OSEMDESET LET MAJE ILJINIČNE RYŽOVE
Maja Iljinična Ryžova je najvidnejša slovenistka v Rusiji. Rodila se je 1. julija 1927. l. v vasi Gostilici peterburške pokrajine. Še kot dojenček se je s starši preselila v St. Peterburg, kjer je preživela 900 dni leningrajske blokade. Le dve leti (1955 in 1956) je živela in delala v Moskvi. Študij srbokroatistike je končala na filološki fakulteti v S-Peterburgu. Več let je delala in se izpopolnjevala v Moskvi, kjer se je srečala s slovenističnimi deli.1
Blokado Peterburga je težko prestala, največjo lakoto je prestala v prvi vojni zimi. Pozneje je dobivala kosilo v šolski jedilnici, v kateri se sestradanci niso mogli najesti. Najprej ji je umrla babica, od lakote se je izteklo življenje materi, štiriletni bratec se ni mogel vzdigniti s postelje, na nogah je vzdržala samo Maja, dasi je bila tenka kot trščica. Skrbela je za hrano, ki so jo dobivali na karte.Seveda. hrane so dajali zelo malo. Komaj je pomladi na dan prikukala trava, so se vanjo zapodili, z veseljem so jedli kuhano lobodo Pomladi so šolarji delali na vrtovih, odhajali so tudi plet dračje na primestne sovhoze. Pozimi je bilo tembolj hudo, ker praktično niso imeli drv. Hudo je bilo ob bombardiranju, na topniško obstreljevanje so se nekako privadili. Nekoč se je zgodilo tole: topniška granata je ubila profesorico književnosti, knjižničarko in dve deklici iz nižjih razredov.
Menim, da so ta mladostna doživetja z vso svojo elementarno silo tista gonilna moč, ki jo je vodila pri študiju slavistike. Vzdržala je lakoto, bombardiranja, topniška obstreljevanja in mraz.
Slavistično deloMaje Iljinične Ryžove lahko razdelimo na tri tematske sklope: I. literarno-zgodovinske študije o slovenskih pisateljih in pesnikih, II. Spremne besede k različnim izdajam slovenskih pisateljev. III. prevodi iz slovenščine v ruščino tako proze kot poezije.
I.
1.	Co^0a^bHaa TeMa b ^o^300 AHTOHa AmKep^a. Vir : ^HTepaTypa cnaBSHCKHX HapogoB.Bwn. 5, 1960.
2.	nacbMa AHTOHa AmKep^a A. B. CyeopoBy,®. E. .Kopmy, H. Bepryny, A. BonwHctKOMy (v zgoraj citiranem viru).
3.	Ahtoh AmKep^ 0 pyccKaa naTepaTypa: vir: ^HTepaTypa cnaBSHCKHX HapogoB. Bwn. 6. 1961.
4.	CTHXOTBopeHHe AHTOHa AmKep^a «PyccKHH a3HK «. Me^gyHapogHwe CBa30 pyccKOH nHTepaTypw, ^eHHHrpag, 1963.
5.	CoBeTCKoe nHTepaTypoBegeHHe o nHTepaTypax 3apy6e»HHX cnaBSH. (1955-1960). Baßnao-rpa^HHecKHH yKasaTent (coBMecTHO c A. A. 3a0^eBO0) T. 1-2, 1963.
6.	TBopqecKHH nyTb OTOHa ^ynaHHHHa 0 ero BKnag b pasBHTHe cnoBeHCKOH nporpeccHBHOH ^o^300 XX B. - Pa3B0T0e 3apy6e»HHX cnaBSHCKUx nHTepaTyp b XX b., MocKBa 1964.
7.	Ä03Hb 0 TBopqecTBO npe^uxoBa BopaH^a.,3apy6eÄHHe cnaBSHCKue nHTepaTypw XX. b. MocKBa, 1970.
8.	Pean03M ®paH^e BeBKa, - (vir - kot zgoraj).
9.	TBopqecKHH nyTb Ano03a rpagHHKa, - (vir- kot zgoraj).
10. CTaTbH gna KpaTKOH HHTepaTypHOH ^H^0K^o^eg00 : ÄynaHHHH otoh (t. 21, 1964), HHro-HHH ahtoh, KepcHHK ^hko, KeTTe flparoTHH, KocMan ^0p0n (t. 3, 1966), ^eBCTHK ®paH (t.4, 1967), npemepeH ®paH^e, npaaTenb HBaH (t, 5, 1968).CTp0Tap Hocan (t. 6, 1971), TpgHHa ^He3,Tpy6ap npaMo» (t, 7, 1971), rop^HH Hocan (t.8, 1975).
1 O Maji I . Ryžovi sta pisala Alenka Logar Pleško in J. Rojs v JiS, št.8 (1973-74),J.Rojs v SR 1997, št. 3-4 in isti v Sodobnosti, Ljubljana 1978, št. 3.
11.	CTaTbH gna Bontrnoa coBeTCKOH ^H^0K^o^efl00 (3. 03flaH0e) : KocMan ^0p0^, KpaHe^ MumKO (t. 13), npemepeH ®paH^e (t. 20, 1975).
12.	Motubh ^o^300 A. B. Ko^b^oBa b TBopnecTBe Hocuna MypHa : CoBeTCKoe cnaBSHOBege-Hue, 1972, ^ 5.
13.	CnoBeHCKaa ^o^30a KOH^a X1X-XX b. H pyccKaa nuTepaTypa (ABTope^epaT KaHgagaTCKOH g0ccepTa^00), MocKBa, 1973.
14.	Dragotin Kette in ruska literatura, Slavistična revija, 1974, št. 2.
15.	Hocun MypH 0 pyccKaa nuTepaTypa. - PyccKo- rorocnaBCKue naTepaTypHwe CBa30, MocKBa, 1975.
16.	PyccKaa ^o^30a b cnoBeHCKux nepeBogax OTOHa ÄynaHHHHa. - PyccKaa naTepaTypa , 1977, ^ 3.
17.	PyccKaa naTepaTypa b cnoBeHCKOM »ypHane »^roßnaHCKH 3boh» (1881-1918). - 3apy6y®-Hwe cnaBaHe a pyccKaa KyntTypa cnoBeHCKax ^0^T0B X1X - Havana XX BeKa. - PyccKaa naTepaTypa, 1979, ^ 3.
18.	TBopqecTBo M. ro. ^epMOHTOBa b BocnpaaTHH cnoBeHCKax ^0^T0B X/X - Havana XX BeKa: PyccKaa naTepaTypa , 1979, ^ 3.
19.	Oton Župančič v Rusiji (K zgodovini prevodov Župančičevih del v ruščino, Slavistična revija, 1979, št. 1.
20.	Xygo^ecTBeHHaa naTepaTypa HapogoB rorocnaBaa b nepeBogax Ha a3HK0 HapogoB CCCP, (cnoBeHCKaa gaTepaTypa, xopBaTCKaa naTepaTypa) - Leksikon pisaca Jugoslavije (Matica srpska), Bibliografija, t 1, 2, 3, 1972-8.
21.	KpynHWH BKnag b 03yHeH0e pyccKo-rorocnaBCKHX naTepaTypHwx cBa3e0 (pe^eH30a Ha KHary BenaeBa ro. ^HTepaTypa HapogoB rorocnaBaa b Poccaa, MocKBa, 1979). - PyccKaa nHTepaTypa, 1980, ^ 3.
22.	HeMe^K0e cthxh cnoBeHcKax ^0^T0B b KoHTeKcTe pa3B0T0a cnoBeHcKoa Ha^0OHanbHO0 naTepaTypw. - MHoroa3HH0e a naTepaTypHoe TBopqecTBo, ^eHHHrpag, 1981.
23.	Oton Župančič, Simpozij , 1979 (recenzija) - CoBeTcKoe cnaBaHoBegeHae, 1981, ^5.
24.	Chmoh Ehko a M. ro. ^epMoHToB. - Obdobje realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, Ljubljana, 1982.
25.	^o^TH cnoBeHcKoro MogepHa a TBopnecTBo A. B Konb^oBa, (HeKoTopwe THnonoranecKHe »aHpoBwe aHanoraa 0 Bonpocw TBopqecKoß pe^e^^00),Obdobje simbolizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, I, Ljubljana, 1983.
26.	PyccKaa ^o^30a nepBoß nonoBaHw X1X b. B TBopnecKoM BocnpaaTaa OToHa ^ynaHHana (paHHae ^Ta^H), - B3a0MocBa30 pyccKoß a 3apy6e»HHX naTepaTyp. - ^eHaHrpag, 1983.
27.	CnoBeHcKaß ^o^T Mane Klonnaq - nepeBogqaK cTaxoTBopeHaß nymKaHa. - ^yxoBHaa KyntTypa cnaBaHcKax HapogoB, ^eHaHrpag, 1983.
28.	Mane Knonqaq - nepeBogqaK a ^o^y^ap03aTop pyccKoß naTepaTypw. - PyccKaa naTepa-Typa, 1983, Ns 3.
29.	H. C. TypreHeB a pa3B0T0e cnoBeHcKoß naTepaTypw (pe^eH30a Ha KHary : Barbarič Š., Turgenjev in slovenski realizem, Ljubljana, 1983) - PyccKaa gaTepaTypa, 1985, N 4.
30.	^ep0og03a^0a pyccKo-cnoBeHcKax cBa3e0 a HeKoTopwe ocoßeHHocTa ax pa3B0T0a. -CoBeTcKoe cnaBaHoBegeHae, 1986, N 1.
31.	CnoBeHcKaa naTepaTypa 1890-1918 r. Poglavje v knjigi: HcTopaa BceMapHoß naTepa-Typw.
32.	H3yHeH0e pyccKoß naTepaTypw b CnoBeHaa (HaynHaa geaTentHocTt AneKcaHgpa CKa3w u Muxu ^BopHaKa). - PyccKaa naTepaTypa, 1996, N 4.
33.	«CoHeTw HecnacTta» ®paH^e npemepHa b pyccKax nepeBogax ®egopa Kopma a AneKcaHgpa raToBana. - Sonet in sonetni venec, Mednarodni simpozij, Ljubljana, 1997.
34.	H. A. HeKpacoB b CnoBeHHH. - PyccKaa naTepaTypa, 1997.
35.	CnoBeHCKaa naTepaTypa (1890-1918). Poglavje v knjigi iHcTopaa naTepaTyp 3anaflHHX 0
MÄHHX cnaBSH, T. 36, MocKBa, 2001.
36.	Prešernovi dnevi v Kranju, Simpozij (recenzija), CnaBÄHOBegeHHe, 2002, ^ 4.
II. Spremne besede h knjigam in opombe
1.	MamKO KpaHe^.^ 0X nro60n, MocKBa. 1965.
2.	®paH^e EeBK, CyHgyK c cepe6poM, MocKBa, 1971.
3.	rom Ko3aK, npaHHHHHH 3aMOK, ^eHHHrpag, 1974.
4.	MamKO KpaHe^, HBaH noTpq, EeHO 3ynaHH0H, ^0CTBeHH0^H Hag gonaHoa, B gepeBHe,
nOMHHKH, MocKBa, 1977.
5.	AHTOH AmKep^, H36paHHoe, ^eHHHrpag, 1987.
6.	®paH^e EeBK, CyHgyK c cepe6poM, MocKBa, 1990.
7.	France Prešeren, Cthxh, KpaHt, 2001.
Biografski podatki o slovenskih pisateljih in pesnikih so v knjigah, in sicer: a) noBecTH
0 paccKasH rorocnaBCKHX nacaTenea, MocKBa, 1959, 6) ^o^30a coBpeMeHHOH rorocnaBHH,
MocKBa, 1981.
Prevodi iz slovenščine v ruščino
a) Proza
1.	Prežihov Voranc, Solzice (^aHgwmH), v knjigi: npe^HXOB BopaH^, ^aHgwmH, MocKBa, 1959.
2.	Miško Kranjec, Na valovih Mure (Ha BonHax Mypw; Liza (^03a), Mrtvo ognjišče (MepTBHH OHar).V knjigi: ^ 0X nro60n, noBecTH 0 paccKaaw, MocKBa, 1965.
3.	Anton Ingolič, Mladost na stopnicah - Ahtoh HHronaq, nepBwe cTyneHtKH. PoMaH (skupaj z Mariano Beršadsko), MocKBa, 1967.
4.	France Bevk, Bridka ljubezen (roptKaa nro6oBb). V knjigi: ®paH^e EeBK, CyngyK c cepe6poM, noBecTH 0 paccKaaw, MocKBa, 1971.
5.	Juš Kozak, Lectov grad (npaHHHHHH 3aMOK), Leteči angel (^eTaro^HH aHren), Passer domesticus. - V knjigi: rom Ko3aK, npaHHHHHH 3aMOK, ^eHTHrpag, 1974.
6.	Ciril Kosmač, Življenje in delo Venca Poviškaja (Ä03Hb 0 geaHaa BeH^a no6aroKaa). V knjigi: ^0p0n KocMan, H36paHHoe, MocKBa, 1976.
7.	Miško Kranjec, Macesni nad dolino (^0CTBeHH0^H Hag gonuHoH). Skupaj z Mariano Beršadsko. - V knjigi: MamKO KpaHe^, ^0CTBeHH0^H Hag gonuHoH. HBaH noTpq, B gepeBHe. EeHO 3ynaHH0H, noMUHKU, MocKBa, 1977.
8.	Ivan Cankar, Nenavaden pojav (Heo6HHHoe aBneHue), O prešcah (3a npasgHUHHHMU nenemKaMu), V temi (B noTeMKax), Sveti Janez v Biljkah (CBaToH HoaHH B cene EuntKu), Otroci in starci (^eTU u cTapuKu).V knjigi: HBaH ^aHKap, H36paHHoe. Tom nepBHH, MocKBa, 1981.
9.	Pavle Zidar, Moja domovina (Moa poguHa); Miško Kranjec, Prokleti pes (npoKnaTwH nec). V knjigi: HepasgenuMwe, MocKBa, 1985.
10.	Ivan Cankar, Tujci (^y»ue). V knjigi: HBaH ^aHKap, ^y®ue, Ha ynu^e 6egHaKOB, MapTUH Kaqyp - poMaHW, MocKBa. 1987.
11.	France Bevk, Pestrna ( HaHtKa). V knjigi: ®paH^e EeBK, CyHgyK c cepe6poM, MocKBa, 1990.
12.	Ivan Cankar, Hiša Marije Pomočnice (OSaTent Mapaa 3acTy^H0^H), Večerna molitev (BenepHaa MonaTBa), Vrzdenec (Bp3fleHe^), Križ na gori (KpecT Ha rope) - poglavje iz romana. V knjigi: HBaH ^aHKap, OSaTent Mapaa 3acTy^Ha^H, MocKBa, 2003.
13.	Drago Jančar, Katarina, pav in jezuit (roman še ni objavljen ).
b) Prevodi slovenske poezije
1.	Anton Aškerc, Afanasij Semjonovič (A^aHacaa CeMeHOBan), Delavčeva pesem o premogu (necHa paSoHero o kaMeHHOM yrne), Istorija o miru (HcTopaa o Mape).V knjigi: AHTOH AmKep^, H36paHHoe, ^eHUHrpag, 1987.
2.	Kajetan Kovič, Improvizacija (HM^poBa3a^aa), So bitke (BwBaeT SoptSa). V knjigi: ^o^3aa coBpeMeHHoa MrocnaBaa, MocKBa, 1981.
3.	Marko Kravos, Krompir v srcu (KapTomKa b cepfl^e), Mnogo vsega (MHoro Bcero), Moj stalni naslov (Moa nocToaHHwä agpec), Veter, Glasovi (BeTep, ronoca).V knjigi: Littera slovenica, 2001.
4.	Kajetan Kovič, Dialog (^aanor), HHocTpaHHaa guTepaTypa, 2002, ^ 12.
5.	Alenka Glazer, Dolgovi (^onra), Jagode (^eTKa), Živi venec (ähboh BeHoK), Samota (OflHHonecTBo), Pragi (fflnanw). - BanTHHCKHH napyc, AntMaHax, Ct. neTepSypr, 2004.
V	pismu z dne 15. decembra 2006 mi Maja Iljinična Ryžova sporoča, da ima neobjavljene prevode pesmi Levstika. Ketteja, Murna, Župančiča. Krakarja, Koviča in Kravosa.
Prevajala je več srbskih književnikov, kot so npr. : Branislav Nušic, Džuro Jakšic, Srbske narodne pripovedke (objavljene), poezijo Zmaja, Santica (1955-1963).
V	zadnjih dveh letih je prevajala pesmi za Antologijo srbske pozije.T. I in II, Moskva, 2004, 2006. Prevajala je Radovana Zogovica, Matijo Bečkovica, Branislava Crnčevica; Momi-ra Vojvodica, Slobodana Rakitica, Adama Pusloica, Dragomira Brajkovica, Mirjano Bulatovic idr.
Dobro vem, da nisem prikazal vseh del naše jubilantke. Večinoma njenih del imam v svoji osebni knjižnici. Prevode sem kupoval v času svojega stažiranja v Leningradu, nekaj mi jih je poslala jubilantka sama, nekaj sem jih tudi kupil v Zagrebu v Specializirani knjižari ruskih knjiga (žal ne obstaja več).
Že iz tega, kar je napisano, vidimo, da gre za izjemno slavistko, ki se je z lastnim trudom naučila slovenščine. Za njeno delo smo ji Slovenci hvaležni in ji iskreno čestitamo! Dobro bi bilo povabiti jo iz Severnih Benetk na topel Mediteran.
Jurij Emanuel Rojs Maribor