, „Go- rico“ in „Primorski list“, ki dan na dan bijejo po nas in nas obrekujejo. Slovensko meščanstvo potrosi ogromne svote denarja, da razširja dan na dan med slovensko ljudstvo strupene laži o naši stranki. Vsako sredstvo jim pride prav. Ni jih sram celo denun- cirati šolsko mladino, če se udeleži naših predavanj. Obrekovanje, psovanje je v trgovsko-rodoljubnem časopisju redno na dnevnem redu. Toda kljub temu smo mi napredovali in če po¬ gledamo v pretečeno leto smo lahko ponosni na napredek, ki smo ga iz¬ vršili. „Rdeči Prapor' je nadaljeval izha¬ jati po dvakrat na teden. „Naprej“ prej samo idrijski lokalen list se je povečal in razširil. Železničarji so do¬ bili svoje strokovno glasilo, pekovski list „International“ se je povečal in zraven teh smo dobili „Delavski List“ katerega naloga je pečati se v prvi vrsti z dogodki na Primorskem. Na Goriškem smo spravili pri de- želnozborskih volitvah, meščanske kan¬ didate v ožje volitve. Pri ožjih volitvah smo odločevali mi in meščanje so mo¬ rali nas prositi pomoči. Tudi v Istri smo preteklo leto prvič kandidirali v deželni zbor in dosegli veliko število glasov. V Trstu smo spravili v Obrtno sodišče slovenske prisednike, mi toliko obrekovani narodni izdajalci. V Ljub¬ ljani je sodr. E. Kristan prišel v ožje volitve z narodno naprednim kandida¬ tom. " T a Kranjskem sploh smo do¬ segli 5^00 glasov. Shodi in predava¬ nja so le vršila skoraj vsak teden. Nove organizacije smo ustanovili in posebno na Goriškem in v Trstu se je naša stranka močno utrdila v pre¬ tečenem letu kakor malokedaj. Posebno „smo pokazali v nagoti tržaške in goriške narodnjakarjc. To jih je tako zabolelo ! da se je celo elegantni in flegmatični narodnjakarski general Ribar tako da¬ leč spozabil, da nas je v svoji ner¬ voznosti na javnem shodu imenoval sodrgo. Tudi to smo si zabeležili, i S tem koščkem papirja, ki se zove »Delavski List", smo odprli mnogim nezavednim delavcem — oči. , Če pogledamo nazaj smo tedaj lahko , v resnici ponosni na naše delo. Spo- I minjamo se dneva ko smo sklenili ; izdati „Delavski List“. Bilo nas je malo ' in vsi ubogi delavci. Imeli nismo niti vinarja v žepu, tudi ne bogatašev v ' naši sredi. Toda bili smo navdušeni za našo pravično stvar. Sli smo med delavstvo in govorili iz src v srca, iz duš v duše. In delavci so nas razu¬ meli. Razumeli so važnost delavskega časopisja in z nami vred žrtovali za „Delavski List“. Ta košček papirja, ki je last de¬ lavcev je in bo tudi v nadalje vedno in ob vsaki priliki branil delavce. Danes ima «Delavski List* že nad 2000 odjemalcev. Toda naročniki in odjemalci se množe teden za tednom, — množe se pristaši socialne demo¬ kracije, množe se naše organizacije in tako se širi socialistična ideja. Brezdomavincem se je zahotelo po domovini, in po življenju. To je naše, delo, delo socialističnega časopisja, ki ga hočemo vršiti še na¬ dalje do popolne zmage socializma. Kakor dozdaj, tako bomo tudi naprej skrbeli, da bo «Delavski List» po danili razmerah ugodil kolikor mogoče zahtevam naših čitateljev. Za to leto smo si preskrbeli sodrudništvo najbolj¬ ših slovenskih politikov in publicistov. Imena dr. Tuma, dr. Dermote, dr. Fer- folije, E. Kristana, I. Cankarja so v najboljše zagotovilo da bo ostal «De¬ lavski List» kakor dosedaj še nadalje po vsebini eden prvih listov na Slo¬ venskem. Zato je pa dolžnost vseh naših so- drugov in somišljenikov, da skrbe zato, da se «Delavski List* razširi, da zaide še v najskrivnejši kotiček slovenske zemlje kjer žive izkoriščani in izko- riščanci. Dolžnost vsakega sodruga in naročnika je, da pridobi našemu listu novih naročnikov, novih odjemalcev. Kolportaža po krajnih organizacijah in posameznih sodrugih naj se izvede dosledno po navodilih ki so jih sodrugi dobili. Nikamor naj ne pojdejo naši sodrugi da ne bi imeli seboj tudi par številk «Delavskega Lista» katere naj dado onim še nezavednim delavcem, ki še ne poj mi j o pomena delavskega lista v boju delavstva za svoje pravice. V vsakem lokalu, kamor zahajajo de¬ lavci, mora biti na razpolago tudi «Delavski List». V lokale kjer nočejo imeti «Delavskega Lista» na j naši so¬ drugi ne zahajajo. In kolikor bolje bodo sodrugi vršili svojo dolžnost, toliko bolj se bomo tudi mi trudili ustreči našim čitateljem. Pretečeno leto naj nam bo v poduk koliko in kaj se da vsega z vstrajnim in energičnim delom narediti. Cas je ugoden. Naprej tedaj na delo! In ako bomo naredili vsi svojo dolžnost, ako bo vsak sodrug na svojem mestu tedaj napoči še tekom tega leta dan ko bo slovensko delavstvo slavilo zmago svo¬ jega dela, zmago pravične stvari zmago rdečega solca bodočnosti, zmago so¬ cialne demokracije. Potem bo letošnje leto naše veselo novo leto. Delavci! Sodrugi! Somišljeniki! Naročajte q) e javski List“ in sirite - .— (Dalje). Stališče, ki so ..-ga zavzeli napram slo¬ venskemu vseučilišča tržaški narodni vo¬ ditelji in ga deloma vsilili narodni parla¬ mentarni zvezi, ni niti resno in je ugodni rešitvi slovenskega vseueiliščnega vpraša¬ nja tudi zaradi tega škodljivo, ker je škod¬ ljivo ugodni rešitvi italijanskega vseuči- liščnega uprašanja. Kako naj n. pr. ‘vlada resno upošteva to naše eminentno kulturno uprašanje ako imamo v državnem zboru poslance, ki, mesto da bi zagovarjali to uprašanje iz eminentno kulturnega stališča, ga izrabljajo v svoje politične svrhe, ki prav zaradi teh menjajo vsak drug dan svoje stališče o vprašanju sedeža vseuči¬ lišča. Tako postopanje narodnih strank je pa vladi v svojem odrekanju narodnih pravic naravnost potrebno. Avstrijski vladni zistem sploh živi od narodnih bojev in ob vsporednem odrekanju pravic med narodi. Da pa sedanji vladni zistem ni posebno malim narodom nič koristen, govore dejstva dovolj jasno. Vlada odreka, odgovornost pa nosijo narodi. Vlada je n. pr. že sama nasprotna italijanskemu vseučilišču v Trstu. Sama ne nastopi proti temu. Ako bi se vsi brezpogojno izrekli za italijansko vseučilišče v Trstu, bi morala vlada prevzeti sama vso odgovornost, ako bi se še nadalje temu protivila. Danes pa dela vlada za to odgo¬ vorne poslance, ki sede v narodni parla¬ mentarni zvezi t. j. slovenske narodnjake. Vsa jeza italijanskega ljudstva se izlije tedaj ne na vlado ampak na one, ki so, po vladni izjavi preprečili, da niso dobilili vseučilišča tam, kamor so ga zahtevali. Taka jeza se navadno spremeni v sovraštvo, v sovraštvo do celega naroda. Slovenski narod pa ne potrebuje sovražnikov, marveč prijateljev. Vprašanje italijanskega vseuči¬ lišča v Trstu se danes zavlačuje mnogo zaradi taktike, ki so jo zavzeli jugoslovan¬ ski poslanci pri slovenskem in italijan¬ skem vseučiliščnem vprašanju. S tem se pa zavlačuje tudi vprašanje slovenskega vseučilišča. S tem se vlada — ako bodo jugoslov. poslanci vstrajali pri sedanjem stališču —- tako dolgo ne bo resno pečala, dokler ji bo služilo zoper ital. vseučilišče v Trstu. Slovenci nimamo nobene koristi od tega da vlada ne dovoli italijanom vseučilišča v Trstu. Način s katerim zagovarjajo slov. narodnjaki svoje stališče zoper ital. vse¬ učilišče v Trstu, je pa tudi še precej dolgočasen in klavrn. Slovenski živelj v Trstu ne bo nič trpel ako bomo imeli v Trstu zraven sedanjih italijanov še 1000 italijanskih dijakov. Kvečem bomo imeli od tega še koristi. Ako bi pa 1000 ital. dijakov imelo prejudicirati obstanek in razvoj tržaških Slovencev, potem bi bilo ! veliko bolje da se niti ne podamo v boj ! in da naredimo svojemu življenju konec j že danes, ker nas lahko še jutri 1000 ital. i dijakov pokonča. Mi si upamo seveda tr¬ diti nasprotno. Italijansko vseučilišče v Trstu ne bi škodovalo marveč koristilo Slovencem. Naslonilo bi nas na italijansko kulturo, ki je za naš narodnostni značaj veliko ugodnejšega pomena nego nemška. Splošno se čuje pripovedovati, da upliva nemška vzgoja kranjske, štajerske in ko¬ roške mladine nanjo depresivno, dočim vpliva italijanska kultura na slovensko di- jaštvo na Primorskem v optimističnem smislu. Trst kot velik trgovski emporij, bi tedaj z italijansko univerzo nudil tudi slo¬ venskemu dijaštvu možnost do vsestranske socialne in življenske izobrazbe. Vpliv ital. kulture na mladino v optimističnem smislu in vsestranska izobrazba slovenskega di- jaštva bi pa veliko pripomoglo k razvoju slovenskega naroda. 1000 ital. dijakov bi pa itak ne spremenilo sedanjega lica tr¬ žaškemu mestu. Tudi drugi razlog s katerim nastopajo slov. narodnjaki proti ital. vseučilišču v Trsta t. j. da bi se potom tega pomnožilo število italijanskega državnega uradništva, ki bi delalo konkurenco slovenskemu, ne odgovarja resnici. Sicer je ta razlog dosti klavern, že zaradi tega, ker je vseučiliščno vprašanje kulturno vprašanje celega naroda in no uprašanje števila državnega uradništva. Ampak ker so prišli narodnjaki na dan tudi s tem razlogom jim je treba vendar povedati, da bi se število italijanskega dr¬ žavnega uradništva veliko bolj pomnožilo ako se ustanovi ital. vseučilišče v katerem si bodi mestu Trentina. Trst daje danes tako majhen kontingent državnega uradni¬ štva, da ne prihaja niti v poštev. Tržaško ital. meščanstvo ne pošilja mladine zato na vseučilišča, da bi postali državni uradniki ampak zato, da se izobrazijo popolnoma v trgovski vedi, v trgovini, katera jim nese veliko več nego državna uradniška mesta. To bi delali tudi potem kadar bi imeli vseučilišče v Trstu. V krajih pa kjer ni trgovine in razvite industrije je meščan¬ stvo prisiljeno preskrbljati sinovom državno uradniška mesta, ako jim hoče zagotoviti obstanek. Trentin daje n. pr. največi kon¬ tingent ital. državnega uradništva. Število teh bi se še pomnožilo kadar bi imeli vseučilišče doma. Iz druge strani pa preti italijanskemu razumništvu, ako se ustanovi italijansko vseučiličče v Tridentu pokle- rikalenje. Da pa to ni niti v korist slov. narodu je popolnoma naravno. (Dalje prih.) Polemik^ z liberalci. m. I)a goriška mladina, posebno akademična, ki lahko dalje in bistroje misli, ne bo ho¬ dila v žrjavico po kostanj za tak liberali¬ zem, kakor je goriški, je umevno samo ob sebi. Edino, kar bi jo moglo zavesti do tega, bi bilo morda mnenje, da je iz nasprotja proti klerikalizmu treba podpirati liberalno stranko. Tu izjavljamo: tudi mi bi bili zato, ako bi bila liberalna stranka res to, kar zatr¬ juje. da je, nasprotnica, sposobna nasprot¬ nica klerikalnega stremljenja. A ta trditev je neresnična, slepilna. Bolj prevzetnega, klerikalizma ni, nego je slovenski; bolj ponižnega in sramežljivega liberalizma ni, nego je slovenski. Na Kranjskem je utaknil v nožnico meč, s katerim je mesaril farje in škofa Jegliča. Na Goriškem tudi le še z metlo maha okoli sebe proti klerikalcem in še to bi postavil na smetišče, če bi le dr. Gregorčič hotel sesti z Gabrščkom v isti klub. če je šlo Kreku po sreči, da je Tavčarja ukrotil: zakaj ne bi Gregorčič Gabrščka? Poskusiti je treba... Saj pravi „Soča“ sama, da se hoče boriti združeno. Mi niti ne dvomimo, da bi najložje Gre¬ gorčič Gabrščka potisnil v kot, če bi bila v klubu skupaj. Agrarci se pritožujejo, zakaj duhovništvo noče z njimi. Naj gre a njimi in Gabršček se mora ukloniti popol¬ noma Gregorčiču ali pa bo osamljen. — Osamljen pa ne bo hotel biti — torej . . . Mi potemtakem liberalni stranki na Go¬ riškem ne prepisujemo tiste energije in moči, ki je potrebna v boju proti klerika¬ lizmu, — tudi če bi ji že priznavali spo¬ sobnosti in zmožnosti. Te ji pa še najbolj odrekamo. Najbolj in f&MsjrMia stranka na Goriškem je liberalna stranka. Le čitajte „Sočo“; v vsaki številki so dokazi za to trditev. Taka stranka torej za akademično izo¬ bražene ljudi ni. A kaj pa naj počno tisti akademiki, ka¬ tere „Soča ‘ objokuje, češ, dr. Tumi so se podvrgli? Ali naj sedejo možko na stol pa gledajo borbo med «naprednoin nazadnjaško strujo ?» Oprostite — ampak to «borbo* gledati, bi bilo preneumno in mislečega človeka nedostojno. Akademični izobraženci gredo in bodo šli mimo tega na svoj dnevni red in bodo s svojim resničnim, pozitivnim de¬ lom več storili in dosegli za «boljši čas goriških Slovencev*, nego če bi se mešali v ta lokalni «boj» dveh oseb. Naj se zmer¬ jata in psujeta sama, pomagajo naj jima magari Berbuči in Puci; toda resne ljudi naj se pušča v miru s tem «bojem* ! 9 DELAVSKI LIST In še nekaj! Predno hoče kdo koga izrabiti, naj pri¬ stopi k tej ali oni akciji, mu mora gotovo razložiti, xa kaj se gre. Mačka v Žaklju ne kupuje nihče rad. Zato bi bilo v prvi vrsti potrebno, da goriški liberalizem pove, kaj je, kdo je, kaj hoče, kam hoče in kako hoče svoje svoje cilje in namene doseči. In tu ne bi zadoščalo, če bi samo gostobesedno pripo¬ vedoval, česa noče in kaj zatira; ampak potrebno, neizogibno potrebno bi bilo, da pove, kaj je v njem sivarilnega, aktivnega! Dokler pa tega ne pove, naj ne vabi nikogar več s praznimi obljubami niti z grožnjami, češ, da ne bo dopuščal, da bi se med našim narodom širili krivi in škodljivi nauki. Povejte enkrat, kaj in kakšni so libe¬ ralni edinozveličavni in pravi nauki — potem utegnemo govoriti tudi mi, ali so res pravi ali niso. Čas frazerstva pa je tudi za Goriško minul! Izvanredni občni zbor akatanga ferijalnega društva JDRUr v Gorici. Izvanredni občni zbor akademičnega fe¬ rijalnega društva “Adrija* v Gorici, ki se je vršil pretcčeuo soboto, je bil zanimiv pojav v goriškem socijalnem in političnem življenju. Na tem občnem zboru nam je izobražena mladina dokazala, da se začenja grupirati po načelih, da je jela povpraše¬ vati po razlogih te in druge stranke in jela abstrahirati od osebnosti in trjvijalnosti žurnalistike. Pl ■va točka dnevnega reda jc bilo vpra¬ šanje slovenskega vseučilišča. Dijaštvo se je enoglasno izreklo za sledeča načela: “Stojimo na stališču narodnostne avtono¬ mije in po principu avtonomije naj vsaka narodnost upravlja svoje kulturne zadeve in sama, neodvisno od druge narodnosti, stavlja svoje zahteve. Zaraditega se sloven¬ ske narodnosti ne tiče prav nič, kaj za¬ htevajo Italijani in kam zahtevajo svojo univerzo, ampak je edinole upravičena zahteva po lastni univerzi in sicer na onem kraju, ki s socijalnega, kulturnega in eko¬ nomičnega stališča odgovarja potrebam. — Vprašanje univerze se more rešiti le s kul¬ turnega stališča. Univerza je najvišji kul¬ turni zavod vsakega naroda. Univerza naj daje splošno izobrazbo, ter ima le malo vrednosti, ako skrbi le za uradniški na¬ raščaj. Ljubljana je manjše mesto brez ve¬ likega socijalnega in ekonomičnega življe¬ nja. Na Kranjskem vlada klerikalizem, ki kaže svoj mogočen vpliv že na srednje šole. S tem večjo silo se vrže na vseuči¬ lišče. Zato ne dobimo s slovensko uni¬ verzo v Ljubljani ničesar drugega nego slovensko filijalko katoliške univerze v Solnogradu. Eminentne koristi pa bi bila slovenska univerza v Trstu vsled čilega narodnega, ekonomičnega in socijalnega življenja in tudi vsled tega, ker se v Trstu zbira boljša inteligenca italijanska in bi se z italijansko univerzo gotovo najvišji umstveni činitelji v Trstu zavzeli zanjo v Trstu in tako nu¬ dili tudi slovenskemu dijaštvu priliko, da čuje veljake znanosti. Italijanski živelj je mnogo sorodnejši slovanskemu nego ger¬ manski. Ves napredek slovenskega življa gre proti jugu, proti morju, in že naravni razvoj kaže, da je vsa bodočnost sloven¬ skega naroda ob Adriji, kjer tudi najdejo Slovenci stike s Hrvati in Srbi in postane tako Trst središče jugoslovanske mladine. Debata jc bila jako živahna in so se je udeležili skoraj vsi člani, od starešin pa dr. Tuma, dr. Dermota in deželni poslanec Andrej Gabršček. Le-ta je mladino svaril, naj ne bode preveč impulzivna in posebno naj se ne spušča preveč v kritiko dose¬ danjega postopanja vodečih politikov slo¬ venskih. Tudi on je za slovensko univerzo v Trstu. Stvar pa ni še godna, ker slo¬ venski odločujoči politiki niso še edini v tem vprašanju. Sklenilo se je enoglasno, da ferijalno društvo “Adrija« skliče v najkrajšem času shod delegatov dijaških društev ter povabi prcdstaviteljc političnih struj, državne in deželne poslance, da se potom konference spravi vprašanje slovenske univerze na jasno. Druga točka dnevnega reda je bil pred¬ log tovariša Franca Novaka, naj akademično ferijalno društvo „Adrija“ izstopi iz Zveze narodnih društev. Motiviral je svoj predlog z nekim pozivom Zveze, podpisanem po drju. Pucu, v katerem se trdi, „da sta največja sovražnika narodne ideje kle¬ rikalizem in socijalna demokracija. — Poleg tega pa imenuje še hujšega sovražnika v lastnih vrstah in to je indolenca. Nato poziva zbrane kroge razumnikov na Goriškem na skupno enketo, da se posvetujejo, in da se od¬ pravi indolnca v vrstah naprednih in narodnih krogih v Gorici in kako po¬ stopati proti skupnima sovražnikoma. Franc Novak je konstatiral, da je danes v akademičnem ferifalnem društvu „Ad- rija“ dober del dijaškega socijalnode- mokratičnega mišljenja in da bi le-ti ne mogli več ostati v društvu, ako se po Zvezi narodnih društev proglaša socijalni demokratizem za sovražnika slovenske na¬ rodnosti. „Adrija“ po svojih pravilih ne more biti član političnega društva. Z zgo- renjo izjavo pa se je Zveza proglasila za politično društvo narodno-napredne struje. Na ta predlog se je vnela živahna debata. Starešina dr. Tuma je predlagal predvsem, naj se prečita ona točka pravil, ki govori o delokrogu ferijalnega društva «Adrije», ter pismo predsedništva Zveze narodnih društev, podpisano po predsedniku drju. Pucu. Posebno da se konstatira, ali je to pismo oficijelno, ali pa je samo enostran¬ ska izjava drju. Puca. Konstatiralo se je, da akademično ferijalno društvo „Adrija ne sme biti član političnega društva, ter prečitalo se je pismo drja. Puca. Obenem pa je dr. Puc izjavil, da je zlorabil dru¬ štven pečat in podpis, da Zveza nima ni- kake zveze s tem pismom in da je to nje¬ gova osebna inicijativa. Starešina dr. Tuma je predlagali, da se preide preko predloga Franca Novaka na dnevni red. ker je z izjavo drja. Puca cela zadeva končana. Zveza narodnih društev ima po svojih pravilih obsegati vsa društva na Goriškem brez ozira na politično strujo ter je nepo¬ litično društvo. Kakor hitro Zveza ni ofi¬ cijelno ničesar zagrešila tudi “Adrija* nima povoda izvajati kake konsekvence. Končno jc bil odklonjen predlog tovariša Novaka z 12 proti 7 glasovom. Enoglasno se je pa sklenilo, da postane poleg „Soče“ in „Edinosti“ tudi »Delevski List‘ za akademično ferijalno društvo “Adrija* glasilo za oficijelne objave. S tem je goriško dijaštvo na jasen način mani¬ festiralo, da hoče naprej po poti samostoj¬ nosti in realnosti. bo koristilo socialni demokraciji toliko kot ona želi. Vezi med težnjami učiteljstva in socialne demokracije so tesne. Učitelja se danes izkorišča kakor industrijelnega de¬ lavca. Da se izkoriščanje odpravi je treba, da se učiteljstvo čvrsto organizira, da pojde lahko v boj. Vaš boj bodi medna¬ roden, združite se z učiteljstvom drugih narodov. Želel je učiteljstvu najboljših vspehov ter rekel, da se bodo učitelji našli skupaj s socialno demokrajo. Govorila sta še župan Hribar in učitelj Gangl. Poslednji je odgovoril Hribarju. Rekel je da so učitelji iz ljudstva in za ljudstvo. Nato se je sprejelo enoglasno sle¬ deči resoluciji: 1. «Kranjsko napredno slovensko uči¬ teljstvo izjavlja, da kot samostojna stanov¬ ska organizacija ne pa kot del te ali one politične stranke deluje na podlagi drž. šolskega zakona samo za izobrazbo mladine ter za kulturo in gospodarsko povzdigo ljudstva». 2. “V zavesti v popolni meri storjene svoje stanovske dolžnosti opravičeno za¬ hteva, da se mu končno urede službeni prejemki v smislu sklepa vsega avstrijskega učiteljstva, ki je : plače učiteljstva naj bodo enake plačam državnih uradnikov vsako¬ kratnega XI, do VII. čin. razreda*. S tem shodom so tedaj kranjski učitelji oficijelno izstopili iz narodno napredne stranke. kratje kedaj pustili na cedilu ital. sodruge i„‘ se združili s slovenskimi narodnjaki proti ital. sodrugom, potem jim povemo,d a ne bodo tega nikdar doživeli. 1 otem bi bili res izdajalci. Bili bi izdajalci proletarijata, Taki pa ne bomo nikdar! Mi nismo Tavčarji, dragi gospodje. Koliko je slovenskih delavcev v Testu ? V pondeljek je »Edinost po. rocala o shodu N. D. 0» ki sc je vršil v v Domače stvari. e- Naročnikom. & Svoji k svojim. To je geslo narod¬ njakov, po katerem se tudi ravnajo. Kaj pa, ako bi se začeli tudi mi socialni de- mokratje ravnati po geslu “svoji k svojim*. Menimo, da ne bi bilo napačno. Zato po¬ življamo že sedaj vse sodruge, ki še niso člani naših konsumnih zadrug, da store to nemudoma in da kupujejo potem vse v prodajalnah jestvin nahajajoče se blago le v skladiščih naših konsumnih zadrug. To narediti imajo priliko tržaški, goriški na- brežinski in miljski sodrugi. Tudi okoličan- ski sodrugi, katerih žene so vsak dan v Trstu, bi lahko bili člani naših zadrug in kupovali v zadružnih skladiščih. Vsak sodrug mora vedeti, da ima tudi dolžnost podpirati ustanove svoje stranke, posebno pa ker prodajajo naše zadruge le zdravo, čisto blago po nizkih cenah. Tako si pa tudi zagotovi podporo v slučaju bolezni, nezgod itd. Sodrugi naj zahajajo le v so¬ cialistične ka\arne in le v naše in naših sodrugov gostilne. Zlasti pa poživljamo, sodruge, da kupujejo samo pri tvrdkah ki objavljajo oglase v našem listu. Vsikdar pa, kadar kupujete, sklicujte se na „De- Končalo je leto in naročnine so po¬ tekle. Zato poživljamo vse cenjene naročnike da poravnajo naročnino v kolikor mogoče kratkem času. Delavski list ne živi od bogatih padpor ampak samo od naročnikov in od odjemalcev. Dolžnost vsakega naročnika je tedaj, da stori napram “Delavskemu listu* v najkrajšem času svojo dolžnost. Delavski List stane za celo leto za pol leta K. 4.20 2.10 1.05 ki se Narodnem domu v nedeljo dno 27. t. m. Takoj v začetku poročila pravi »Edinost", da je ta shod «podal vsem slovenskim delavcem priliko, da na impozanten način protestirajo proti gonji, ki jc italijansko socialistični delavci (?) in njih voditelji)?) vže osem dni izvršujejo proti slovenski® narodnim delavcem. Če se je dalo vse® slovenskim delavcem priložnost, da prote¬ stirajo, potem so morali biti pač vsi nav¬ zoči. Navzočih je pa bilo toliko, da ni bilo niti polovico dvorane zasedene. Iz tega bi bilo tedaj razvidno, da jih ni niti toliko, da bi napolnili gledališčno dvorano v Na¬ rodnem domu. Mi smo pa vedno mislili, da je v Trstu več tisoč slovenskih delav¬ cev. Morda so pa vsi drugi postali socia¬ listični? Morda. Kdo ve? lavski List „Svoji k svojim! za četrt leta Sodrugom, priporočamo, da poberejo naročnine svojih naročnikov. Oni zaupniki ki še niso dobili bloka za nabiranje na¬ ročnin, naj se potrudijo v upravništvo Delavskega lista id. Boschetto 5. II. nad. kjer jih bodo dobili. Učiteljski sliotl se je vršil v veliki dvorani “Mestnega doma® v Ljubljani v pondeljek dne 28. t. m. Shoda se je ude¬ ležilo kakih 800 oseb. večinoma učiteljstva in socialnih demokratov. Shod je otvoril učitelj Jelenc, ki je rekel, da se na Kranj¬ skem politične razmere razvijajo čisto nor¬ malno. Socialnodemokratična stranka na¬ preduje, S. L. S. je na vrhuncu, liberalna pa je na robu propada. Za predsednika shodu sta bila izvoljena učitej Režek in nadučitelj Črnagoj. Poročal je o dnevnem redu učitelj in deželni poslanec Gangl. Rekel je da učiteljstvo noče več služiti no¬ beni stranki ampak samo ljudstvu. Izobra¬ ževalo da bode ljudstvo. Ljudstvu je treba vcepiti samozavest, da se povečajo njegove duševne in gospodarske sile. Šele potem bomo lahko govorili o slovevskem narodu. Učilo bo ljudstvo, da dobi vero v samo sebe, da nc bo odvisno od časopisja in ljudi, ki ga hočejo izkoriščati. V imenu jugoslov. soc. dem. stranke je govoril sodrug E. Kristan. Rekel je, da ako bo učiteljstvo naredilo to kar obeta Slovenski socialisti izdajalci naroda. V nedeljo dne 20. decembra, se je vršilo v Trstu zborovanje zveze okr. bolniških blagajn. Zborovanja se je udele¬ žilo 47 delegatov. 19 Slovencev (narod¬ njakov) in 28 slovenskih in ital. socialnih demokratov. Ne tem zborovanju se je izvo¬ lilo 3 delegate v odbor zveze bolniških blagajn in sicer 2 za Trst in enega za bolniško blagajno v Volovskem v Istri. — Za Trst sta bila ^izvoljena sodruga Chiussi in Fain za Volosko pa Slovenc Slovenec Fencl. Poslednji pa rie pripada nobeni stranki, ne narodni ne socialistični. Za to ga pa slovenski narodnjaki ne sma¬ trajo za Slovenca. Narodnjaki so hoteli, da bi se za Volovsko izvolilo Antona Vahtarja. Socialni demokratje bi bili tudi glasovali za poslednjega. Toda narodnjaki so na tak način utemeljevali kandidaturo Vahtarja, da je bilo razvidno, da več nego za to, da bi bili tudi oni deležni socialnega dela bol¬ niških blagajn, jim gre za narodnjaške ko¬ medije, Bolniške blagajne pa niso bile zato ustanovljene da bi uganjali narodnjaki tudi tam narodnjaške burke, tudi ne zato, da bi se v njih reševalo narodnostno vprašanje. Delavci in delavski delegatje vedo, da bi zgubile bolniške blagajne za delavstvo vsak pomen, ko bi se v te zaneslo narodne pre¬ pirčke. Narodni boji so že dovelj škodo¬ vali delavstvu in delavstvo ne čuti nobene potrebe, da bi se jih vpeljalo tudi v za¬ vode, ki imajo izključen namen varovati interese delavstva. Slov. narodnjaki pa žele že od nekdaj, da bi se začeli tudi v bol¬ niških blagajnah narodno pretepati. Ker so socialni demokratje razumeli nakano slov. narodnjakov, so glasovali raje za zmernega Slovenca nego za narodnjaka Vahtarja. To je narodnjake razjezilo in so odšli — de¬ monstrativno. To je bilo vse narodno izdajstvo slo¬ venskih socialističnih delegatov o katerem so vedeli narodnjaki toliko pripovedovati po svojem časopisju. Na tej seji ni bilo nobenega ital. narodnega delegata. Slovenski delegatje so tedaj popolnoma pravilno se združili z ital. sodrugi. Ako pa pričakujejo narodnjaki, da bodo slov. socialni demo- Kongres ital. soc. deni. stranke v Istri se je vršil v Pulju v dneh 26. in 27. dec. pretečenega leta. Predsedoval je državni poslanec sodr. Oliva. Jugoslov. soc. dem. stranko je zastopal sodr. Hara- mina. Dolegatov je bilo mnogo iz vseh krajev Istre. Razpravljalo in potem odo¬ brilo se je nov organizacijski štatut ital. soc. dem. stranke v Istri. Obširno se je govorilo o bodočem delovanju istrskega de¬ želnega zbora ter o postopanju naših po¬ slancev. Po dolgi razpravi se je sklenilo naročiti socialističnim dež.zborskim poslan¬ cem, da se najprej poprimejo resno dela za zboljšanje žalostnih šolskih razmer v Istri ter se vso energijo zahtevati ločitev občin. S tem bi bil narejen lep korak k narodnemu sporazumljenju v Istri. Nadalje se je sklenilo ustanoviti strankino tajništvo in lastni strokovni list. Ko se je rešilo še več drugih strankinih zadev je sodr. Oliva z lepim nagovorom zaključil ta važni kongres. Ital. sodrugom želimo pa najbolj¬ ših vspehov. Češki poslance dr. Kramar je tudi med Slovencij precej znan in narodnjaki ga smatrajo za posebno kapaciteto. Zato je vsekakor zanimivo, kako sodi ta poslanec o socialni demokraciji. V mladočeškem glasilu «Den» je objavil članek, v katerem ostro kritizira politiko svoje stranke, pa ji daje za vzor politiko socialno-demokra- tičnih poslancev, o kateri pravi: Današnji parlament s svojimi tremi velikimi stran¬ kami, krščansko-socialno, socialno demo¬ kratično in poljsko je zaprisežen odpornih obstrukcije. Todi Nemcem bi vzlic razpo¬ loženju, ki ga znajo napravljati s pomočjo svoje žurnalistike, ne bilo lahko, voditi dosledno obstrukcijo. S tem mora računati vsaka stranka. Zlasti pa s taktiko socialne demokratične stranke. Ta je in mora biti pripravljena na vse, da ohrani parlament A ker je tudi v narodnem vprašanj 1 veliko bolj razumna kakor druge stran¬ ke, ne more človek smatrati za baharijo- če socialna demokracija ponosno kliče, da je v njenem taboru — Avstrija... Socialist vedo, kaj hočejo, in jasno in odločno, brt* sentimentalnosti in brez obzirov, brez strahu, da jih imenujejo radikalce ali pa oportunist«, gredo za svojim ciljem. Radovedni sni« zelo kaj poreče nato “Edinost®. GLEbflLlSČE ed- V soboto 26. in nedeljo 27. so sep' 1 stavljali v slovenskem gledališču Ffi* Govekar-ja igrokaza “Legionarji* i' 1 4 J/' kovnjači®. Igri so bili na višini dilem 1 ' tizma, zlasti « Legionarji*. Edina S 0 ** Danilova je res umetniško vstvarila *D |U in vdovo “Polakovo*. Verovšeku sc je l 1 Legionarjih poznala indispozicija zlasti kupletih. Postranske vloge so bile jakojb 1 ^ in mislimo, da ne bi bilo napačno, prihodnjič pevci posebno pri igrah *. Legionarji tudi igrali in ne samo stati’ 9 Da imajo med seboj dobre diletantske n’®” post," kateri bi pod dobrim vodstvom dobri igralci, to so dokazali v nastopu, ko so tik pred začetkom v sprejeli neke postranske vloge svoj«” 1 N; Pj Mencelj, Rojina, Hude, Nona. (gspe. Tako bi se gotovo ne primerila P°S rcS - 0 kakor daje gosp. Cotič (Gričar) pustil staro mater na trgu kjer ga je pričako mesto da bi jo spremljal na dom. h® Skalomir naj se prihodnjič nauči s ' , vlogo na pamet, da bode vsaj deklm 111 s tesvtmsm. t DELAVSKI LIST 3 Gosp- Veble je pokazal kod Boječ, da je g s vojim krasnim baritonskim basom jako vporaben za operete. Gospice Janova in Mekindova napredu- jeti s vsakim svojim nastopom. Gosp. Prat in a je skoro vedno nesrečen v svojih vlogah tudi kakor Stefan Poljak v Rokov¬ njačih- Tako se bliža dramatično društvo» svojemu jubileju 100. predstavi katera bode dne 6. januvarja t. 1. Danes novega leta dan predstava.za otroke z igro „Sne- giilčica“, začetek ob 4. uri pop. V kratkem noviteta „Od,gojitelj Lanovec 1 . Ivanovič. Slovenska sodrga vošči dr. OTO H ARU RVBARU veselo novo leto. Sodrugi! V smislu strankinih določb in sklepov zadnjega zbora razpisujemo 1 redni Min zbor jugoslovanske socialne demokracije in ga sklicujemo na dni 31. prosinca, 1. in 2. svečana 1909 v Ljubljano. Provizorično predlagamo sledeči DNEVNI REI); 1. Poročila, podaja tajnik sodr. L Mlinar. 2. Politični položaj, poroča sodr. Etbin Kristan. 3. a) organizacija, poroča sodr. 1 . Kocmur, b) Taktika, poroča sodrug dr. Tuma. 4. Tisk, poroča sodrug Anton Kristan. 5. Volitev izvrševalnega odbora. 6. Raznoterosti. Pozivamo vse organizacije, ki imajo po strankinih določbah pravico do udeležbe na strankinem zboru, da pravočasno izvo¬ lijo svoje zastopnike in jih naznanijo iz- vrševalnemu odboru. Predlogi, ki naj pri¬ dejo na razpravo na strankinem zboru, naj se vpošijejo izvrševalnemu odboru najkasneje do 20. januarja 1909. Vse deželne, okrajne in krajne organi¬ zacije ter strokovne skupine in ženske organizacije vabimo, naj se poslužijo svoje pravice in odpošljejo na zbor svoje zastop¬ nike. Mnogoštevilna udeležba je v interesu razvoja stranke in zato naj ne izostane nobena organizacija. Vsak delegat se mora na zboru izkazati z mandatom svoje orga¬ nizacije. Formularij za mandate se lahko dobe pri izvrševalnem odboru. Sodrugi! Zbor stranke ima izvršiti važne naloge. Stranka napreduje in spopolnitev organizacije je naravna posledica razvoja. Dobra orga¬ nizacije je predpogoj vsakemu delu in vsa¬ kemu vspehu; tesno združeno pa je z organizacijo vprašanje taktike. Prevažna je pa tudi ureditev naših tiskovnih razmer. Tudi v tem oziru nam nalaga razvoj stranke dolžnosti,, o katerih mora strankin zbor resno razpravljati in sklepati, da se potem sklepi lahko tudi izvrše. Pa tudi politični položaj v državi sploh in v slovenskih de¬ želah posebej je tak, da mu mora stranka posvetiti vso pažnjo. Zaraditega pričakujemo, da se udeležite zbora v naj večjem številu. V Ljubljani, v božiču 1908. Izvrševalni odbor. DOPISI. GORIŠKO. Pod gora. Volitve v zavarovalnico zoper nezgode in organizacija. Naša krajna organizacija je priredila dne 26. decembra javen shod v prostorih Štefana Breganta, da protestira proti nastopanju papirnice pri volitvah dne 16. dec. v za¬ varovalnico zoper nezgode. Obsežna dvo¬ rana je bila polna izobraženega občinstva socialnodemokratičnega mišljenja, ki so se res ugledno obnašali in pokazali s svojim nastopom, da so člani tako velike in re¬ alne stranke, kakor je socialna demokracija. Vse je pazljivo sledilo izvajanjem govor¬ nikov in srčno pozdravljalo posamezne enuncijacije. Prvi je razložil sodrug dr. Ilenr. Tuma pomen volitev v zavarovalnico proti ne¬ zgodam ter razložil zlorabo fabričnega vod¬ stva v Podgori pri volitvah 26. dec. Po zakonovem štatutu, volilna komisija v Trstu pošlje glasovnice direkciji fabrike, da ta po svojih zapiskih določi število volileev ter vpiše v glasovnico dotično število gla¬ sov. Ravnateljstvo mora pravočasno po¬ zvati delavstvo, da si izbere svojega kan¬ didata in svojega zaupnika. Kadar je de¬ lavstvo to storilo, vpiše izbrani zaupnik ime kandidata na listek ter ga podpiše lastnoročno. Listek potem izroči ravnatelj¬ stvu, da ga sopodpiše in potrdi izvolitev kandidata ter pošlje v Trst. Namesto da bi pa pirnica postopala po tej, jasno v za¬ konu določeni poti, je pa direktor poklical k sebi v pisarno nekaj svojih pristašev, sam izbral zaupnika in kandidata ter dal podpisati listke z 741 glasovi. Samo ob sebi je umevno, da mi upisalo kandidata soe. dem. stranke. Sicer so delavci pravočasno protestirali proti nesramnemu postopanju fabričnega vodstva, in volilna komisija v Trstu je vsled tega razveljavila glasovnico. Kljub temu je bil izvoljen kandidat združenih strank proti delavski stranki. Ako se po¬ misli, da je okoli 7000 upravičenih volileev in da jih 2000 ni volilo, se sklepa, da so delodajalci vrgli glasovnice v koš in niso objavili volitev. Že iz tega razloga, da ni bilo oddanih 2000 glasov, se morajo vo- volitve razveljaviti. Od oddanih glasov je komisija razveljavila 1000 zaradi enake zlorabe kakor v Podgori. V uedeljo 20. dec. je bil javen shod v Solkanu ter so delavci enoglasno potr¬ dili, da od solkanskih volileev nikdo ni vedel, kdaj so volitve in kako je voliti. Zaradi tega so glasovi iz Solkana vsi prisleparjeni. Gotovo je, da je od glasov, oddanih za kandidata združenih strank proti delavski stranki, le najmanjše število oddano po pravilnem postopanju. Sklenila se je enoglasno sledeča reso¬ lucija : Združeni delavci, zbrani na javnem shodu v Podgori dne 26. decembra 1908. protestirajo proti nezaslišanemu in nezako¬ nitemu načinu, kakor so se volitve vršile v zavarovalnico proti nezgodam v 6. kate¬ goriji dne 16. dec. 1908, ter pozivajo vi¬ soko vlado, da te volitve razveljavi, ter razpiše nove volitve. Obenem se poziva politično oblast, da energično na¬ stopi proti taki in enaki zlorabi od strani podjetnikov ter ukrene potrebno, da se take zlorabe v bodoče ne bodo več vršile. Resolucija je bila prečitana v slovenskem in italijanskem jeziku ter je bila enoglasno in navdušeno sprejeta. Govornik je poudarjal še netakten in brezsrčen način, po katerem mnogokrat podjetniki nastopajo pri nesrečah v tvorni- cah, ter navaja slučaj nedavno ponesreče¬ nega Viktorja Pinavčiča. Sodrug Tonet je v italijanskem jeziku obrazložil pomen in postanek socijalizma ter končno razvil, da se organizacija so- cijalnodemokratičnega delavstva giblje na štiri smeri: na politično, strokovno, izobra¬ ževalno in zadružno organizacijo. Organi¬ zacija daje ono armado socialnemu demo¬ kratizmu, ki je do sedaj premagala zmago- nosno najtežje ovire in ki osigura stranki in delavstvu tudi boljšo bodočnost. Lepi in dolgi govor sodruga Toneta je občinstvo burno pozdravljalo. Sodrug Anton Kristan tajnik zveze stro¬ kovnih organizacij v Ljubljani, je nato v krepkih in jedrnatih besedah razložil pomen takih organizacij ter sklenil z besedami, da ne pomagajo govori in shodi, ako sodrugi ne izpolnujejs prve svoje dolžnosti, t. j. da so organizirani. Socialist ni oni, ki nosi rdečo kravato, ampak oni, ki je član stro¬ kovne in politične organizacije. Po shodu je pristopilo lepo število tvorničnih delavcev v strokolno organizacijo ter je upati, da se v kratkem času združijo v krepko or¬ ganizacijo vsi tvornički delavci v Podgori. S tem bo pa tudi konec paševanju vodstva jn uradništva fabrike. Delavstvo išče le pravice in protestira proti zlorabam in ne¬ zakonitostim. V interesu podjetja samega pa je krepko organizirano in inteligentno delavstvo. Bilje. Dolgo časa smo spali. N. D. O. je naredila pri nas nekoliko hrupa. Pogle¬ dali smo in videli da je samo hrup. — Ljudstvo je N. D. O. popolnoma sito. Kaj bi z njo. Sedaj smo se pa odločili, da se na novega leta dan snidemo na zaupni se¬ stanek ter da oživimo okrajno organizacijo jugoslov. soc. dem. stranke. Sodruge in somišljenike prosimo, da se tega sestanka udeleže v velikem številu. Nabrežina. Razmere klesarskih de¬ lavcev. (Dalje). Ako smejo biti delavci kje ponosni na vspehe svoje organizacije, potem so to nabrežinski klesarji. Vsled energičnega dela naše organizacije so ponehali pri nas popolnoma barbarični pretepi med sloven¬ skimi in italijanskimi delavci. Prvi in drugi so končno razumeli, da nimajo nobene ko¬ risti od tega, ako se med seboj pretepejo. Potom organizacije so se delavci začeli za¬ nimati za čtivo. Ustanovili so si svojo či¬ talnico in knjižnico, ki izposoja knjige na dom članom. — In tu je govornik toplo priporočal navzočim, da postanejo člani nabrežinske ljudske knjižnice. Ustanovili so si delavci nadalje svojo konsumno zadrugo, katera — moramo priznati — vspeva na čast in v korist delavstvu. Potom organi¬ zacije smo uredili delavni urnik. Kjer se je delalo od 15 do 16 ur na dan se je začelo delati 10 ur. Na mezdah so si de¬ lavci zboljšali potom organizacije*za 40%. Danes imamo lepo število delavcev, ki vse to zanikajo in vse možne vzroke iščejo do- tičniki da le opravičijo svojo brezbrižnost za organizacijo. Ljubše jim jc, da dobe vsak drugi teden po 4 do 8 kron manj plače nego, da bi plačevali 40 vin. na teden v organizacijo, v tisto organizacijo, v tisto organizacijo katerej morajo priznati, da je uredila ' za delavstvo v Nabrežini vsaj deloma človeškim podobne razmere. Danes tedaj, ko nimamo več organizacije, in je življenje dražje zaslužijo delavci manj nego takrat, ko jc bilo življenje ceneje. S sedanjo plačo, pri sedanji draginji, delavec ne more izhajati. Naj le varčuje kolikor hoče, živeti mora, in življenje je drago. Da vam poka¬ žem, kako so se podražile v desetih letih najpotrebnejša živila, Vam podam sledeči izvleček cene živil v letu 1898 in v letu Kruh hlebčki po 28 do 32 vin. 40 do 60 Iz tega je dovolj razvidno, da je danes življenje najmanj za 30% dražje nego pred desetimi leti. Družina z dvema otrokoma potrosi v 14 dneh najmanj sledeče: 16 K v prodajalni jestvin; 6 kruha; 6 stanarine; 2 mleka; 4 poraba obleke; 3 drv ali pre¬ moga; 1 v bolniško blagajno; 1 tabaka; 1 mesa, (seveda jč pri tem prokleto malo). Skupaj K 44' — na leto, tedaj 26 X 44 je 1.144 kron. V Nabrežini pa nimamo danes klesarja, ki bi zaslužil na leto 1.144 kron. Ako vštejemo praznike, brezposel¬ nost po zimi, ko ni dela in bolezeu, vidimo, da imajo klesarji Vsako leto deficit. Kako pa žive oni, ki imajo po 5, 6 in več otrok ? Očetje so prisiljeni od delodajalcev popi¬ vati po njihovih gostilnah v pondeljkah torkah in sredah. Zaslužek se tako še zniža, in potrebe rastejo dan za dnem. Matere in žene se jokajo doma, otroke pa vidimo po ulicah razcapane, po zimi polne mrazu in lačne. Ubogi otroci, katerim so delavske krvi lačni delodajalci iztrgali očete od domačega ognjišča, od domače ljubezni in jih pahnili v gostilno kjer pozabijo na svoje dolžnosti, pozabijo na otroke in ženo, nauče se zapravljati in v zapravljanju v pijančevanju polnijo delodajalcem žepe, sami pa gredo vedno nižje in nižje v bedo v polom ob poštenje. In koliko je žena, ki jih take razmere silijo v nezvestobo. Ne morda, iz kaprice, ampak vsled potrebe. Žene postanejo nezveste možem, da pribore košček kruha lačnim, od očeta zapuščenim otrokom. Proti takim razmeram se mora dvigniti v Nabrežini vse kar je poštenega, kar čuti gnjev zoper tako nečloveško postopanje delodajalcev, kogar zaboli srce ob pogledu na tako revščino. Ako pa hočemo to storiti, moramo naj¬ prej mi vsi klesarski delavci stopiti zopet v našo organizacijo. In ako čutimo, da to preprečiti je naša dolžnost, tedaj se bomo vsi tudi organizirali. Ako ne ojačimo naše organizacije tedaj ne smemo niti pričakovati boljših časov, boljšega življenja. Beda se bo množila in vedno več družin bomo videli hirati in stradati. Niti po svetu ne moremo brez organizacije. Delavstvo je povsod organizirano in pozdravlja z vese¬ ljem samo organizirane tovariše. In kakor pri nas jc tudi drugod obilo brezposelnih. Bil bi tedaj naravnost zločin, ako bi mi hodili jemati zaslužek drugam domačim delavcem, kakor je bil zločin, da so slov. narodni delodajalci jemali delavce iz Italije in so morali domačini doma stradati ali pa po svetu trpeti. In kdor ni bil organiziran ni niti drugje našel dela, ni dobil sicer male toda poštene delavske podpore. (Dalje prih.) Otalež. Naša krajna organizacija je imela svoj javen shod dne 27. decembra 1908. v prostorih Franca Vogriča na Travniku. Otalež in okolico pokriva sneg in led, kljub temu se je zbralo to’iko ob¬ činstva, da se je shod moral pričeti pred časom, ker je stal poslušalec poleg poslu¬ šalca, da se ni bilo mogoče gibati. Sodrug dr. Tuma je predaval o predmetu: kmet, napredek in socijalizem ter pojasnil te tri pojme. Pokazal je, da je šel do sedaj ves boj človeštva od ročnega dela na zemlji, kjer je človek pridobival plodov zase, da se je preživel. Človek je stremel vedno, zboljšati si položaj. To stremljenje se je najprej izražalo v obrtnikih in se je končno združilo v stremljenje, priboriti svobodo in ravnopravnost delajočemu človeštvu in iz¬ ključiti oni mali del delajočega človeštva, ki zlorablja plodovo dela. Zgodovinski razvoj nam kaže kmeta kot konservativ¬ nega, ker je raztresen po zemlji, kaže nam obrtnika naprednega t. j. stremečega po neomejenem pridobivanju, in nam kaže končno združeni delavski sloj poljedelcev in fabričnih delavcev v socijalizmu v svo¬ bodomiselni in obenem človekoljubni struji. Kadar se zave poljedelski delavec enako s fabričnim delavcem, da ima skupnega so¬ vražnika v velikem kapitalu, kadar se zave, da jc vzrok bede človeštva zloraba bogastva, zloraba vere in vede po razum¬ nikih, potem se otrese suženjstva duhov¬ niškega vodstva, se otrese klerikalizma in se otrese suženjstva kapitala in vede ter združeno sledi v edini svobodomiselni in edini človekoljubni stranki socijalnodemo- kratični. Predavatelj je pobijal posamezne Ugovore proti socijalizmu s stališča svo¬ bode, narodnosti, lasti in vere ter pokazal na jedernatih stavkih programa soeijalno- demokratične stranke, kako so vsi ugovori nasprotnikov ničevi. Debate se je udeležil tudi prof. Lončar , ki je s številnimi gosti prišel iz Idrije kljub neugodnemu vremenu na shod. Priprosti otaleški delavci in kmetovalci so lahko ponosni na ta shod in ponosni na to, da postane sedaj še mala otaleška organizacija krepko jedro krepkejše socijal- nodemokratične organizacije. Po shodu so sklenili otaleški zidarji združiti se v zidarski in stavbeni zadrugi ter se je konstituiral odbor krajne politične organizacije v zmislu deželne konference. Za predsednika je bil izbran Ivan Ambro¬ žič, zidar v Otaležu, ter je organizacija prejela v kolportažo 30 eksemplarjev „De- lavskega Lista . Kobarid. Javen ljudski shod v Smasteh pri Kobaridu prirode ondotni kmetovalci. Razpravljali bodo o obrambi planinskih pravic. ISTKA. Pnlj. Militaristi in sokoli. Ta dva elementa sta prevzela nalogo dražiti in in- sultirati mirne ljudi. Dne 2. decembra so ti mlečnozobeži v družbi nekaterih vojakov z neko demonstracijo provocirali izgrede. Na božični praznik se je tudi zbralo v neki gostilni na kostanjevem griču, kakih 7 mladih sokolcev s sokolskim znakom v družbi kakih 12 vojakov. Slučaj je naletel, da je prišel v dotično gostilno na kozarec vina tudi sodr. Haramina z nekim drugim sodrugom. Omenjeni sokolci so, takoj ko so zagledali Haramino, začeli provocirati. Peli so narodno šovinistične pesmi ter vpili «doli z izdajalci naroda» «doli s socialisti®, «pod noge z njima». Seveda sta naša so¬ druga molčala, plačala in odšla. Drugi so se pa ponosno in pogumno za njima sme¬ jali, kakor bi bili zmagali kako veliko bitko. Seveda tako dobro ne bi bilo za sokolce, da bi bilo v gostilni več naših sodrugov. In kdo bi bil za to odgovoren. Oni prav gotovo, ki hujskajo vojake zoper nenarodnjaško misleče ljudi. Seveda je kaj tacega mogoče samo v Pulju. Ampak mi zahtevamo od vojaške oblasti, da naredi tem razmeram konec. Ljudstvo pač ne žr¬ tvuje krvnega davka zato, da bi bilo od vojakov še dan za dnem ščuvano in zasra¬ movano. Slovenskim narodnjakom pa pri¬ poročamo da pokličejo svoje mlečnozobe sokolce na red. Ako pa mislijo, da bodo tako rešili narodno vprašanje in zajezili 4 DELAVSKI LIST pot socialni demokraciji, no — potem se pa prokleto motijo. Sicer pa bomo že mi poskrbeli za red. Afera tlon Zanetti-ja je vsak dan bolj zanimiva. Vsak dan se izve kaj novega. Ni ne banke ne cerkve ki bi ne čutila, da je s don Zanetti-jem zmanjkalo še kaj dru¬ gega. Ne ve se kam so zginile obresti cer¬ kvenega kapitala. Kam je šel denar večnih maš itd. Koliko manjka denarja se še ne more določiti. Vsak dan se izve za nov primanjkljaj. Teh je pa že kar na izbero. Veliki in mali primanidjaji so. Naš „Om- nibus je pa imel pogum do zadnjega časa zagovarjati don Zanetti-ja. Pravil je, da je nedolžen. Sedaj pa, ko ne more več lum¬ parije prikrivati, daje vso krivdo škofu Flapu češ, da je on kriv. Pač slab zago¬ vornik. Bolje bi bilo da bi „Omnibus“ molčal. linvlrj impnit se vrši na dan novega blllilm lUUUl leta v gostilni Krasna, uh Boccaccio številka 25. ob 8. uri zvečer. Sodruge vabimo k obilni udeležbi. Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KERMOLJ. Tiska.TISKARNA MODERNA M. Susmel & Comp. ulica della Zonta 8. ---— Siaventi in Čehi v Trstu in na Primorskem. Pozor! Potrebujete srajce, spodnje hlače otroške obleke, obleke za gospice in gospe in razne dru¬ ge domače obleke? Pišite na podpisano trdko rokodelnega tkanega platnenega in volnenega blaga 78 ct. široko 25 m. stane 10 kron 50 » 20 » franko! Trpežno Pozor! Raznobarvno! Zahtevaite vzoi-oe! Marie Cerna, Ručni tkalcovna, Novy Hradek u Nov. Mesta n. M., Čechy. V____ Gostilna „Alla Lealta“ ANTON SAITZ ulica delle Acque Vina najfinejša, domača kuhinja - ■ Družinske zabave. - ■ Nova klobučarnica GIORGIO DE LU8SA predkratkim otvorjena v ul. Barriera Vecchia št. 2 Velika zbirka najnovejših klobukov in kap vsakih oblik iz najboljših tovarn. Cene zelo nižine. Pozor! V novem skladišču vina in likerjev = 9, FONDA ul. Madonnina št. 11, se prodaja različna vina prve vrste in po naj- nižjih cenah. Retak nov. . po 56 vin. liter istrsko novo . p 48 vin. liter Istrsko staro po 48 in 38 vin. liter Razen tega ima na razpolago še veliko zbirko belih namiznih in dc- zertnih vin, likerjev, i. t. d. l*»šilja Iranko na doni. Vzorci na okas brezplačno. 3000 kfon se da onemu, ki bi našel da je moje vino ponarejeno. Skladišče m in likerjev FONDI, TRST, ul. Madonnina št. 11. Skladišče ameriških mrežic in aparatov za električno in plinovo luč E. WOLFLER - TRST - ulica delle Acque št. 20. Zahtevajte po vseh ist Vpiše se lahko vsak dan v zadružnem uradu ulica Hosehetto 3, I. nad., ali pa v zadružnih skla¬ diščih ul. Ilci veder e št. 34, ul. delVIstria št. lO, ul. del Sulice št. 4 in ul. Acque- dotto št. 67. j = LIKARiCA = l JULIJA POLLAK ===== TRST == f==g 13 ulica Sette Fontane štev. 5.1. nad. g; 3 Priporoča se sodrugom. 3 = Delo fino in točno. = s H Postrežba na dom. Č rnmnn nnrtTmrr.rnnnurinmvnnnnmimvnnnnmmmTTvrrmTmTTTnnnunnrvnfmnnrr.m = TRST = Ulica Caserma = in ulica = Torre Bianca. - Napitnina je odpravljena. ===== Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. n PAGANI TRST. Ulica Acquedotto št. 6. Velika zbirka igrač, okraskov, parfu- marij, mila, ovratnikov, zapestnikov, kravat, i. t. d. kron samo stane popolna moška obleka edino v zalogi zgotovljenega blaga V. D OBAUSCHEK — TRST, ul. Giosue Carducci št. 11. PO ZELO MZlilll <10VAH se dobi tudi raznobarvne in črne moške in deške obleke kakor tudi kostume zs» otroke. I>ohi se tudi svršnike, kratke zimske jope, jopiče in lilsiče. Plave obleke za kovače in melianikarje. Klobuke in kape, perilo in ovratnice, sploh vsako jaka moška oblačila. Izgotavlja se obleke po naročilu. Govori se slovenski. Gostilna „ Časa dei Popolo (Zadružna delavska gostilna) Trst, ul. S. Lazzaro in ul. S. Caterina H Domača kuhinja vedno dobro preskrbliena. = Cene zmerne. = Shajališče zunanjih sodrugov. Josipa Gorenjca, Trst, ul. Valdirivo 40 «a»sa