VRNITI RETURN ;~z;E~EN ~ NASLOV • POMANJKLJIV NE SPREJME • NI DVIGNIL • ··· ··· ····· ·· .......... ... • Datum vrnitve/Return date: Predstavite svoj objektiv turistične ponudbe, kako kakovostno preživeti prosti čas: www.sejem-tip.si '- Vsebina ✓ ~ . UVODNIK GOSTUJOČI KOMENTAR TRAJNOSTNI TURIZEM :) ':1 '!:1"'1 .,'fll) . . ~ --/ DOSTOPEN TURIZEM INOVATIVNOST TUJI TRGI DAN TURIZMA KON GRESNI URAD NOVICE 5 6 8 9. 10 11 13 14 15 16 18 19 20 21 21 22 23 24 25 26 28 30 30 31 TUR!ZEM_ • Informativno glasilo Slovenske turistične organizacije • Izdaja Slovenska turistična organizacija, Dunajska 156, 1000 Ljubijana • TeL 01/5891 840, e-mail: info@slovenia.info • Glavna · in odgovorna urednica: Livija Kovač Kostantinovič • Pomočnica glavne in odgovorne urednice: Katja Turk Escobar • Kreativna zasnova revije: Novi kolektivizem • Priprava za tisk: Založba Kapital, . Maribor • Tisk: Kozjanski tisk, d.n.o. • Ministrstvo za kulturo RS je izdalo odločbo, , da se glasilo Tur!zem vpiše v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1382 ;'-..._ • Glasilo je brezplačno. Naroči la sprejemamo na STO, na urednistvo@slovenia.info • Člani Uredniškega sveta: Ministrstvo za gospodarstvo (mag. Mateja Tomin ~ :\ Vučkovič), Urad vlade za informiranje (Nada Serajnik), Gospodarska zbornica ~ ·'. Slovenije (mag. Cveto Stantič), Agencija RS za gospodarsko promocijo in tuje investicije (Helena Schlamberger), Univerza v Ljubijani - Ekonomska fakulteta (dr. Tanja Mihalič), Visoka šola za turizem Turistika (mag. Aleksandra Brezovec), Višja šola za turizem Bled (Jana Špec), Višja šola za turizem in gostinstvo Maribor (mag. Helena Cvikl), strokovnjak s področja tržnega komuniciranja (dr. Zlatko Jančič), predstavniki turističnega gospodarstva in predstavniki Slovenske turistične organizacije. • Fotografija na naslovnici: Iški vintgar, Mateja Gerbec (zmagovalna fotografija natečaja BLIZU DOMA, BLIZU SRCA) Ne samo razmišljamo, tudi ,, delujemo trajnostno! Zeleno, eko, trajnostno. Tri besede, ki so »in«. Tri besede, ki so več kot samo trenutno »i «. Tri bese- de, ki se kot zelena nit prepletajo skozi naša razmišijanja in - kar je še pomembneje - skozi vse naše delovanje. ~ Začeli bomo s Slovenskim turističnim forumom, ki bo dogodek z verjetno najnižjim ali enim od najniž- jih ogijičnih odtisov pri nas. Nadaijevali bomo izvedbo ukrepov za zeleni turizem Slovenije. V pripravi . je strategija zelenega turizma Slovenije, izvajamo raziskave in analize zelenega turizma, sloven- ske turistične ponudnike seznanjamo s trajnostnim razvojem našega turizma na prav vsakem ko- raku ciijno javnost s to tematiko nagovarjamo v naših tržno-komunikacijskih aktivnostih, trajno- stni razvoj turizma vkijučujemo v našp partnerstva, razpisali smo spodbude za uvajanje zelenega turizma, pripravili smo študijske ture z nizkim ogijičnim odtisom, intenzivno podpiramo projekt EDEN, kjer razvoj turističnih destinacij teme~i na trajnostnem razvoju turizma, v naši organiza- ciji smo že uvedli projekt »Pisarna, prijazna Sloveniji«, priza- devamo si za uporabo čim bo~ okoiju prijaznih materi- alov - na primer pri produkciji katalogov in brošur, predstavijamo se s stojnico slovenskega turizma, ki je izdelana iz naravnih materialov in priča o neokr- njenosti slovenske narave, pripravijamo promocij- ska darila, ki so izdelana iz ekoloških materialov, naše dogodke pripravijamo z upoštevanjem vseh elementov priprave »zelenega« dogodka ... Vsaka od teh aktivnosti je kocka v mozaiku, ki sesta- vijajo sliko, ki dokazuje, da na Slovenski turistični or- ganizaciji ne samo razmišijamo, temveč se tudi obnašamo zeleno! Slovenija je s skoraj 60 odstotki gozdnih površin druga najboij gozdnata država v Evropi in prva po obsegu naravnih gozdnih površin. V Sloveniji imamo ohranjene pragozdne rezervate, eden izmed njih se nahaja le 60 kilometrov od glavnega mesta Ljubijane. Kar 36 odstotkov površine Slovenije je uvrščeno v omrežje Evropsko pomembnih območij Natura 2000. Več kot 22.500 živalskih in rastlinskih vrst Slovenijo uvršča med države z največjo biotsko raznovrstnostjo v Evropi. Petina slovenske obale je zavarovane. Po količini rečne vode na prebivalca je Slovenija med najbogatejšimi evropskimi državmi. Pitna voda v Sloveniji sodi med najboij čiste v Evropi in celo na svetu. To so dejstva, ki pričajo o tem, da smo res zeleni. Naj tako tudi ostane! Zato pa smo odgovorni prav vsi - mi in vi. Kot turisti in kot ti- sti, ki jim je zaupan turistični razvoj naše dežele. Vabijeni k turističnemu zelenemu razmišijanju in delovanju! Ma · imitrij Piciga direktor Slovenske turis · ne organizacij e www.slavenia.info - 2. Nacionalna borza dela • • • V gostinstvu lll tur1zmuJasnaITadiC;jasna.radic@gov.si V sredo, 21. oktobra 2009 je v Hotelu Habakuk v Mariboru potekala 2. nacionalna borza dela v gostinstvu in turizmu, ki jo je organiziralo Ministrstvo za gospodarstvo - Direktorat za turizem skupaj s partnerji: Turistično-gostinsko zbornico pri GZS, Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, Zavodom RS za zaposlovanje in Slovensko turistično organizacijo. Ministrstvo za gospodarstvo je Nacionalno borzo dela v gostinstvu in turizmu tudi v letošnjem letu orga- niziralo v okviru Gostinsko-turističnega zbora, ki je med 20. in 22. oktobrom potekal v Mariboru. Glavni namen borze je bil tudi tokrat na enem mestu soočiti in pove- zati ponudnike delovnih mest v gostinstvu in turizmu z mladimi, ki končujejo šolanje s področja te dejavnosti in drugimi iskalci zaposlitve iz vse Slovenije. Podjetja so imela možnost na različne načine predstaviti svojo dejav- nost in pogoje dela ter potrebe po novih sodelavcih. Velik poudarek je bil dan komunikaciji z mladimi, ki so bili v velikem številu prisotni na Gostinsko-turističnem zboru. Obiskovalci ( dijaki in študentje ter drugi iskalci zaposli- tve) so na tem dogodku lahko pridobili informacije o ak- tualnih možnostih za zaposlitev v gostinstvu in turizmu in možnostih štipendiranja ter vzpostavili prvi stik za morebitno kasnejšo zaposlitev. Na dogodek so bili vabijeni dijaki in študentje za- kijučnih letnikov vseh srednjih in višjih gostinsko turističnih šol v Sloveniji ter študentje zakijučnih letnikov visokih šol in fakultet s programom turiz- ma in tisti, ki bodo izobraževanje zakijučili v pri- hodnjem šolskem letu. Vabijene so bile tudi brez- poselne osebe, iskalci zaposlitve in vsi, ki jih za- nima zaposlitev v gostinstvu in turizmu. Dogodek se je pričel s srečanjem predstavnikov ka- drovskih služb sodelujočih podjetij z organizator- ji, ki so se seznanili z dogodkom, dogajanje~ na Gostinsko-turističnem zboru in programom d~lov- nega dne. Tekom dneva so se zvrstile multimedij- Ministrstvo za gospodarstvo je Nacionalno borzo dela v gostinstvu in turizmu tudi v letošnjem letu organiziralo v okviru Gostinsko-turističnega zbora, ki je med 20. in 22. oktobrom potekal v Mariboru. ske predstavitve prijavijenih podjetij, predstavitve na raz- stavnih prostorih in individualni razgovori na temo po- nudbe in povpraševanja po delu. Na razstavnih prostorih so se predstavijala naslednja go- stinsko-turistična podjetja, možni pa so bili tudi individu- Aktivno\~ti, ki so se odvile v okviru dogodka: • Predstavitev gostinskih in turističnih podjetij ter njihovih potreb po novih sodelavcih • Multimedijske predstavitve gostinskih in turističnih podjetij • Individualni razgovori med predstavniki podjetij in iskalci zaposlitve • Kviz »Postani mojster v gostinstvu«, ki ga je vodil 6pack Čukur • Okrogla miza »Možnosti za uspešno kariero v gostinstvu turizmu«, ki jo je vodil Peter Poles alni razgovori s predstavniki podjetij: Terme Maribor d.d., OZS Maribor, Sekcija gostincev, Slorest d.o.o., Poslovna skupina Sava: Naravni park Terme 3000, Zdravilišče Radenci, Terme Ptuj, Terme Lendava, Sava Hoteli Bled, Lipica Turizem d.o.o., Turizem Kras d.d., Istrabenz Turizem d.d., UNIOR d.d., Program Turizem, HIT d.d., HIT Alpinea d.d., Terme Krka d.o.o. Na razstavnih prostorih so se predstavile tudi 4 šole, pro- sta delovna mesta v gostinstvu in turizmu pa so predsta- vili tudi s strani Zavoda RS za zaposlovanje in 3 agencij za posredovanje del. Na letošnji borzi dela v gostinstvu in turizmu je bila osre- dnja pozornost namenjena mladim. Izvedena je bila pred- stavitev poklicev v gostinstvu in turizmu ter izobraže- valnega programa, ki je bila namenjena osnovnošolcem, •• Obiskovalci so na tem dogodku lahko pridobili informacije o aktualnih možnostih za zaposlitev v gostinstvu in turizmu in možnostih štipendiranja ter vzpostavili prvi stik za morebitno kasnejšo zaposlitev. ki se odločajo za svoj nadaijnji poklic. Kot popestritev dogodka je bil izveden privlačen kviz za mlade, z na- slovom »Postani mojster v gostinstvu«, ki ga je vodil 6 Pack Čukur. Osrednji dogodek 2. nacionalne borze dela v gostin- stvu in turizmu je bila okrogla miza na temo »Možnosti za uspešno kariero v gostinstvu in turizmu« v dvora- ni Turner v Hotelu Habakuk. Na njej so fodelovali mag. Marjan Hribar, generalni direktor Direktorata za turi- zem na MG, Alenka Iskra, direktorica Term Maribor d.d., Jerneja Kamnikar, direktorica Vivo catering d.o.o. in Naj menedžerka v turizmu 2009, Damjan Pintar, direktor Programa Turizem, Unior d.d., Mateja Sedej, vodja sek- torja za vseživijenjsko učenje in štipendiranje (MDDSZ), Martin Jezeršek, ambasador gostoiju da 2008, član aF šne slovenske gostinske družine, Dejan Podgorše~- močnik direktorja STO, Srečko Koklič, TGZ in sekretar Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije ter predsedujo- či WACS Južne Evrope, Benjamin Rezar (predstavnik mla- dih, evropski prvak~v strežbi v letu 2006). Udeleženci so v pogovoru z voditeijem okrogle mize Petrom Polesom razkrili svoje izkušnje o izgradnji uspešne kariere in o po- menu dobrega sodelovanja v kolektivu ter nanizali pre- dloge možnih poklicnih poti v turizmu in izpostavili po- men inovativnih zamisli. Poudarili so možnosti za prido- bivanje kadrovskih štipendij in opozorili na pomen vse- živijenjske karierne orientacije. Osrednji dogodek 2. nacionalne borze dela v gostinstvu in turizmu je bila okrogla miza na temo »Možnosti za uspešno kariero v gostinstvu in turizmu« v dvorani Turner v Hotelu Habakuk. Med osnovnimi poudarki govornikov na okrogli mizi naj izpostavimo: ne omejujmo se, odprimo idejam pro- sto pot in postavijajmo si visoke ciije, v turizmu so ne le dovoijene, temveč tudi zaželene sanje, možnosti za uspe- šno kariero v turizmu so raznolike. • Republika Slovenija 4Br ~ OBRTNO-PODJETNISKA ~ t i z· -- Ministrstvo za gospodarstvo ..... ·= t . . . .. U. r. '5 ,eno [ ~ ZBORNICA im aostqska Zavod R~b:~~::: =--~ S l O V E N I J E žbom,ca Gospodarska zbornica • Slovenije •• ••• ~ www.slovenia.info 56. Gostinsl~o turistični zbor Slovenije rf'Jristično gostinska zbornica pri Gospodarski zbornici Slovenije je tudi le- . • tos organizirala tradicionalno stanovsko prireditev Gostinsko turistični zboi- - največjo in obenem z najdaijšo tradicijo na Slovenskem. Tokrat so se šte- vilni gostinski in turistični delavci zbrali že šestinpetdesetič pod Pohorjem v Mariboru med 20. in 22. oktobrom 2009. Gostitelja dogodka sta bila Terme Maribor d.d. in Športni center Pohorje d.o.o. Prireditev, ki je namenjena predvsem strokovnemu kadru gostinstva in turizma ter za te poklice šolajo- či se mladini, pa tudi širši javnosti, je obiskalo približno 5.000 obiskovalcev. Tridnevni Gostinsko turistični zbor je bil zasnovan tematsko po dnevih. Prvi dan je bil posvečen svečani otvoritvi in podelitvi priznanj za kakovost in uspešnost. Drugi dan zbora je zaznamovala Druga nacionalna borza dela v gostinstvu in turiz- mu v soorganizaciji Direktorata za turizem, Zavoda RS za zaposlovanje, Slovenske turistične organizacije, Obrtno podjetniške zbornice in Tu~stično gostinske zbor- nice. Tretji dan zbora je bil posvečen izboijšanju dostopnosti turistične ponudbe za osebe s posebnimi potrebami, katerega pobudnika sta bila Nacionalno turistič­ no združenje in Slovensko združenje za duševno zdravje ŠENT. Istočasno s temi do- go i so se vsak dan na prizorišču vrstile komercialne razstave in številna tekmo- v · različnih kategorijah, kot so: priprava pogrinjkov, priprava jedi pred gosti, kuhanje menija, slaščičarstvo, kulinarična artistika, tekmovanje sobaric, priprava jedi v kotličku, tekmovanje barmanov, tekmovanje v pripravi kave, tekmovanje v poznavanju in točenju piva, tekmovanje hotelskih receptorjev in mnoge druge. ~ Letos se je na tridesetih razpisanih tekmovanjih ud~stvovalo doslej rekordno šte- vilo tekmovalcev - vseh skupaj 528, od tega 124 dijakov srednjih šol za gostin- stvo in turizem. Prvič so se za Pokal kakovosti potegovale hotelske hiše in prvič je izvedeno tekmovanje Grand Prix kuhar leta. Dvajsetega oktobra je bil obeležen tudi svetovni dan kuharjev. V tekmovalnem delu prireditve je bilo podeijenih 146 zlatih, 172 srebrnih in 112 bronastih priznanj, kolajn, plaket in medaij. Sezname nagrajencih lahko najdete na spletnem naslovu: http://gtzslovenije.gzs.si. Veliko sredstev in truda je bilo potrebno zbrati in vložiti v izvedbo tako komple- ksnega dogodka, ki je že zdavnaj prerasel v festival gostinstva in turizma, ki vpli- va na razvoj kakovosti storitev v perspektivni turistični panogi. Nezamenijiva vlo- ga Gostinsko turističnega zbora Slovenije je, da omogoča priložnosti za izpopol- njevanje, izobraževanje, nagrajevanje, združevanje in povezovanje ijudi, ki de- lajo z nasmehom v strokah gostoijubnosti z visoko zastavijenim ciijem - doseči zadovoijstvo gostov, ki se bo izkazalo z njihovimi ponovnimi prihodi v iste go- stinske obrate. Nič manj pomembna vloga Gostinsko turističnega zbora Slovenije je v poudarjanju pomena gostinske stroke in izpostavitvi lepih plati gostinskih poklicev, ki so pri nas že dolgo tega deficitarni. • Jesen in zima v slovenskih naravnih zdraviliščih in termah Iztok Altbaue1~ ssnz@siol.net Direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Jesenski in predzimski čas je nedvomno najzanimivej~i za nabi ranje kondicije, krepitev telesa in predvsem duha, da se lažje »preživi« mrzle zimske mesece. Tako smo v 15 slovenskih naravnih zdraviliščih in termah ponovno pripravili barvi- to ponudbo programov za zdravje, sprostitev, rekreacijo in prosti čas in s tem po- kazali na brezčasnost in univerzalnost najpomembnejšega tu ri sti čnega produkta v Sloveniji. To pa ni edini razlog, da ustvarimo v slovenskih naravnih zdraviliščih kar 33 % vseh prenočitev v Sloveniji. In kar je še pomembneje - v težkem letu 2009 beležimo v devetih mesecih za 1,7 % več prihodov in za 1,8 % več pre- nočitev kot lani, kar je nedvomno največji turističn i uspeh v Sloveniji. Z izjemnim investicijskim ciklusom v zadnjih petih letih je bilo tudi s pomočjo evropskih sredstev vlože- nih 253 mio €. Naravni zdravilni učinki termalnih voda, blagodejnost morske in gorske klime z aerosoli s slanico in solinskim blatom, zdra- vilni peloidi in šota so tiste zdravilne danosti, s katerimi narava v Sloveniji ni sko- parila; Slovenija razpolaga s 87 naravnimi termalnimi izviri ( od 32 do 73° C) , le-ti pa so osnova za delovanje 15 slovenskih naravnih zdravilišč. Strokovna usposobije- nost preko 740 medicinskega osebja, ki vključuje vrhunske medicinske spe- cialiste, zagotavija strokovno pomoč pri ohranjanju zdravja in s~rbi z vrhun- sko tehnično podporo, da se zdravje čim prej povrne ali pa se ublažijo posle- dice raznih bolezenskih stanj. Vseh 15 slovenskih naravnih zdravilišč in term kakovost in verodostojnost svojih naravnih danosti dokazuje tudi z državno verifikacijo zdravilnih učinkov in indikacij, ki jo redno obnavljajo. Temu ob bok pa so v zadnjih letih zrasli odlični wellness ~entri z neverjetno ponudbo savn in masaž vseh vrst, solarijev, negovalnih, s~rostitvenih in terapevtskih programov ter fitnes in beauty centri. Slovenska naravna zdravilišča in ter- me razpolagajo z več kot 43.000 m2 privlačnimi notranjimi in zunanjimi vo- dnimi površinami. Hkrati imajo na voljo široko paleto sodobnih nastanitve- nih možnosti, od hotelov vseh kategorij, apartmajev in bungalovov do odlič­ no urejenih kampov. Dejstvo, da se je v letošnjem letu (po pričakovanju) še povečal obisk domačih gostov, ki predstavljajo 61 % vseh gostov oziroma ustvarjenih prenočitev, je bil tudi razlog za pospešeno promocijsko-prodajno kampanjo Skupnosti slo- venskih naravnih zdravilišč. V ta namen je bil prvič pripravljen prodajni katalog, ki je izšel v 3 izdajah v skoraj 400.000 izvodih in distribuiran po celi Sloveniji kot pri- loga k dnevnim časopisom. Obenem je SSNZ izdala tudi e-časopis, s katerim je na- govarjala ciijne javnosti v Italiji, Avstriji in Nemčiji. Zabeležen je bil zelo dober od- ziv, zato je že bil sprejet sklep o nadaijevanju akcije tudi v prihodnjem letu. Zelo opažena je bila tudi vloga članic SSNZ v akciji STO-ja »Blizu doma, blizu srca«, saj so bila zagotovljena izbrana darila vseh zdravilišč in term za nagradno igro, na katero se je odzvalo več kot 3.000 udeležencev nagradne igre. Prav tuji trgi pa so za dolgoročno preživetje - in to ne samo slovenskih naravnih zdra- vilišč, temveč slovenskega turizma v celoti - kijučnega pomena. Posebej v ta namen je bila izvedena tudi 1. borza zdraviliškega in wellness turizma v Srednji Evropi, po- imenovana SPA-CE, ki smo jo izvedli v času od 1. do 4. 10. 2009. Borza je že prvo leto pritegnila 20 ponudnikov (tokrat še z dokaj skromno udeležbo med tujimi po- nudniki) in 25 kupcev iz 11 držav. Opravljenih je bilo preko 300 poslovnih sestan- kov, ki bodo nedvomno pripomogli k utrjevanju prepoznavnosti in povečanju prodaje kapacitet v slovenskih naravnih zdraviliščih, kar so zagotovili vsi udeleženci na štu- dijskem obisku zdravilišč, ki je sledil borznemu dogajanju. Borza SPA-CE si je tako nedvomno utrdila mesto v turistično-poslovnem koledarju prireditev v Sloveniji in za prihodnje leto želimo udeležbo tako ponudnikov kot kupcev še povečati. Na Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč smo prepričani, da lahko predvsem z združenimi močmi in znanjem najbolje kljubujemo neugodnim časom in zagota- vljamo stabilno rast obiska, ustvarjenih prenočitev in finančnih rezultatov najve- čjega tu rističnega potenciala Slovenije tudi v prihodnje, zato pa mora svoje ustre- zno mesto imeti tudi v vseh načrtih in izvedbenih akcijah Ministrstva za gospodar- stvo in STO-ja. »Going Green« v slovensk_em • tur1zm Umag. Maja Pak; maja.pak@ slovenia.info Podnebne spremembe so ena najbolj vročih tem, o kateri se razpravlja na mednarodni ravni. Podnebne spremembe so dejstvo, ki vedno bolj vpliva na življenje na našem planetu. Raziskave kažejo, da spreminjajo vrednote ljudi. Ljudje po- stajajo bolj informirani, s tem pa ozaveščeni o vplivih podnebnih sprememb. Turisti se vedno bolj zavedajo svojega ogljičnega odtisa in vedno pogo- steje iščejo zelene destinacije. Potrošniki, investitorji, delničarji, zaposleni in splošna javnost, zahtevajo od podjetij odgovorno ravnanje na gospodarskem, družbenem in okolj- skem področju. Razumeti, kako naraščajoče okolj- sko zavedanje vpliva na vedenje potrošnikov in s tem na poslovanje podjetij, je ključnega pome- na tudi pri prilagajanju turistične ponudbe no- vim razmeram, če hočemo poslovati konkurenčno . na daljši rok in hkrati prevzeti svoj del odgovorno- sti do planeta. Ali bo slovenski turizem sprejel iz- ziv ter v času podnebne in gospodarske krize proučil nove razvojne priložnosti? Spreminja se podnebje ... Podnebje se nedvomno spreminja, in sicer v glavnem zaradi posegov človeka v okoije. Topijo se ledeniki, zvišuje se snežna meja, izginjajo koralni otoki, ekstremni vremenski pojavi po- stajajo številčnejši, vedno več ljudi je neposre- dno ali posredno prizadetih. Najbolj priz,adet je prav najrevnejši del prebivalstva, za nekate- zadele turizem (terorizem, SARS, vojna na Bližnjem vzhodu), gre pri podnebnih spremembah za dolgoroč­ ni vpliv na atraktivnost določenih regij. Spreminjajo se potrošniki ... Naše znanje in razumevanje podnebnih sprememb, globalnega segrevanja, človeških krivic in vzrokov za revščino raste, s tem pa so pričakovanja po ukrepa- nju usmerjena tako v ukrepanje oblasti kot podjetij. Dodatno se je podnebni krizi priključila še gospo- darska kriza in opažamo lahko, da so se začele spre- minjati vrednote ljudi, ki gredo boij v smeri iska- nja splošno dobrega kot v smeri pridobitve finanč­ ne koristi ali boijše tehnologije. Vedenje potrošni- kov se hitro spreminja, ljudje so vedno bolj na- klonjeni zelenemu obnašanju, tudi ko gre za po- tovanja. K temu jih dodatno spodbujajo v posame- znih državah, npr. predsednik Zvezne okoljske agen- cije v Nemčiji je na ITB v Berlinu leta 2007 opozo- ril turiste, da naj se zavedajo, da s tem, ko letijo v Azijo, proizvedejo več kot 6 ton ogijikovega dio ksi- da. Prav tako EU priporoča, da naj potrošniki na po- tovanju dejavno zmanjšujejo ogijični odtis, vlada naj spodbuja alternativne počitnice in pri lagodi obdav- čitve, destinacije pa naj spodbujajo domači turizem in bližnje destinacije. Ljudje vedno bolj zahtevajo od podjetij odgovorno ravnanje na gospodarskem, družbenem in okolj- lenega potovanja, zato se tu kaže velik potencial, ki ga bodo izkoristili tisti, ki se bodo novim trendom najprej in ustrezno prilagodili. Vedno večji delež tu- ristov, čeprav je ta trenutno še majhen, je pripravljen dodatno plačati za zeleno potovanje. Turisti potrebu- jejo prepoznavno razliko v kakovosti (dodano zeleno vrednost), ki bi upravičila njihovo odločitev za zele- no potovanje. Dobrodošli so zeleni standardi, ki pa morajo biti zaupanja vredni, znanstveno podprti in prepoznavni. Turist mora vedeti, da mu bo podjetje pomagalo pri izoblikovanju njegovega zelenega na- čina življenja. Šele tedaj bo možno realizirati cenov- no premijo. Če povzamemo, lahko tigotovimo, da turisti v naslednjih letih ne bodo potovali manj, bodo pa želeli več informacij o vplivu njihovega potovanja na okolje in se skladno s tem odloča­ li za potovanje. Spreminja se ponudba ... številne destinacije razvijajo zelene standarde, prav tako pa tudi orga~izatorji potovanj. Nastajajo števil- na partnerska združenja agencij, hotelov ipd., kate- rih cilj je ozaveščanje o pomenu blaženja in prilaga- janja podnebnim spremembam, izobraževanje in po- moč prizadetim. lnternational Tourism Partnership (Mednarodno partnerstvo za turizem) je zasnovalo osnovne usmeritve oz. minimalne standarde za traj- nostno poslovanje hotela, ki naj bi jih hoteli upo- ra območja pa podnebne spremembe na kratek -~ kem področju. Trg postaja vedno bolj »zelen«, tre-- števali pri trajnostno usmerjenem managementu. rok predstavljajo celo priložnosti. Dolgoročno zago- tovo vodijo v katastrofo, če ne bomo zmogli na glo- balni in lokalnih ravneh odgovorno ukrepati. Podnebne spremembe so nov izziv, ki prinaša glo- balnemu turizmu več tveganja kot priložnosti ter napoveduje regijsko, sezonsko in produktno pre- razporeditev turističnih tokov. Turizem bo čutil po- sledice podnebnih sprememb, saj podnebje pomemb- no vpliva na izbiro kraja, časa in vrste počitnic ter do- loča turistično infrastruktu'ro in ponudbo. Podnebne spremembe bodo vplivale na turizem tudi posredno prek demografskih, ekonomskih in socialnih dejavni- kov. Za razliko od drugih kriz v preteklosti, ki so pri- ~ www.slovenia.info ba se mu je prilagoditi s ponudbo, če želimo poslo- vati konkurenčno na daljši rok. Ključno postaja ra- zumevanje odnosa med osebnimi vrednotami po- troš.nikov in njihovimi dejanskimi zelenimi poto- valnimi odločitvami (raziskati t.i. Green Market Gap). Strokovnjaki opozarjajo, da bo za večino turi- stov postala osnovna stopnja okoiju prijazne ponud- be etično vprašanje in če ne bo zadovoijena, bodo tu- risti nezadovoljni. Raziskave kažejo, da vedno več turistov meni, da je okoljski dejavnik pomemben pri načrtovanju njihovega potovanja. Pri tem po- udarjajo, da je informacij o možnostih zelenih poči­ tnic premalo oz. da je zelo težko najti možnosti ze- Temeijijo na oblikovanju skupine za implementacijo okoljskega managementa, merjenju napredka, uspo- sabljanju in motiviranju zaposlenih, na ciljih najviš- jih okoljskih standardov, na oblikovanju zelene verige dobaviteljev, na dvigovanju kakovosti živijenja lokal- ne skupnosti ter na varovanju naravnih in kulturnih virov destinacije. Tour Operator Initiative (Pobuda organizatorjev potovanj za trajnostni razvoj turizma) si pri zadeva vključiti trajnostni vidik v vse procese oblikovanja počitniškega paketa (notranji manage- ment, razvoj produktov, pogajanja s partnerji, ki naj prevzemajo trajnostna načela, informiranje strank o odgovornem vedenju v destinaciji in podpora traj- nostnim prizadevanjem destinacij, kamor vozijo tu- riste). World Travel & Tourism Council, organizaci- ja, ki združuje 100 vodilnih turističnih podjetij, se je zavezala k zmanjšanju emisij s strani turizma in k pospeševanju trajnostnega razvoja. Vsako leto po- deljujejo nagrade podjetjem in organizacijam, ki iz- vajajo dobre prakse na področju trajnostnega turiz- ma »Tourism far Tommorrow Award« (glej aktualni razpis na www.slovenia.info/zeleniturizem - rok pri- jave 2.12.09). Slovenijo zaradi izjemnih naravnih danostih pozi- cioniramo kot zeleno destinacijo, kar odraža tudi znak I FEEL SL0VENIA. Gre za pomemben vidik zele- nega turizma, vendar pa je dejstvo, da je Slovenija trenutno zelena država bolj po zeleni barvi dre- ves, ki prekrivajo 60 % njenega površja, kot pa po okoljskem ravnanju njenih prebivalcev in podje- tij. Naravne danosti in izjemna geografska ter kul- turna raznolikost Slovenije dajejo odlične možnosti, da razvijemo resnično zeleni turizem, ki je trajnostno naravnan in odgovoren. V zadnjem obdobju govorimo o turizmu v zelenem go- spodarstvu, o zelenem turizmu, o prilagajanju in bla- ženju podnebnih sprememb v povezavi s turizmom, o zelenem trgu, o zelenih programih itd. Izvorno se v poslovanju termin »zelen« nanaša na okoijske za- deve, vendar danes zeleni turizem zaobjema vse p de trajnostnega razvoja, ki temelji na štirih o nih principih: okoijski, družbeni, gospodarski in podnebni (t.i. »quadraple bottom line« trajnostnega turizma) ter korporativno družbeno odgovornost (cor- porate social responsibility, CSR). Da je podjetje oz. destinacija resnično »zelena«, mora vkijučevati traj- nostno usmerjeno odločanje na vseh ravneh. Bolj kot kdajkoli prej je za doseganje kakovosti tu- ristične ponudbe potrebno sodelovanje vseh dele- žnikov v destinaciji, na nacionalni ravni pa uskl~- ditev politik in ukrepov, ki vplivajo na turistično ponudbo. Seveda so neposredni turistični subjekti samo eden od dejavnikov zelenega razvoja. Velik vpliv predstavija promet - udobne železniške in avtobusne povezave, ki bi jih lahko zeleno usmerjeni turisti upo- rabili na svoji poti do destinacije in v njej. Povečuje se ovpraševanje po obnovljivi energiji v transpor- b zi elektrifikacijo cestnega transporta ( od hi- bridov do električnih vozil), temu pa je treba prila- goditi tudi infrastrukturo. Urbani razvoj transpo.rta mora zmanjšati odvisnost od osebnih vozil in podpi- rati uporabo javnih prevoznih sistemov. Krajši letJ l- skih prevozi naj bi se v naslednjih desetletjih preraz- poredili v hitre železniške prevoze. Veliko je treba še postoriti na področju ekološko pridelane hrane, ki manj obremenjuje oko- lje in je bolj zdrava in ki v Sloveniji še ni našla poti do večine turistič­ nih obratov. Raziskave kažejo, da je organska hrana najboljši primer produkta, kjer bodo po- trošniki hitro spremeni- li svoja zelena nagnje- nja v konkretne nakupe. Avstrijsko združenje bi- ohotelov BIOH0TELS po- roča o izjemnih rezultatih, ki so posledica usmerjeno- sti v okoiju prijazno poslovanje in organsko hrano. V smislu prilagajanja ponudbe je nujno iskanje no- vih produktov, ponudbe in storitev, ki potekajo vse leto, so neodvisne od vremenskih razmer in blagodej- no vplivajo na počutje, potrebno pa je tudi ustrezno informiranje turistov npr. o vremenskih razmerah itd. Treba se je vkijučiti v sheme certificiranja zaradi dviga kakovosti in večje prepoznavnosti, tako na ravni pod- 1 Prilagaj;nje Medresorske politike in načrtovanje, Dvig temp. Dvig sn. zvoja turizma neke države. Zaradi svojih značilnosti lahko turizem odigra eno vodilnih vlog v boju proti podnebnim spremembam. Podnebne spremembe bodo vplivale na turizem na štiri načine: • Neposredno (višja temperatura, pomanjkanje vode itd.) • Posredno prek vplivov na okoije (npr. sprememba biodiverzitete) Blaženje Tvegano upravijanje podnebnih sprememb v meje 5 % Manjša poraba energije, Izboljšanje energetske učinkovitosti, 1 tur. gospodarstvu, Ekstremni emisij vrem. Povečana uporaba obnovljive energije, ' Analiza različnih opcij prilagoditev pojavi itd. Ločevanje C0 2 ( iomasa) itd. TURIZEM jetja kot na ravni destinacije. V Avstriji poznajo po- leg znaka EU marjetice tudi svoj lasten okoijski znak, ki je še strožji v smislu okoiju prijaznega ravnanja. V Sloveniji ima trenutno znak EU marjetica samo en hotel, nekaj pa jih je v postopku njegove pridobitve. Prav tako imamo dve evropski destinaciji odličnosti (EDEN), ki delujeta na temeljih trajnostnega razvo- ja turizma. Za destinacije nastajajo na ravni Evropske komisije Indikatorji trajnostnih turističnih destina- cij, ki bodo omogočili merljivost in primerjanje traj- nostne naravnanosti destinacij. Koristi blaženja podnebnih sprememb in prilagaja- nja ponudbe so velike. Zelena podjetja in destinacije privlačijo investitorje, uživajo večjo lojalnost gostov te( so spgsobna motivirati in zadržati kakovostno de- lovno silo. To jim pomaga večati tržni delež in kon- kurenčnost. Podjetja in destinacije, ki se usmerjajo v zeleni turizem, znižujejo stroške, povečujejo prihod- ke ter ravnajo etično. Treba je raziskati velikost zele- nega trga, kako se zeleni turisti razlikujejo od ostalih, kakšne priložnosti prinaša zeleni trg in kako usmeriti sporočila zelenemu trgu, da bodo učinkovita. Zaključek Trajnostne oblike turizma postajajo v razviti tu- ristični ponudbi povsod po svetu vedno močnejši trend in predstavljajo eno največjih priložnosti za njegov nadaljnji razvoj. Hkrati predstavljajo tudi nuj- no smer nadaljnjega razvoja, saj bo lahko le tak turi- zem, ki temeiji na ekonomski uspešnosti turističnega poslovanja ter je hkrati prizanesljiv in konstruktiven do naravnega, kulturnega in socialnega okolja, kon- kurenčen tudi v prihodnosti. Na blaženje in prilagajanje podnebnim spremem- bam je treba gledati kot na razvojni izziv, s kate- rim se določajo gospodarska in družbena merila za prihodnost. Gre za priložnost za uresničevanje traj- nostnega razvoja države. Gre za večjo kakovost življe- nja prebivalcev, ki je eden izmed ključnih ciljev ra- • Skozi politike, ki vplivajo na turistično mo-, bilnost ( davek na emisije itd.) • Prek širših družbenih in okoijskih sprememb (npr. naraščajoča revščina, spremembe življenj- skega stila itd.) Treba je natančno in podrobno proučiti odnos med podnebnimi spiemembami in turizmom: • kako bodo podnebne spremembe vplivale na turizem, na njegovo ponudbo in povpra- ševanje, • kako in koliko turizem prispeva k podneb- nim spremembam, • kako blažiti posledice podnebnih sprememb - v turizmu (predvsem transport in nastanitve) ter kako turistično ponudbo v podjetjih in de- stinaciji prilagajati podnebnim spremembam. Na Slovenski turistični organizaciji pripravlja- mo smernice razvoja in trženja zelenega turizma. Podnebne spremembe in turizem bodo ključna tema 12. slovenskega turističnega foruma, kjer bomo pre- verili pripravljenost ukrepanja. V naslednjem letu na- črtujemo oblikovanje strategije razvoja in trženja zelenega turizma. Med kijučnimi strateškimi usme- ritvami so nedvomno aktivna usmeritev turizma v ze- leno gospodarstvo, informiranje in spodbude za turi- stično gospodarstvo, da razvijajo zelene modele po- slovanja, spodbude za destinacije, da postavijo mo- dele trajnostnega razvoja na osnovi enotnih indika- torjev, osveščanje turistov, da se usmerijo k bolj traj- nostnemu življenjskemu slogu in k lastnemu okoiju prijaznemu ravnanju. Komuniciranje zelenega turiz- ma, ki pomeni spodbujanje odgovornega ravnanja go- spodarstva, turistov in prebivalcev do okolja, pod- piramo s pozicijskim sloganom SLOVENIA GREEN. V času podnebne in gospodarske krize je treba pre- učiti nove razvojne priložnosti turizma, možnosti, da postane turizem del zelenega gospodarstva in mo- žnosti za trženje zelenega turizma. Več informacij na www.slovenia.info/zelenituri- zem. • www.slovenia .info - Turizem v času gospodarsk_e in podnebne lrriz eLučka Kajfež Bogataj; luckakajfez bogataj@bf.uni-lj.si Turizem je trdoživa gospodarska panoga, ki se je v preteklosti pogosto srečevala z nevarnostmi, ki so jih porajale vojne, terorizem, epidemije in naravne nesreče. Na začetku 21. stoletja pa je soočen z dvema, med seboj prepletajočima se krizama. Prva - podnebne spremembe z nizom neizbežnih posledic ni nova kriza, a je dolgoročna. Druga, ki jo sestavijata finančna kriza in gospodarska rece- sija pa je v primerjavi s podnebno krizo kratkoročnej­ ša, čeprav s številnimi neposrednimi učinki na dužbe- nem, socialnem i.n gospodarskem področju. Obe kri- zi imata veliko skupnih značinosti. Obe je bilo moč predvideti, obe imata tudi enake, globoke korenine v naši miselnosti in neoliberalistični veri v neomejeno rast in v virtualne dobrine. Izpuhtel je denar, ki ga v resnici nikoli nismo ustvarili, razen na ekranih bor- znih računalnikov in pri okolju je enako - Zemlja je ena in njena ekološka nosilnost omejena, obnašamo pa se kot bi je imeli za še eno tretjino več. Tudi pri poizkusih reševanja so podobnosti. Dosedanji menijo tudi vremeN.ski vzorci, kakršnih smo vajeni in jih turisti tudi pričakujejo. In podnebje ni več stalnica, saj zadnjih dvesto let nanj odločilno vpliva človek. Ljudi na Zemlji je da- nes šestkrat več kot leta 1800, vsak Zemijan pa da- nes v povprečju porabi petkrat več fosilne energi- je kot pred 200 leti. Zato se hitro spreminja sestava ozračja, s spremenjeno rabo tal in sekanjem gozdov pa tudi značilnosti zemeljske površine. Zaradi kur- jenja fosilnih goriv, prometa, gnojenja, smetišč, iz- pusti tovarn in podobnega je v ozračju vse več to- plogrednih plinov ( ogijikov dioksid, metan, dušiko- vi oksidi, ozon ... ), ki povzročajo globalno ogrevanje, to pa sproža podnebne spremembe. Trend naraščanja izpustov toplogrednih plinov je jasno povezan s po- politični ukrepi, projekti trajnostnega razvoja večevanjem globalnega dohodka na prebivalca in na- in zmanjševanje intenzivnosti industrije niso prinesli vidnejših zmanjševanj izpustov toplo- grednih plinov. Globalne dogovore o odpravija- nju vzrokov za podnebne spremembe označuje­ jo sprenevedanje, počasnost, nedoslednost in neučinkovitost ter neetičnost. Dokaj počasno in neučinkovito je tudi reševanje finančne in gospodarske krize. Lep primer je, da so števil- ne vlade po svetu hitele z sprejemanjem ukre- pov za pomoč bankam, avtomobilski industriji in na primer proizvajalcem gospodinjskih 9pa- ratov, večinoma pa so prezrle dramatičen. po- ložaj v turizmu, celo v državah, kjer je turistič- na dejavnost eden od temeljev gospodarstva. Zdi se, da so nezadostni ukrepi prezrli dejstvo, da tu- rizem združuje veliko raznovrstnih storitev in pokli- cev, ki so povezani z mnogimi drugimi gospodarski- mi dejavnostmi. Vpliva na sektorje, kot so promet, gradbeništvo, prodaja na drobno, in številne sektor- je, ki proizvajajo proizvode za dopust ali nudijo po- čitniške in poslovne potovalne storitve. Prepletenost turizmaJ s podnebnimi spremembami Vreme in podnebje močno vplivata na turizem, ki je še vedno odvisen od naravnih danosti, še posebej pa od ugodnih klimatskih razmer. Te vplivajo na izbi- ro kraja in časa letovanja, določajo turistično infra- strukturo in ponudbo dejavnosti. S turizmom so te- sno povezani tudi šport, rekreacija in izraba proste- ga časa. Poleg podnebja, ki vpliva na dinamiko v tu- rizmu dolgoročno, kratkoročno bistveno vplivajo vre- menske razmere. Pogostost posameznih tipov vremen- skih razmer in izrednih vremenskih dogodkov pa je odvisno od podnebja, če se le-to spremeni, se spre- ~ www.slovenia.info raščanjem svetovnega prebivalstva. Brez ukrepov in še z nadaljno rabo fosilnih goriv bodo globalni izpu- sti toplogrednih plinov še naraščali, in to celo za 90 odstotkov do leta 2030, v primerjavi z letom 2000, kar bi vodilo v nepredvidljive posledice. Svetovni turizem ustvari kar med 4 in 10% vseh emi- sij toplogrednih plinov, večinoma gre za emisije ogiji- kovega dioksida, še zlasti v letalskem prometu. Slaba petina emisij pa so tudi dušikovi oksidi in drugi to- plogredni plini. Kar tri četrtine emisij nastane, ko turisti potujemo od doma do končne destinacije in nazaj. Podatki za leto 2005 kažejo, da okrog petino povzročimo turisti med svojo nastanitvijo in še pre- - cistale-4% z aktivnostmi in lokalnimi dejavnostmi na destinaciji. Glavni problem je transport, še pose- bej letala in z njimi potuje okrog 20% svetovnih tu- ristov, ki prispevajo skoraj 80% vseh emisij. Emisije se brez ukrepov v turizmu utegnejo še drastično po- večati, do leta 2035 kar za 80% (slika 1). 3000 2500 8 2000 :i 1500 1000 500 2005 2035 7% • Letala • Cestni r:romet • promet • Bivanje • Aktivnosti Slika 1: Emisije toplogrednih plinov (C02) v turizmu v letu 2005 in projekcije naraščanja, če ne bo ukrepov blaženja Turizem kot gospodarska dejavnost po eni strani pri- speva izpuste toplogrednih plinov, ki so vzrok pod- nebnim spremembam, po drugi strani pa bo čutil tudi posledice le-teh. Podnebne spremembe bodo spreme- nile potrebo in željo turistov po spremembi podne- bja vsaj v času dopusta ali počitnic. Vplivale bodo tudi na mobilnost, to je razpoložljiva prevozna sred- stva in varnost ter udobnost transporta; ceno letal- skih in ostalih prevozov, ki bo znatno višja. Močno pa bodo tudi vplivale na ponudbo turističnih krajev. Zviševala se bo temperatura zraka, tal in morja, spre- minjala se bo oblačnost, jakost nalivov ter tudi zna- čilnosti meteoroloških pojavov (megla, snežna ode- ja, nevihte). Izrazitejše pa bodo tudi vremenske ujme vseh vrst, tako suše kot poplave. V Evropi bodo pre- cejšnje razlike v posledicah podnebnih sprememb, zato bodo te močno poglobile evropske regionalne razlike v dostopnosti do naravnih virov in v premo- ženjskem stanju. Kmetijstvo in turiz'em bosta naj- verjetneje prosperirala v severni Evr?pi v nasprotju z Sredozemljem in JV Evropo. Gozdovi se bodo širili na severu in se umikali na jugu Evrope. Vodni stres v Sredozemlju se bo povečal. V Alpah bo ogroženo do 50 odstotkov alpske flore. , Kje so možne skupn rešitve za hkratne krize? V času gospodarske recesije ima turizem več sočasnih nalog. S stališča podnebne krize sta to vsaj dve: bla- ženje velikosti podnebnih sprememb in pa nujno pri- lagajanje na spremenjeno podnebje. S stališča gospo- darstva pa je eden od pomembnih strateških ciljev, da turizem postane del »zelene ekonomije«. To po- meni nova »zelena« delovna mesta, nove veščine in znanja ter programe za trajnostni razvoj turizma. Tudi v upoštevanju problema podnebnih sprememb, preko prehoda turizma v nizko-ogijični turizem se skrivajo nove priložnosti za okrevanje turizma. Turizem mora najti svoje mesto tako v novi okoljski zakonoda ·i in v drugih reformah gospodarstva, prometnih tor. h energetike. Trajnostno usmerjen turizem potrebuje tudi novo zeleno infrastrukturo, ki ne bo energij- sko požrešna in bo učinkovito izrabljala obnovljive vire energije. Zelene investicije morajo biti usmerje- ne zlasti v energijsko učinkovitost stavb in prome- tne infrastrukture, zlasti železniške. Turistične orga- nizacije in zaposleni v turizmu ne morejo biti več le pasivni opazovalci nujnih sprememb, ampak morajo postati tudi glasniki zelenega gospodarstva in pro- motorji novih nizko-ogijičnih tehnologij, saj to da- nes pomeni razvoj kakovosti v turizmu. Pomembna je spodbuda ekološkim inovacijam v turizmu. Zelena tu- ristična zavest pa mora prodreti tudi do ostalih de- ležnikov oz. zainteresiranih strani in tudi v politič­ ne ukrepe na različnih ravneh. Ti vzajemno vpliva- jo, tako neposredno kot posredno, na razvoj turizma. Za skladen in trajnosten razvoj turizma, je potreben dialog na temo nizko-ogijičnega turizma med vsemi partnerji sektorja in javnimi organi. Država bi lahko proces prehoda turizma v »zeleno« lahko spodbujala z neposredni finančni ukrepi, kot so finančne spod- bude v obliki nepovratnih sredstev za izgradnjo niz- koogljične infrastrukture, z davčnimi vzpodbudami ali z subvencioniranjem obrestnih mer za ekološke kredite. Ekonomska, socialna in okoljska trajnost so ta hip ključni dejavniki za konkurenčnost destinacij in dobro počutje njihovega prebivalstva kot tudi za ustvarjanje delovnih mest ter za ohranitev okoija in razširitev naravnih in kulturnih znamenitosti. S takim razmišljanjem se hitro pokažejo rešitve, ki vodijo v sočasno reševanje tako podnebne kot gospo- darske krize. V turizmu vsekakor obstaja znaten eko- nomski potencial za omejevanje izpustov toplogre- dnih plinov. Poleg letalskega in cestnega prometa je največji potencial pri proizvodnji in trošenju ener- gije: povečana učinkovitost, več kombinacije toplo- te in moči, obnovljive energije, prehod z nafte oz. premoga na plin ali na obnovljive vire nenergije. Na drugem mestu pa je povečana energijska učinkovitost stavb. Za blaženje podnebnih sprememb je bistvena energijska sanacija vseh turističnih stavb (nadstan- dardno izoliran plašč objekta, visokoizolacijska okna, kotli z visokimi izkoristki in uporaba nizkotempera- turnih načinov ogrevanja, vgrajene lastne naprave za proizvodnjo elektrike) in vseh naprav v njih (naprave za avtomatično ugašanje luči, uporaba varčne razsve- tijave, energetsko varčne opreme, varčevanje z vodo itd.) . Vse to pomeni tudi nova delovna mesta, ki so povezana s turizmom. Zmotna je miselnost, da brez žrtvovanja turistovega ugodja ne moremo prispevati k zmanjševanju rabe elektrike in s tem k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Da to ni res, lahko vidi- mo na primeru rabe elektrike, ki jo porabljajo napra- ve v stanju pripravijenosti. Enako veija za čim manj- šo svetlobno onesnaženost ponoči, ki je ne le energij- sko potratna, ampak je tudi neprijetna in nezdrava za počitek gostov. Tudi prehrana turistov je pomemben posreden vir prihranka energije in vode in prispeva k blaženju podnebnih sprememb. Bolje je ponuditi več hrane rastlinskega kot živalskega izvora in to hrano lokalnega izvora, sezonsko sadje in zelenjavo ter iz- delke, ki prepotujejo najkrajšo možno pot. Tudi ko se bo gospodarska kriza končala, se bodo podnebne spremembe še nadaljevale. Zato se bo mo- rala ponudba turističnih krajev in agencij podneb- nim spremembam prilagajati in to tako z infrastruk- turo kot z ponudbo aktivnosti. V bodočnosti priča­ kujemo, da se bo vse bolj uveijavljal ekološko narav- nan turizem. Okolje bodo spoštovali ekološko osve- ščeni turisti, morali pa ga bodo spoštovati in ponu- diti okolju bolj prijazne oblike tudi ponudniki. Žal je turizem marsikje pomembna obremenitev in degra- dacija okolja. Če bo okolje postalo zaradi podnebnih sprememb bolj ranljivo, bo moral turizem to upošte- vati. Sprejmimo torej podnebne spremembe kot del realnosti. Turizem je predragocen vir zaslužka in de- lovnih mest, da bi ga jemali zlahka. Enako velja tudi za podnebne spremembe. Če se jim že ne bodo pri- lagodili ponudniki storitev, se jim bodo turisti za- gotovo! • Projel~t »Pisarna, prijazna 1 ... ove n111 <-- 1 : T: : 1 : : C: 1 1 1 1 1 1 p 1 : A ' : C: prostor- skega razvoja naravne in 1 kulturne biotske dediščine raznovr- stnosti ' socialnega strukture razvoja delež- 1 nikov tenje ekosistem- skih storitev Popis in ovrednotenje sektorjev z vidika trajnostne rabe naravnih virov Intervjuji z/s: - upravljavci ZO (22) v - župani (8) v - strokovnjaki (41) v · predstavniki Zvez Avstrijskih in Nemških naravnih parkov (2) v www.slovenia.info 1 1 : J :A III. Interdisciplinarni pristop za postavitev mej sprejemljivih sprememb v ZO - - -D: ~ ; it-e: - - - -;o~o: i;e: - - - 0: 1:;it:: : a~ ~ :~i~ - - -S~o;b: janje- - - '1 - ;o~o~i~e: ~ : 1: ; instrumentov instrumentov I območij in režimov vzpostavitve I usmerjanja v:;~~: tra~:~:::ga z;a::~;!e~~~n s~:1:::i~v:i:ž ll pi~~::,;~~~e - marketinga ZO IV. Izvajanje problemskih analiz za oblikovanje nabora možnih upravljavskih akcij V. Celoviti pristop monitoringa VI. Implementacija akcij za vzdrževanje mej sprejemljivih sprememb v ZO VII. Evalviranje učinkovitosti upravljanja ZO z regionalnimi načrti ter letni akcijski načrti). Strokovnjaki trdijo, da so zavarovana območja idealni instrumenti za izvajanje celovitega trajnostnega ra- zvoja podeželskih območij ("varovanje z rabo"). Model trajnostnega upravljanja slovenskih zavarovanih območij Model sestavlja 7 korakov in 2 osnovna pogoja (vklju- čena javnost in multidisciplinarni tim ekspertov), ki sta odločilna v vseh korakih (Slika 2). V Sloveniji bi bilo potrebno uskladiti politično, pravno, ekonomsko, ekološko, socialno in tehnično (PPEEST) okolje, reorganizirati Sektor za zavarova- na območja na dfžavni in lokalni ravni ter spodbudi- ti povezovanje in sodelovanje Sektorja za zavarovana območja z drugimi sektorji - medsektorska usklaje- nost na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Samo na ta način bi lahko uskladili dolgoročne strategije trajnostnega razvoja, akcijske načrte in njihove im- plementacije v dobrobit vseh vpletenih. Potrebno bi Lokalne skupnosti in upravljavci zavarovanih območij bi si naj prizadevali za aktivnosti skladne s štirimi cilji razvoja trajnostnega turizma za zaverovana območja. ter gospodarskih sektorjev z vidika trajnostne rabe naravnih virov. V naslednjem koraku bi morali definirati interdiscipli- narni pristop namena in ciijev, tako da bi določili trde in mehke metode upravijanja uporabnikov zavarova- nih območij in postavili meje sprejemijivih sprememb. Zavarovana območja bi morala razviti in uskladiti tu- ristične strategije z razvojnimi ciiji regij in lokalnih skupnosti ter razviti marketinške načrte in orodja ko- municiranja z deležniki. Oblikovanje načrtov za spod- bilo spodbuditi ustanovitev združenja slovenskih za- bujanje povezovanja v mreže ponudnikov je še pose- varovanih območij, ki naj bi oblikovalo in skrbelo za izpolnjevanje dolgoročne strategije trajnostnega ra- zvoja slovenskih zavarovanih območij, za razvoj zna- . \ za sodelovanje z mednarodnimi institucijami ter kupno predstavljanje in zastopanje zavarovanih območij. Iniciative za ustanavijanje zavarovanih ob- močjih bi morale vzkliti v lokalnem okoiju, pravno po- litična usmeritev pa bi morala biti prijazna do vseh deležnikov zavarovanih območij (srečanje pristopov top-down in button-up). Ministrstvo za okolje in prostor (Sektor za zavarovana območja), bi moralo promovirati oblikovanje in po- trjevanje načrtov upravljanja zavarovanih območij. V načrtih bi upravljavci opredelili namen in cilje ,ob- močja, 5- do 10-letne razvojne načrte upravijanja in aktivnosti za njihovo implementacijo. Z vladno potr- ditvijo bi morala priti v zavarovana območja primer- na količina finančnih sredstev iz različnih vladnih re- sorjev za upravljanje varstva narave, vplivov obiska, komuniciranje in sodelovanje z deležniki ter marke- tinške aktivnosti, da bi postala zavarovana območja oznane turistične destinacije doma in v medna- rodnem okoiju. Ob ustanavljanju novih in reorganizaciji obstoječih zavarovanih območij bi bilo potrebno vključiti ·av- nost ter v timu ekspertov proučiti in evalvirati mmlti- disciplinarne okoljske elemente zavarovanega obmo- čja, in sicer: prostorski razvoj, naravno in biotsko ra- znovrstnost, kulturno dediščino, socialni razvoj, struk- turo deležnikov, ovrednotenje ekosistemskih storitev Viri bej pomembno v manjših in odmaknjenih zavarovanih območjih. Ta bi se morala za razvoj celovitih strategij trajnostnega razvoja povezati in sodelovati z občinami in regionalnimi razvojnimi agencijami, za oblikovanje celovite ponudbe pa z regionalnimi turističnimi orga- nizacijami - DMC (Destination Management Company). Tako bi trde metode upravijanja zavarovanih območij, ki vključujejo a) oblikovanje upravijavskih ciijev, ki so podprti s kvantitativnimi indikatorji in standardi kako- vosti, b) spremijanje (monitoring) spremenijivk indika- torjev, ki določajo pogoje, za standarde kakovosti in c) upravijavske akcije/dejavnosti, ki vzdržujejo standarde kakovosti, ublažili z mehkimi metodami a) usmerjanja, b) interpretiranja, c) izobraževanja, d) doživijanja ob- močja z interaktivnimi sredstvi komuniciranja. Oblikovati bi morali tržno znamko zavarovanih ob-_.,..__ močij, ki bi omogočila ponudnikom konkurenčno na- Obisk zavarovanih območij postaja priljubljena oblika sproščanja in rekreacije v naravi stopanje na turističnem trgu in trgu ponudbe lokal- nih produktov. Z učinkovitim segmentiranjem bi pre- poznali želene ciijne skupine obiskovalcev ( družine z otroki, mlajše in starejše pare, seniorje z vnuki, inte- resne skupine), zanje prilagodili turistično ponudbo (9 P-jev za zavarovana območja) in se z inovativnimi pristopi pozicioniranja prikradli v odločitvene proce- se obiskovalcev. Tako bi lahko del sredstev ustvarili s prodajo lastnih produktov,. kar bi omogočilo boij fle- ksibilno razpolaganje s sredstvi (pokrivanje aktivno- sti, za katere ni prihodka po ZON-u). Razviti in implementirati bi morali načrt upravljanja vplivov deležnikov, načrt upravljavskih akcij, načrt ce- lovitega monitoringa ter evalvacije. Vzpostaviti bi bilo potrebno informacijski sistem za oblikovanje baze po- datkov, ki bi omogočila pragmatične odločitve upra- vljavcev. Ob monitoringu narave bi bilo moč spre- mljati tudi druge ekonomske in socio-kulturne de- javnike okoija. Ob preseganju mej sprejemijivih sprememb bi s pri- pravijenimi upravijavskimi akcijami usklajevali stanje ' in dolgoročno uspešno upravljali zavarovana območja v dobrobit narave, lokalnega prebivalstva, podjetni- kov, obiskovalcev, občin in države. Sklep Lokalno prebivalstvo bo sprejelo,zavarovana območja šele, ko se bodo počutili vkijučeni v upravljanje in bo urejena in usklajena zakono- daja in njena implementacija na lokalni ravni. Celovit trajnostni pristop lahko vodi v boljše sodelovanje z vse~i deležniki, ki naj bi v času razvoja prepoznaliomembnejša priporočila so pri- prava nacionalne strategije razvoja dostopnega tu- rizma, oblikovanje prepoznavne blagovne znamke in skrb za spodbujanje investicij v turistično infrastruk- turo za dostopnost invalidov. Oblikovanje in razvoj strategije »dostopen turizem za vse ijudi« v Sloveniji bosta zahtevala sistematičen pri- stop, koordiniranje, izvajanje in nadzor številnih ak- terjev na področju turizma, invalidske problematike, vseh ostalih partnerjev in resno medresorsko sodelo- vanje ter usklajevanje pristojnih ministrstev. Pri obli- kovanje dostopne turističn~ ponudbe ne gre samo za konkurenčno prednost posameznih podjetij ter prispe- vek k doseganju kvantitativnih in kvalitativnih ciijev razvoja slovenskega turizma, opredeljenih v RNUST, temveč je povezano tudi z visoko moralno in družbe- no odgovornostjo za enakopravno in samostojno in- tegracijo vseh ijudi v turistično okoije. • TRISTO ZELENIH! Le dober mesec je še ••• ' ... do letošnjega 12. Slovenskega turističnega foruma! Bodite med 300 zelenimi, ki bomo 3. in 4. decembra 2009 v Zdravilišču Radenci. PRIJAVA: www.slovenia.info/forum VELIKA TEMA letošnjega dogodka: TURIZEM V ZELENEM GOSPODARSTVU Turizem je ključnega pomena za razvoj dolgoročno zelene ekonomije. Zato ste vi tisti, ki lahko po mf-l enju svetovnih strokov- njakov vplivate na spremembe. Kako bomo ta prizadevanja združili s povečevanjem konkurenčnosti in uspešnosti? Odgovore iščemo na letošnjem forumu! MAJHNA RAVNANJA: vsa dogajanja foruma zaznamovana z zeleno varčnostjo! POMEMBNE IZKUŠNJE: ugledni gostje in predavatelji iz Slovenije in tujine, kot so: generalni sekretar UNWTO Taleb Rifai, članica 'Mednarodnega foruma za spremijanje podnebnih sprememb dr. Lučka Kajfež Bogataj, predstavnica VisitScotland, Lorraine Thompson, predstavnik organizatorja potovanj TUI, Harvey Gahl, župan Werfenwenga, dr. Peter Brandauer ter številni drugi. Glavne teme foruma: • predstavitev turistične politike 2010 • turizem in podnebne spremembe • zeleni turizem kot tržna priložnost • prilagajanje destinacij podnebnim spremembam • priložnosti zelenih investicij ZELENE SPODBUDE: NAJBOLJŠE ZELENE PRAKSE IN ZELENI VIDEO FILMI Ste kakšen odgovor že našli? Natečaj SLOVENIA GREEN je pravi način, da svoje zelene primere predstavite tudi drugim - tudi na forumu! Morda vas k novim rešitvam spodbudijo študentske video stvaritve z video natečaja Slovenia Green. Več informacij o dogodku: www.slovenia.info/forum P.S.: Zelena prošnja: Prosimo prijavite se pravočasno. Tako bodo vsa dela za vaše prijetnejše bivanje v zdavilišču Radenci lahko opravljena v rednem delovnem času - brez predolgo v noč delujočih računalnikov in prižganih luči. Hvala! www.slovenia.info - 'V' Zgečldjivost, inovativnost in slovensl .C "' C: .o Q/ o j menedžer v turizmu 2009 Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj d.o.o. ziv na večletno delo na po- dročju izgradnje Term Ptuj in tudi širšega delovanja v turi- stičnem okolju. Priznanje de- lim z vsemi svojimi sodelav- ci, kajti uspelo nam je samo s skupnimi močmi. Prav tako je to pohvala za celotni ptujski turizem z okolico, ki v zadnjih letih kaže tendenco konstan- tne rasti, tako kvalitete kot kvantitete in se bo v nasle- dnjem obdobju krepko pozicioniral na turistični kar- ti Evrope. Turizem je naporna, vendar lepa dejavnost, s katero lahko pozitivno vplivaš na razvoj regije in osveščenost ljudi, in prav zares velja tisti rek - tu- rizem smo ljudje.« Jerneja Kamnikar, direktorica podjetja Vivo d.o.o., je ob prejetju priznanja povadala: »Vsako življenjsko obdobje posameznika je za nje- Naj menedžerka v turizmu 2009 Jerneja Kamnikar, direktorica podjetja Vivod.o.o. ga osebno edinstveno in naj- dragocenejše. Lahko rečem, da je moje osebno in poslov- no obdobje nekje v ravnoves- ju, kjer se ob nazivu, katerega ste mi podelili gotovo človek ozre nazaj in nenazadnje tudi predse. Pred slabima dvema desetletjema sem s svojimi 22. leti stopala na pot pod- jetništva in hkrati tudi moje prve zaposlitve z jasnimi ciiji po neznani poti sama z odgo- varnostjo samo do sebe oseb- no. Danes je moja odgovornost do Viva, do prepo- znavne blagovne znamke Vivo catering in predvsem do sodelavcev in njihovih družin mnogo zahtevnejša in odgovornejša kot je bila prve dni. Še danes je nad mojo pisalno mizo napisana misel, katera me spremlja od samega začetka podajanja na podjetniško pot od avtorja Čopre: »To si, kar je globoka žeija, ki te žene. Kakršna je tvoja želja, takšna je tvoja• volja. Kakršna je tvoja volja, takšno je tvoje dejanje. Kakršno je tvo- je dejanje, takšna je tvoja usoda.« Ta misel me spre- Obvestilo: Izbor Naj menedžerja v tu- rizmu in Naj menedžerke v turizmu se v skladu z dogovorom med Slovensko turistično organizacijo in Gostinsko- turistično zbornico pri GZS z letošnjim letom prenese v pristojnost slednje. Izbor priznanja za Naj menedžerja v tu- rizmu in Naj menedžerko v turizmu se bo tako od leta 2010 naprej izvajal v or- ganizacij Gostinsko-turistične zbornice. Podelitev naziva bo potekala v okviru Gostinsko-turističnega zbora Slovenije, tradicionalne vsako letne prireditve Gostinsko-turistične zbornice. mlja vse dni in se vedno znova potrjuje, kot še ve- dno edino in pravo vodilo. In prepričana sem, da je odnos do ljudi, stroke in okolja prava pot k uspehu. Ob podelitvi naziva, ko se ozrem nazaj, ne bi spremi- njala veliko, ko pogledam vnaprej, imamo še veliko za povedati. V soustvarjanju je prihodnost. S podeli- tvijo naziva je moja odgovornost in Jdanost do Vivo cateringa, stroke in Slovenije močnejša.« Priznanje »Naj prostovoljka« in »Naj prostovo- ljec« v turizmu 2009 - akcija je potekala v organi- zaciji Turistične zveze Slovenije - sta prejela Amalija Lija Šušteršič, Turistično društvo Polževo in Vladimir Kostevc, Turistično društvo Žužemberk. , Več informacij o Svetovnem dnevu turizma, dobitni- kih priznanj, njihovem delu in dosežkih na področju turizma lahko najdete na spletnem naslovu www.slo- venia.info/danturizma. • ~~ ~~~ . Iz mesta v naravo in spet nazaj. Odkrivanja in raziskovanja postanejo sestav~ del potepanj. S teboj na vlak, avtobus, letalo, jadrnico ... Ko počitnikovanje postane še zabavnejše. Hitro in enostavno zložljivo kolo. Pripravno za vožnjo vsepovsod. Z inovativno zasnovanim okvirjem v enem kosu ter edinstvenim klip-klap sistemom zlaganja. Vožnja je udobna, upravljanje enostavno, shranjevanje pa sila priročno. še ena posebnost - zloženo kolo lahko vlečete za seboj! r ' ,,, 1 l ', • 1// 1 N W, , ) 1 ry ( 1 · ,; r i r) 1 ; < :; ., · j 1 - Okvir iz aluminija - Notranje prestave Shimano Nexus - Barve: www.stovenia. info - Trženjsk_e aktivnosti l(ongresnega urada Kongresnemu uradu sredstva za dodatno turistično promocijo Zavod-Kongresnoturistični urad je eden od petindvaj- setih prejemnikov sredstev v okviru javnega razpisa za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regional- ni razvoj - ESRR Zq dodatno promocijo turistične po- nudbe Slovenije v letu 2009. Po uspešno zakijučenem prvem delu projekta Push up 1.0 so zdaj v polnem teku aktivnosti drugega dela, Push up 2.0. Partnerji, ki so sodelovali v okviru projekta »Push up Slovenia«, prijavljenega na razpisu, so Monsadria d.o.o. (Hotel Mons), Hotel Management d.o.o. (Austria Trend Hotel Ljubijana), Grand hotel Union d.d., Krajc hoteli d.o.o. (City hotel Ljubljana), Hotel Lev d.d., Hotel Slon d.d., Tabor Ljubljana d.d. (Hotel Park) in Zavod za turizem Ljubljana. V projekt so se vključili tudi ostali člani Kongresnega urada. Celotna vrednost projekta je ocenjena na 172.000 evrov, v sklopu razpisa ESSR bo Kongresni urad Slovenije imel možnost prido- biti 100.000 evrov nepovratnih sredstev. Zavod- Kongresnoturistični urad je v sklopu akcije »Push up Slovenia« že uspešno izvedel projekt Push up 1.0, ki je vkijučeval naj- večjo promocijo kongre- sne in incentive ponud- be na ključnih tujih trgih Velike Britanije, Nemčije, Italije in Belgije. »Feel the People.« začuti ijudi, »Taste Fresh Ide'as.« - okusi sveže ideje« V sklopu nacionalne blagovne znamke »I Feel Slovenia« se je kongresni produkt predstavil z novim oglasom, ki je na izviren način pritegnil pozornost na Slovenijo. Ideja za novi »image« oglas je rezultat viharjenja mož- ganov slovenskih kongresnikov, ki so na letni skupščini Kongresnega urada prišli do ugotovitve in soglasja, kaj je konkurenčna prednost Slovenije kot kongresne in in- centive destinacije. To so nedvomno ijudje, ki ustvarjajo kongresno dejavnost. To se je upoštevalo pri oblikovanju oglasa s strani AV Studia iz Velenja, ki je izdelalo plo- čevinko energijske pijače, ki poudarja kijučne prednosti Slovenije kot kongresne destinacije (slovensko energijo, fleksibilnost teama, 24-urni nasmeh, osebni pristop in naraven šarm). Slogan, ki predstavija Slovenijo kot kon- gresno destanacijo in je v sklopu nacionalne blagovne znamke »I Feel Slovenia«, je tako »Feel the People.« - začuti ijudi, »Taste Fresh Ideas.« - okusi sveže ideje. »Image« oglas se je v sklopu »Push up 1.0« pojavil s predstavitvijo Slovenije kot zanimive kongresne in in- centive destinacije v vodilnih mednarodnih strokovnih publikacijah (Tagungswirtschaft iz Nemčije, Meetings & Incentive Travel in Association Meetings International iz Velike Britanije, Meetings International iz Švedske, Incentivare iz Italije) in v spletnem newslettru BBT On- line iz Belgije, v EMEA Marketplace Newsletter in na sple- t~ strani www.events-magazine.com. Izdelana je bila tudi posebna publikacija »Slovenia Meetings«, ki je na drugačen način predstavila Slovenijo kot kongresno desti- Promocija je bila nadgrajena z izdelavo personaliziranih pločevink »Slovenian energy drink«, katere so bile tako na domačem, kakor tudi na tujem zelo dobro sprejete. V okviru dodatne mednarodne promocije bo o v obse- gu osmih strani predstavijena Slovenija kot kongresna in incentive destinacija v katalogu ponudnikov kongre- snih storitev jugovzhodne Evrope »Meet in South East Europe«. Izšel bo v mesecu oktobru. Push up 2.0 V sklopu razpisa je bil poleg projekta »Push up 1.0« prijavijen tudi projekt »Push up 2.0«, ki vkijučuje pro- mocijo slovenske kongresne ponudbe s spletnimi video posnetki in animacijami ter posodobite'-: spletne strani Kongresnega urada. Dodatno sta v mesecu septembru in v začetku oktobra predvidena workshopa v Frankfurtu (7. oktobra) in workshop v Beogradu (25. septembra). Aktivnosti projekta »Push up 2.0« so usmerjene v ino- vativno spletno trženje in utrditev u~leda Slovenije kot prijazne in dinamične kongresne destinacije. Ime je simbolično tudi v smislu umestitve trženjske akc v drugo generacijo interaktivnih spletnih storitev. S tem bo spletni portal kongresnega urada nadgrajen z novimi vsebinami in prijazn~jši za uporabnike. Sistem t.i. vide- ocasta bo omogočal« periodično objavijanje prispevkov ter večjo interaktivnost spletnega portala. Z razvojem spletnih video servisov (YouTube, Metacafe, WEB TV) je spletni video marketing postal eno najmoč­ nejših orodij za promocijo in večjo izpostavijenost po- nudbe. Video predstavitve omogočajo kvalitetnejšo in celovitejšo predstavitev ter povečajo prepoznavnost po- - nudbe posameznega podjetja/destinacije. V mednarodnem kongresnem okoiju smo priča vedno ve- čji uporabi te učinkovite vrste trženja. Video prispevki bodo pripravijeni po standardnem scenariju, ki vkiju- nacijo in člane Kongresnega urada. Publikacija je bila dis- čuje intervju ali predstavitev zmogijivosti z vkijučenim Pločevinka energijske pijače, ki poudarja ključne prednosti Slovenije kot kongresne destinacije tribuirana vsem tujim organizatorjem dogodkov, ki so bili v zadnjih petih letih v stiku s Slovenijo. Vse mednarodne publikacije, pa tudi »Slovenia Meetings«, so bile premier- no predstavijene na borzi IMEX na nemškem trgu. Priprave na Convento4v polnem teku snemanjem s profesionalno digitalno kamero, manta~ o, tehnično pripravo za objavo na internetu, grafično mo prispevka ter enotno predstavitveno špico. Intervju ali moderirana predstavitev posameznega hotela ozira- Druga poslovna borza Conventa bo tudi letos največji trženjski dogodek kongresnega turizma Slovenije, pa tudi držav JV Evrope. Odvijal se bo od 21. do 22. januarja 2010 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v okviru sejma Turizem in prosti čas. Organizator Convente je Zavod - Kongresnoturistični urad, pri organizaciji borze pa bodo sodelovali tudi STO, ZTL, GR, revija Kongres in ugledna mednarodna strokovna združe- nja MPI, SITE in HelmsBriscoe. Pomemben mednarodni partner je tudi EIBTM - Reed Travel Exhibitions. Tehnični organizator dogodka je podjetje Go®mice iz Ljubljane. Priprave na 2. poslovno borzo Conventa so v polnem zagonu. Letos pričakujemo 30 % večjo udeležbo tako s strani vabljenih gostov kot s strani raz- stavljavcev. Do zgodnjega roka se je prijavila večina vodilnih slovenskih kongresno-turističnih ponudnikov. Regija JV Evrope so bo tako že drugič predstavila organizatorjem srečanj, dogodkov in motivacijskih programov, saj je bilo z uspešno izvedbo prve mednarodne poslovne borze Conventa januarja 2009 potrjeno, da je regija zelo zanimiva za evropske organizatorje dogodkov. Skupen nastop ponu- dnikov omogoča boljšo trženjsko prepoznavnost na evropskem in mednarodnem tržišču in omogoča znižanje stroškov pri promociji na tujih trgih. V okviru letošnje Convente bo prvič organiziran natečaj za priznanje Akademije Conventa z namenom spodbujanja drznih in inovativnih projektov v kongresni dejavnosti JV Evrope. Priznanje bo nagrajevalo izjemne kongresne produkte z namenom, da pospeši razvoj kongresne dejavnosti v regi- ji. Natečaj bo potekal v dveh kategorijah: Kongresna inovacija - namenjena ponudnikom kongresnih storitev in produktov, predmet tega natečaja je inovacija s področja kongresne dejavnosti v letu 2009. Druga kategorija bo Kreativni predlog, namenjena študentom med 18. in 26. letom starosti, predmet tega natečaja pa bo priprava ponudbe za organizacijo družabnega dogodka. Informacije in prijava na natečaj: www.conventa.si - www.slovenia.info ma kongresnega centra oredstavija nevsiijivo popestri- tev vsebine ponudnikove spletne strani. Vse aktivnosti znotraj razpisa za dodatno promocijo tu- ristične ponudbe Slovenije bodo zakijučene do 15. ok- tobra. Strateška seja Sveta Zavoda- Kongresnotu risti čni urad Kongresni urad je 27. in 28. avgusta 2009 izvedel prvo strateško sejo Sveta Zavoda s teambuildingom za čla­ ne Sveta Zavoda. Agencija Maya pod vodstvom lastni- ka in direktoda B~ruta Nikolaša iz Tolmina je pripravi- la izvrsten teambuilding program, ki je odlično dopol- nil dvodnevno strateško sejo. Vsi člani Sveta Zavoda so bili nad profesionalnostjo in raznovrstnostjo programa »Harmonija teama« več kot navdušeni. Pozitivna klima članov Sveta Zavoda je pripomogla k produktivni in kre- ativni pripravi kijučnih strategij za razvoj kongresnega in incentive produkta Slovenije. Strategije so bile pri- pravijene na podlagi definiranja prednosti, slabosti, ne- varnosti in priložnosti razvoja Slovenije kot kongresne & incentive destinacije. Na podlagi definiranih strate- g··; vaja bo v jesenskih mesecih pripravijen izvedbeni n strateškega razvoja kongresnega & incentive pro- dukta in Kongresnega urada Slovenije. Teambuilding sveta Zavoda-Kongresnoturistični urad v Tolminu v organizaciji Maya športni turizem. Uspešno izveden rkshop za angleške organizatorje dogodkov v Sloveniji 1s študijsko turo Kongresni urad je v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo, angleško marketinško agencijo Moulden Marketing, ZTL in 13 člani od 11. do 13. septembra or- ganiziral študijski obisk z workshopom za 26 angleških organizatodev dogodkov. V sklopu dvoinpoldnevnega pro- grama so si imeli angleški organizatodi dogodkov prilo- žnost ogledati Bled, Ljubijano, Postojnsko jamo, Piran in Portorož, organiziran in izveden je bil tudi poldnevni wor- kshop v Ljubijani, kjer so se sodelujoči člani Kongresnega urada osebno spoznali z vsemi angleškimi organizatodi dogodkov in predstavili svojo ponudbo. Workshop je bil nadgrajen s številnimi družabnimi dogodki, kjer so se so- delujoči člani lahko pobližje spoznali z gosti iz tujine. Miha Kovačič ponovno izvoljen za direktorja Kongresnega urada Štiriletni mandat je dosedanjemu di- rektorju Kongresnega urada potekel 1.9.2009. Med sedmimi prijavljenimi kandidati je Svet Zavoda soglasno izbral in za naslednji štiriletni mandat potrdil dosedanjega dir~ktorja Miha Kovačiča. Miha Kovačič je bil izbran na podlagi do- sedanjega dela, izkušenj in dobrega po- znavanja kongresne industrije na sloven- skem in mednarodnem področju. Angleški organizatorji dogodkov, udeleženci workshopa s študijsko turo v Sloveniji Workshop v Milanu Workshop, organiziran s strani ZTL, je potekal 22. sep- tembera 2009 v novem, sodobno zasnovanem prosto- ru v centru Milana. Na workshopu se je poleg ZTL in Kongresnega urada Slovenije predstavilo enajst partner- jev, kijučnih predstavnikov turističnega gospodarstva. Organizacija in izvedba celotnega workshopa pod okriljem Zavoda za turi- zem Ljubijana je sofinan- cirana s.. strani Evropske unije na podlagi pridobi- tve nepovratnih sredstev v okviru »Javnega razpisa za pridobitev sredstev evrop- skega sklada za regional- ni razvoj - ESRR za doda- tno promocijo turistične ponudbe Slovenije v letu 2009« s strani Ministrstva za gospodarstvo. Na workshopu se je poleg ZTL in Kongresnega urada Slovenije predstavilo enajst partnerjev Workshop v Beogradu, 25. september 2009 Zavod-Kongresnoturistični urad je na podlagi pridobi- tve nepovratnih sredstev v okviru »Javnega razpisa za pridobitev sredstev evropskega sklada za regionalni ra- zvoj - ESSR za dodatno promocijo turistične ponudbe Slovenije v letu 2009« izvedel workshop za srbske or- ganizatode dogodkov v Beogradu. Srbsko tržišče je na področju kongresnega produkta za Slovenijo zelo po- membno in premalo izkoriščeno. Workshopa se je ude- ležilo devet slovenskih podjetij, kateri vidijo srbski trg kot potencialno novo tržišče. S sprostitvijo vstopnih viz bo slovensko tržišče postalo veliko boij zanimivo za srbske goste. EIAT 2009, Beograd II. mednarodna konferenca EIAT (Education and Industry Advancing Together) je potekala v hotelu M Best Western Beograd 26. in 27. septembra 2009. Spre- zentacijo na temo »Puhlic Private Partnership: The Way we set an Example; Case Study: Conventa - Challenge of Success« sta direktor slovenskega Kongresnega urada Miha Kovačič in direktor podjetja Gormice d.o.o. Gorazd Čad predstavila Convento, poslovno borzo JV Evrope kot primer dobre prakse javno-zasebnega partnerstva. Več na www.eiat-conference.org DMAI »Sales Academy II« Vodja trženja Kongresnega urada Azra Botonjič se je v Beogradu udeležila izobraževanja » ales Academy II« mednarodnega združenja DMAI, k~terega član je Kongresni urad Slovenije. Kijučna področja izobraževa- nja so bila definiranje profila prodajnika, napredovanje / zapiranje prodaje, medenje rezultatov, ohranjanje in vzdrževanje odnosa s ključnimi klienti, efektivno vodenje/ nastop na sejmih, borzah ,in worksho- pih ter nadaijnji razvoj in nove oblike trženja (in- ternet). Več na www.destinationmarketing.org Worksho_p v Frankfurtu Kongresni urad je na podlagi pridobitve nepovra- tnih sredstev v okviru »Javnega razpisa za prido- bitev sredstev evropskega sklada za regionalni ra- zvoj - ESRR za dodatno promocijo turistične po- nudbe Slovenije v letu 2009« 7. oktobra izvedel - workshop za nemške organizatode dogodkov v Frankfurtu. Workshop je bil organiziran v sodelo- vanju z marketinško agencijo TMF iz Nemčije. Workshopa se je poleg Kongresnega urada udeležilo dvanajst podje- tij, predstavnikov turističnega gospodarstva. Poslovne borze v sodelovanju s STO Tudi v letošnjem letu se bo Kongresni urad v sode- lovanju s Slovensko turistično organizacijo in šesti- mi člani udeležil največje italijanske mednarodne bor- ze, ki bo potekala 5. in 6. novembra 2009 v Rimu. Več na www.btc.it EIBTM, Barcelona, 1. - 3. december 2009 Kongresni urad se bo v sodelovanju s Slovensko tu- ristično organizacijo in več kot dvanajstimi člani Kongresnega urada tudi letos predstavil na eni naj- pomembnejših mednarodnih poslovnih borz na sve- tu, na borzi EIBTM v Barceloni. Kongresna Slovenija se bo tudi drugič predstavila tudi v sklopu stojnice JV Evrope. Več na www.eibtm.com • www.s lovenia.info - Slovenija predsedujoča Komisiji za Evropo Na 18. zasedanju Komisije za Evropo v okviru Generalne skupščine Svetovne turistične organizacije, ki je v začet­ ku oktobra potekala v mestu Astana v Kazahstanu, so bile izvedene volitve za posamezne funkcije v organih te organi- zacije. Generalne skupščine in vseh spre- mijajočih zasedanj se je kot predstavnik Republike Slovenije udeležil mag. Marjan Hribar, generalni d,irektor Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo, ki je sodeloval tudi na volitvah. Republika Slovenija, ki doslej ni imela aktivne vlo- ge v UNWTO, je bila na zasedanju izvoije- na za funkcijo predsedujoče Komisiji za Evropo za obdobje 2009-2011. Komisija za Evropo (Comm;ss;on far Europe - CEU) pomeni najširšo, evropsko raven pove- zanosti držav članic UNWTO, ki se redno, vsakoletno srečujejo. Direktorat za turizem pri Ministrstvu za gospodarstvo se je na kandida- turo intenzivno pripravijal. Vsem državam članicam je poslal pre- dlog programa dela, pri čemer je izpostavil zlasti pričakovanje ciij- no usmerjenih aktivnosti UNWTO v korist držav članic, kar bo Slovenija kot predsedujoča aktivno podpirala. Slovenija je podala predloge in vizi- je prihodnjega delovanja Komisije za Evropo, v smislu aktivnosti za povečanje konkur~nčnosti in boij- šega pozicioniranja evropskega tu- rizma, med vodilnimi aktivnostmi pa je izpostavila postavitev prioritet na podro- čju turizma za vseh 45 držav članic Regije Evropa, prizadevanje, da se turizem prepo- zna kot prioritetni sektor in da se mu pri- piše pomen, ki ustreza njegovemu deležu v BDP držav. V programu delaje Slovenija iz- postavila prenos znanja in praks med čla­ nicami, močnejše sodelovanje med UNWTO in Evropsko komisijo, izboijšanje sodelo- vanja med zasebnim sektorjem in UNWTO in dvig ugleda te organizacije. Prvi turistični magistri program EMTM Skupni podiplomski program turiz- ma EMTM (European Master in Tourism Management), ki ga izvaja Ekonomska fa- kulteta Univerze v Ljubijani v sodelovanju z Univerzo v Gironi in Univerzo na Južnem Danskem, je Evropska unija ocenila kot - www.slovenia.info najboijši novi podiplomski program, v ka- tegoriji vsi programi pa je zasedel drugo mesto med skoraj 200 skupnimi evropski- mi magistrskimi programi. S tem si~ pri- dobil prestižno znamko Erasmus Mundus, ki zagotavija doseganje evropskih standar- dov in zagotavija sodelovanje v Ersamus Mundus mreži. Na programu, ki teče že od leta 2007 /08 sta septembra diplomi- rala prva dva slovenska študenta. Majda Taslidža je uspešno zagovarjala magistr- sko delo o družbeni odgovornosti v slo- venskih turističnih podjetij. Miha Bratec je uspešno obranil temo s področja uspe- šnosti slovenskih hotelskih podjetij. Igrali smo se skupaj Konec septembra je v prestižnem hotelu Chateau du Lac v belgijskem Genvalu pote- kala turistična čezmejna delavnica, na ka- terem.so kot ponudniki sodelovala sloven- ska, furlanska in koroška podjetja ter zdru- ženja. (eprav je belgijski trg do turističnih workshopov izjemno zadržan, se je petnaj- stim ponudnikom pridružilo štirideset turi- stičnih agentov in organizatorjev ter do- ber ducat novinarjev, ki so bili nad kon- ceptom »Playing together« preprosto nav- dušeni. Skupni nastop Furlanije, Slovenije in Koroške je pokazal, da so skupni tu- ristični produkti in krožna potovanja ne samo možna, temveč tudi odlična in ino- vativna osvežitev obstoječih programov. Nenazadnje ima regija samo eno valuto, vsi njeni deli so vkijučeni v Schengensko območje, raznolikost jezikov (italijanski, furlanski, slovenski in nemški, pa cela ko- pica njihovih dialektov), pa atraktivno kul- turno bogastvo. Regija ima tako Alpe, kot tudi kar nekaj Jadranske obale, torej ... ji prav nič ne manjka. V prihodnosti pa, so obijubili belgijski partnerji, pa ji ne bo manjkalo niti belgijskih gostov. Promocija Julijskih Alp v verigi trgovin K & L Ruppert v Nemčiji Predstavništvo Slovenske turistične orga- nizacije v Nemčiji je v sodelovanju s par- tnerji regije Julijskih Alp pripravilo ob- sežno promocijsko akcijo, ki je ves ju- lij - štiri tedne hkrati - potekala v veri- gi petinšestdesetih trgovin z oblačili K & L Ruppert v južnem delu Nemčije. Gre za rastočo mrežo trgovin srednjega cenov- nega razreda v nakupovalnih središčih na Bavarskem in v Baden WUrttembergu ter na področjih do Frankfurta in Leipziga. V okviru akcije so v juliju vsi kupci v kate- rikoli od trgovin K & L Ruppert, pa tudi ostali zainteresirani obiskovalci teh trgo- vin, prejeli brošuro Julijske Alpe. Slovenija. Prav lepo bUzu. (JuUsche Alpen. Slowen;en. Ganz schon nah.). Promocija v trgovinah K & L Ruppert je bila namenjena predvsem družinam in vsem, ki jih zanimajo aktivne počitnice in oddih v naravi. Celotna akci- ja predstavitve Julijskih Alp v verigi trgo- vin K & L Ruppertjulija letos vštevši tudi produkcijo brošure je STO stala 26.000,00 evrov, partnerji iz Julijskih Alp pa so pri- spevali polovico tega zneska. Slovenija na sejmu JATA WTF Slovenska turistična organizacija nada- ijuje s sistematično promocijo Slovenije na japonskem trgu tudi v letu 2009. Promocija Slovenije na Japonskem je potekala na sprejemu 17. septembra ter v okviru B2B in B2C sejma JATA World Travel Fair 2009 od 18. do 20. septem- bra v Tokyu. 17. septembra je v sode- lovanju z Veleposlaništvom RS v Tokyu in organizatorjem mednarodnih poto- vanj JTB potekal sprejem za novinar- je, organizatorje potovanj in turistične agencije. V besedi in sli1