Stev. 204. Leto XII. Maribor, sobota 10. septembra 1938 Cena 1 din r Pred govorom prezidenta Beneša Češkoslovaška vlada storila vse, da se pogajanja obnove — Protidržavne manifestacije sudetskih Nemcev — Tudi zastopnik Madžarov grozi — Odločen odpor proti eventualnemu predlogu za plebiscit llassiski VLADA UGODILA NEMCEM. PRAGA, 10. septembra. Praška vlada Se trual z najresnejšo voljo, da bi Izbila. Nemcem iz rok tudi moravsko-ostravško Pretvezo, ki so jo porabili za prekinitev Dogajanj. Dasi je krivda aretiranih Nem-eev dokazana, je vlada vendar ugodila Nemcem, ki so zahtevali zadoščenje in kaznovanje krivcev. To zadoščenje je k|lo formulirano v izjavi, da so varnost-°i organi postopali surovo in prekoračili dovoljene meje In se zato suspendirajo. Vlada je tako Nemcem ugodila in jim iz-kila iz rok orožje, katerega so se poslu-j-ili. Sedaj je od Nemcev odvisno, da prekličejo svoj sklep in prično pogajanja. Doslej tega še niso storili. Prav tako se todi niso odzvali klicu vlade, naj pomi-% svoje pristaše in ustvarijo znosnejše v*dušje. veleizdajalsko razpoloženje. Razpoloženje med pristaši sudetsko-jPtnŠke stranke postaja vedno bolj radikalno. Pri manifestacijah in demonstra-c'iah se slišijo klici, ki prav nič ne dokažejo, da bi Nemci sploh še hoteli ka-kršenkoli sporazum s Cehi. Manifestanti d demonstranti vzklikajo Hitlerju, enotni državi vseh Nemcev, prepevajo k*WŠke državne in nacionalno-sociali-?džne pesmi ter se sploh obnašajo tako, ?*kor bi že bili v Nemčiji. Zelo značilno "tudi, da nosi Konrad Henlein v Niirn-kroj »gauleiterja« z znaki, dasi je ^škoslovaškl in ne nemški državljan. vsemu temu praška vlada proti ni-°nmr ničesar ne ukrene in dovoli Nem-Žo* da počenjajo, kar hočejo. Tudi če-0 Prebivalstvo ohranja občudovanja ^ao mirno kri. | * NOVI INCIDENTI. VvPRAGA, 10. septembra. Tudi tekom j ®rajšnjega dneva je bilo po raznih su-^ko-nemških krajih več incidentov, ki ab izzvali Nemci s svojim izzivalnim ^dašanjem. Ponehod jo moralo interve-Qfa*l tudi orožništvo, odnosno policija. Ž priliki je bilo nekaj ljudi lažje ra- vprašanja na Češkoslovaškem. Ta avdienca se je vršila na predsednikovo željo, ker je hotel razčistiti še nekatera vprašanja pred svojim govorom, ki ga bo imel, kakor že napovedano, danes popoldne v radiu. Dr. Beneš bo govoril v češčini, slovaščini in nemščini. Kakor se v zadnjem trenutku zatrjuje, se bodo pogajanja z Nemci nadaljevala v torek, dne 13. t. m. IZJAVE VODITELJEV MANJŠIN. PRAGA, 10. septembra. Po skupnem posvetovanju, ki so ga imeli voditelji Nemcev, Madžarov, Poljakov in Slovaške ljudske stranke v Pragi, so podali časnikarjem izjave, v katerih so obrazložili svoje stališče in zahteve. Sestanka so se udeležili: za Nemce dr. Frank in dr. Šebekovsky, za Slovaško ljudsko stranko dr. Tiso, za Madžare dr. Sziillo, Anton Jarosz in grof Esterbazy, za Poljake pa poslanec dr. Wolf. Grof Ester-hazy je dejal časnikarjem, da zahtevajo Madžari isti položaj kot Nemci. To vprašanje se pa mora hitro in temeljito rešiti, ker je sedaj zadnja priložnost za mirno rešitev. O kompromisu sploh ne more več biti govora. Dr. Tiso je naglasil, da RRED beneševim govorom. J^Raga, 10. septembra. Položaj se Drea^ n* bistveno spremenil. Ministrski ^T“8edn,k dr* Hodža je sprejel ponovno ...r^Pnlke sudetskih Nemcev in jim spodil , b»vski rezultate uradne preiskave v Mo- bo vodila Slovaška ljudska stranka dalje boj v duhu Hlinke. Zahtevajo preureditev države po načelih pittsburške pogodbe. Dr. Wolf je pa govoril o raznarodovanju Poljakov in izjavil, da zahtevajo Poljaki popolno teritorialno avtonomijo v okviru ozemlja, ki je pripadalo poljski manjšini leta 1918. PROTI PLEBISCITU. PRAGA, 10. septembra. Večje zanimanje kakor za domače dogodke vlada danes tu za korake, ki jih zopet pripravlja Anglija in za govor, ki ga bo imel Hitler v ponedeljek v Niirnbergu. Sedaj je odvisno vse od splošnega položaja, kakor se bo razvil izven Češkoslovaške. Listi razpravljajo obširno o raznih glasovih, ki se pripravljajo, v tujem tisku, zlasti pa o ponekod sproženih mislih na plebiscit. Plebiscit bi Češkoslovaška odločno odklonila, najsi bi ga kdorkoli predlagal. »Kdor manipulira z idejo plebiscita, se igra z ognjem.« To pisanje se nanaša na predloge Warda Princea in vesti, da bo plebiscit, ki naj odloči nadaljnjo državno pripadnost sudetskih Nemcev, zahteval tudi Hitler v svojem govoru y Niirnber-gu. Ruske obveznosti Znan je Hitlerjev načrt izolirati Rusijo in jo izriniti iz Evrope; zato tudi hoče uničiti ali pa vsaj nevtralzirati Češkoslovaško. Rusija, ki je bila vedno za pravice narodov, se danes kaže z vso ostrostjo proti avtonomiji sudetskih Nemcev. Nemški veleposlanik v Moskvi je rusko vlado že opozoril na te pravice narodov, da odločajo sami o svoji usodi in te pravice naj bi veljale tudi za sudetske Nemce. Vendar je dobil odgovor, da Rusija ne priznava Nemčiji prvenstva za ta ideal. Litvinov je dejal, da bo Rusija smatrala vsak napad na Češkoslovško, pa naj pride iz kateregakoli vzroka, kot neprovocirani napad, ki bo seveda imel svoje posledice. (»Le Temps«.) Nova angleška intervencija SKLICANJE SEJE ANGLEŠKEGA MINISTRSKEGA SVETA ZA PONEDELJEK. KONFERENCA MINISTROV. — NOVA NAVODILA HENDERSONU. Vez miru in svobode Francoski zunanji minister Georges Bonnet je ob priliki odkritja spomenika Američanom, ki so se borili med svetovno vojno na strani Antante, dejal, da Francozi vedo, da imajo za seboj ameriško javno mnenje tisti trenotek, ko je z njimi pravica. »Vemo pa, da bo te fran-cosko-ameriške solidarnosti takoj konec, če se bodo eni ali drugi postavili v fronto proti miru in svobodi.« ^ Ostravi In drugod ter ukrepe vla-kaznovanje »krivcev«. Potem le zastopnike tiska in Jih seznanil do Ce " Podrobnosti o četrti pomtdM Nem' ■Ua TZa ureditev narodnostnega proble-r0*' a načrt je tak, kakršnega je vaš po-le č*alec že prel sporočil. Z njim se da-U^J^škosIovaškim narodnim manjšinam uhnt10, septembra. Predsednik dr. Beneš je sprejel danes do-^e**ice ur* zastopnike sudetskih 0 *Dlns ,n 7 n^ml podrobno razpravljal Klado em položaju in o podrobnostih "Ih urjene in smisla najnovejših vlad' m minski najnuvujsm vmu- d'°gov za ureditev narodnostnega LONDON, 10. septembra. Angleška vlada je sklicala za ponedeljek sejo ministrskega sveta, ki se bo vršila istočasno s pričakovanim Hitlerjevim govorom. V zunanjem ministrstvu se naglaša, da praške vlade ni mogoče siliti k še nadaljnjim koncesijam. To stališče je naj-brže v zvezi s pritiskom Francije na London. Zatrjuje se, da je o tem bil obveščen tudi predsednik dr. Beneš. Konference vodilnih ministrov, ki so se ukvarjali z nastalim položajem okoli Češkoslovaške, so se tudi včeraj nadaljevale. Zunanji minister Halifax je odpovedal svoj odhod v Ženevo in tudi vojni minister Hoare Belisha ni odpotoval k vajam v Aldershot. Ministri so po vesti »Daily Expressa« razpravljali: 1. O novi prošnji francoske vlade, naj se takoj sporoči Hitlerju, da bi vsak napad na Češkoslovaško pomenil evropsko vojno in 2. o prošnji češkoslovaške vlade, da je treba zajamčiti vsako oslabitev strateških pozicij ČSR z angleškimi in francoskimi jamstvi. LONDON, 10. septembra. »Daily He-rald« poroča, da je angleški poslanik v Berlinu Henderson dobil nova navodila, naj ponovno izjavi nemški vladi, da ne more računati z angleško nevtralnostjo v primeru nemškega napada na Češkoslovaško. To nalogo je Henderson izvršil včeraj v Niirnbergu na sestanku z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom. Isti list pravi dalje, da namerava Litvinov sprožiti češkoslovaško vprašanje tudi pred sejo Zveze narodov v Ženevi na temelju člena 11 pakta. »Daily Herald« zahteva sklicanje parlamenta in pravi, da niti en sam odgovorni Anglež ne more verjeti, da bi Anglija mogla ostati v primeru evropske vojne nevtralna. Zaradi tega se ne sme še dalje mečkati, ampak je treba to tudi uradno jasno in glasno povedati. LONDON, 10. septembra. Havas. Včerajšnja posvetovanja angleških vodilnih ministrov s prominentnimi osebnostmi javnega življenja so trajala 5 ur. Dej- stvo, da se je zunanji minister Halifax dalje časa razgovarjal s svojim prednikom Edenom in da je predsednik vlade Chamberlain sprejel voditelja opozicije majorja Atleea, dokazuje jasno, da si hoče vlada zagotoviti podporo vseh političnih skupin. Chamberlain je sprejel tudi sira Archibalda Sinclaira in NVinstona Churchilla. Ta posvetovanja so bila v zvezi s poostritvijo mednarodnega položaja. Tu se sodi, da je stališče sudetskih Nemcev obenem barometer za razvoj dogodkov v Nemčiji. Zaradi tega se stališču sudetskih Nemcev v Londonu ne prisoja več prejšnja pomembnost. Vprašanje je le, ali je Nemčija sploh voljna odstraniti napetost političnega položaja in omogočiti rešitev sudetsko-nemškega vprašanja v okviru ČSR? V Londonskem zunanjem ministrstvu so prepričani, da je šla praška vlada v svojih koncesijah že do skrajnih mej. Sedaj je vprašanje, ali bo Nemčija nove praške ponudbe sprejela in ali se bodo sudetski Nemci odločili za poštena pogajanja in ne bodo le znova skušali pridobivati čas, da dajo z zavla čevanjem zunanjim faktorjem možnost za sklepe, ki bi resnost položaja še stopnjevali. V Londonu poznajo dobro stališče Francije in razumejo njeno željo, da London točno določi svoje stališče in ga razločno pove vsem, ki v odločnost angleške vlade morda še dvomijo. Angleška vlada se dobro zaveda resnosti položaja To dokazujejo posvetovanja in sklicanja izrednega ministrskega sveta za ponedeljek, na katerem bodo sprejeti zelo odlo čilni sklepi. S tem v zvezi se opozarja na izjave poslanika Hendersona nemškemu zunanjemu ministru Ribbentropu, \ katerih je ponovno opisal posledice, ki b jih povzročil vsak napad na suverenos ČSR. Ker pa to še ne zadostuje, da bi vse v Nemčiji repričalo o resni odločitvi Anglije, se tu zatrjuje, da se morajo storit še odločnejši koraki, da se da tudi izjav z dne 21. maja še močnejši poudarek. Mnenje uglednega Spanca Španski javni delavec, politik, publicist in diplomat Salvador de Madariaga, ki se je. že v začetku državljanske vojne umaknil v tujino, ker ne odobrava politike nasilja, je napisal izdajatelju »Timesa« pismo, v katerem poziva Franca, naj sklene mir, ker sta pač že obe strani prišli do prepričanja, da ne moreta druga drugo uničiti. V takih okoliščinah ni vojna več samo zločin, ampak tudi norost. Goebbelsova taktika V Berlinu mislijo, da se je poleg Ro-senberga, ki zastopa pomirljivo stališče v češkoslovaškem sporu, zaradi kolonij, ki naj bi jih Nemčija na drugi strani dobila, odločil za to stališče tudi Goebbels. Mnenja je, da bi mirna rešitev spora Hitlerju veliko koristila ne samo v zunanjem svetu, ampak tudi med Nemci samimi, ki večinoma niso navdušeni za vojne avanture. Pravijo, da ima načrt za mirovno konferenoo jugovzhoda Evrope pod vodstvom Nemčije, češkoslovaška naj bi odstopila sudetski teritorij, dobila pa bi zato gospodarske koncesije. S to politiko bi si Nemčija pridobila tudi kolonije. Bratska skupnost Sarajevska revija »Pregled«, ki je posvetila svojo zadnjo številko Češkoslovaški, priobčuje članek Jovana Kršiča Naša Čehoslovačka«, v katerem pravi avtor: »Mi na slovanskem jugu z nemirom zasledujemo današnjo borbo Češkoslovaške: zavedamo se, da se Češkoslovaška bori tudi za nas, čeprav ne v našem imenu. Danes bolj ko kdaj čutimo, da je češkoslovaška naša, naša ne samo po mistični enoti krvi, temveč tudi po borbi za ideale svobode in človečan-stva, ki so nam bili vedno skupni. Češkoslovaška je naša kakor je naša Jugoslavija, kajti obe državi sta delo skupnih bojev. Tvorci Češkoslovaške so se opirali v svojih borbah v emigraciji tudi na Jugoslovane, zatirane, ali nepremagljive; češki dobrovoljci so se bojevali v srbski armadi, čeprav v avstrijskih uniformah ... Jugoslovani smo s srcem in voljo ter s svojo silo na strani Češkoslovaške, in mi to pred nikomer ne tajimo. S tem manifestiramo za praktično slovansko vzajemnost, ki nam more zagotoviti to, kar je našega. In češkoslovaška demokracija je tudi naša!« / Maribor, 10. septembra. Meseca maja, ko je bil zunanje-politični položaj silno napet, je predsednik češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš dejal v mestecu Taboru, znanem iz husitskih bojev, te-le zelo zanimive besede: »Verujem v demokracijo, prepričan sem, da se bo v nevarnosti vedno dobro obnesla — izkazala se je z vsemi svojimi dobrinami v dvajsetih letih obstoja naše države. S tem hočem poudariti, da moramo vse svoje sile in moči še bolj posvetiti resnično ustvarjalnemu delu. Poudarjam to dejstvo še posebno tu na tleh Tabora, kjer so prav za prav zrasla prva dejstva naše zgodovinske, verske, politične in socialne demokracije. In trdno verujem in upam v popolni uspeh te naše politike.« Vsekakor so to ob silno zamotanem in nejasnem zunanjepolitičnem položaju, v katerem se je Evropa znašla, jasne besede izkušenega državnika, ki ob vedno silnejšem porastu in napredku totalitarno usmerjenih režimov in formacij ni pozabil na pravi in resnični ideal realne po-Iftike — na demokracijo. Nas posebno zanima položaj malih držav in narodov, ki je nastal po priključitvi Avstrije k Nemčiji in po onem dnevu, ko se je v češkoslovaški republiki odprlo vprašanje sudetsko-nemške narodnostne manjšine. Zdi se mi, da je dogodek z Avstrijo bil dovolj jasna šola za vsakega nepristranskega in v zunanji politik; nekoliko verziranega človeka. Brez dvoma pač ostane resnica, da se male države morajo danes odločiti med dvema grupacijama v Evropi in svetu in s tem tudi med dvema političnima doktrinama — med demokracijo in totalitarizmom. Seveda je silno zamotan problem in zelo važno vprašanje, katera od teh dveh doktrin' je boljša in bolj odgovarja politiki, ki naj jo vodijo male države. In tu nam je zgled Avstrije prava politična šola. V svetu gre namreč za dve tezi, ki urejata zunanjo politiko malih držav in ki jo zastopata dva bloka. Najprej je pred nami os Rim-Berlin in njena politika do malih držav, ki je dosledno vse male države, ki so se zbrale okoli nje, osamila in jih ločila od ostalih. To seveda s popolnoma prozornim, in določenim načrtom — s takšno osamitvijo razbiti namreč organiziranost in politično povezanost, ki je nehote pod silo razmer in dejstev v Evropi in svetu nastajala, da bi imela bolj proste roke za svoje težnje, ki so se čisto nujno iz zunanjepolitične doktrine totalitarizma pojavile. In' na drugi strani moremo zaslediti blok demokratičnih držav, ki ga v Evropi predvsem predstavljata Anglija in Francija, v Ameriki pa Združene države. Težnja tega bloka sili prav v nasprotno smer. Združiti in tesno povezati namreč vse male države v kompaktno in možno politično celoto, da bodo tako povezane nudile lahko dovolj moči vsem notranjepolitičnim vprašanjem, s katerimi se morajo nujno neprestano baviti, v zunanji politiki pa bodo podprte od demokratičnih velesil lahko mirno vzdržale ono fronto. ki so se ji priključile. Stojimo pred dejstvi, ki dovolj zgovorno govore o pozitivnih vrednotah prve ali druge. Omenjani samo Avstrijo, ki je vztrajala na črti zunanje politike, ki sta jo zavzela Rim in Berlin in jima je pomagal po svojih močeh še Tokio. Tudi druga od teii — Madžarska — nam dovolj jasno govori s svojo nesmotrno in neurejeno zunanjo politiko, da je politika izolacije silno kočljiva zadeva, saj se iz tega okolja v zadnjem času skuša iztrgati, pa se ji to prav nič posebno noče posrečiti. Problem Kitajske je bolj zamotan in bi mu bilo treba posvetiti posebno pozornost! Brez dvoma je treba tu upoštevati še mnogo drugih važnih faktorjev, ki se nanašajo specialno na življenjske potrebe in politične namere Japonske, ki ji brez dvoma ledbi pred očmi neko posebno »rumeno poslanstvo«, pa četudi ga skriva za »boj proti komunizmu«. Na drugi strani pa moremo prav v teh dneh občudovati mirnost in realnost češkoslovaške politike, ki se prav nič ni odmaknila od one smeri, ki jo je začrtal pokojni Tomaž G. Masaryk. Pogajanja s sudetskimi Nemci, volitve v mesecu maju in notranja koncentracija političnih in narodnih sil nam dovolj jasno govore o notranjepolitični konsolidaciji. Njena zu- Trife milijoni Rusov na zahodu RUSIJA ZAHTEVA OD ČEŠKOSLOVAŠKE, DA NE POPUŠČA NEMCEM. — POVELJSTVO NA VZHODU PREVZAME MARŠAL BLUCHER. LONDON, 10. septembra. »News Chro-nicle« poroča iz Prage, da je sovjetsko-ruski poslanik v Pragi obvestil češkoslovaško vlado, da sovjetska Rusija ne želi nobenega popuščanja več nasproti Nemcem s strani Češkoslovaške. Sovjetska Rusija je pripravljena braniti Češkoslovaško v vsakem primeru in ima na svo- jih zahodnih mejah zbranih že tri milijone vojakov. Iz drugega vira se pa poroča, da je bilo vrhovno poveljstvo nad sovjetsko vojsko na zahodu poverjeno maršalu Blucherju, ki je bil doslej, kakor znano, poveljnik sovjetskih čet na Daljnem vzhodu. Ustvarjanje bojne psihoze v Nemčiji VES NEMŠKI TISK PRIKAZUJE DOGODKE NA ČEŠKOSLOVAŠKEM KOT NAJVECJE MUČENJE IN PREGANJANJE SUDETSKIH NEMCEV. resničnih dogodkih poučila iz kakega drugega vira, silno napeto in nervozno razpoloženje. Tako zavedeno ljudstvo je prepričano, da še nobeno ljudstvo nikoli ni trpelo takega preganjanja, kakor ga trpe sudetski Nemci. Ljudje se zato sprašujejo, zakaj Nemčija to dopušča in zakaj že ni udarila na Češkoslovaško. Tu gre očito za ustvarjanje bojne psihoze po določenem sistemu. BERLIN, 10. septembra. Reuter. Ves nemški tisk objavlja neprenehoma nova alarmantna poročila o čeških grozodejstvih nad sudetskimi Nemci. Kakšna in v kakšnem duhu so pisana ta poročila, dokazujejo že naslovi: »Bestialnosti v čeških zaporih«, »Strahotno mučenje aretirancev«, »Mučenje v Moravski Ostravi«, »Barbarstvo podivjane policije« itd. Vsa ta poročila ustvarjajo v javnosti, ki nima prav nobene možnosti, da bi se o V Parizu pesimistični LEON BLUM PRAVI, DA NE GRE VEČ ZA SUDETSKE NEMCE IN ČEŠKOSLOVAŠKO, AMPAK ZA USODO VSE EVROPE. PARIZ, 10. septembra. Pariz je prevzel zaradi najnovejšega razvoja dogodkov na Češkoslovaškem, incidentov v Moravski Ostravi in drugod ter stališča, ki so ga zavzeli sudetski Nemci, velik pesimizem. Največji pesimizem pa ’ povzroča spoznanje, da tudi vsa misija lorda Runcimana ni mogla do-sleej doseči, da bi sudelski Nemci v čemerkoli popustili. Leon Blum jc napisal v „Populaireu,;, da se dejansko ne gre le za sudetske Nemce in Če- škoslovaško, ampak za usodo Evrope in svobode v Evropi, a s tem tudi v Franciji in Angliji. Lucien Romier piše v „Figarou“, da dokazujejo incidenti v sudetsko-nemških krajih, da se hoče zrevollirati vse obmejno ozemlje. S lem sc hočejo izsiliti še nadalnje koncesije, a nazadnje zunanjepolitični nameni. Zdi se, da Berlin nima najboljšega mnenja o solidarnosti zahodnih i sil. V podobnem duhu pišejo tudi več j ali manj vsi ostali pariški iisii. Frank izročil Hitierju praške predloge NORNBERG, 10. septembra. Havas. Namestnik Konrada Henleina, poslanec dr. Frank, je prispel včeraj v Niiruberg in izročil Hitlerju zadnje predloge češkoslovaške vlade o rešitvi sudetsko-nem-škega vprašanja. Nadaljnji vpoklici bi sledili samo v primeru resnega pričetka konfliktov. Francija je zaenkrat dovolj pripravljena PARIZ, 10. septembra. Pariz je polu rezervistov, ki so bili poklicani pod orožje. Mnogo vojaštva je tudi na železniških postajah. Posebno sc opažajo povsod motorizirani oddelki in oddelki specialnih čet. Kakor se iz poučenega vira izve, Francija zaenkrat ne bo nadaljevala mobilizacije, ker je meja že zadostno zasedena in zavarovana za vsak primer. nanjepolitična aktivnost in delavnost je brez dvoma izraz urejenih razmer na znotraj in predvsem tesne in zavestne povezanosti z demokratičnimi velesilami, za kar imamo dovolj jasen dokaz v Runcimanovi misiji in angleških in francoskih političnih izjavah in korakih v Berlinu. Jasno je torej mogoče spoznati, da od zunanjepolitične orientacije malih držav danes prav za prav zavisi njihova usoda. In prav zato je nujno potrebno z zdravim in jasnim gledanjem premotriti poti, ki se odpirajo. Ob vseh zunanjepolitičnih dogodkih zadnjih mesecev in ob njihovih odrazih v notranjepolitičnem življenju, pač ni težko presojati. In kakor se v prvem hipu zdi mnogim nesmiselno proglašati v tem času načela demokracije, smo ob zadnjih dogodkih prepričani, da je to edina politika zdravega življenjskega realizma. In trdno smo tudi prepričani, da je danes »treba v demokracijo trdno verjeti in verovati, ker se je vedno izkazala kot edino prava in realna politika«, kakor je dejal že pred meseci dr. Beneš v Taboru. M. V. ČEŠKE MANIFESTACIJE V MORAVSKI OSTRAVI. PRAGA, 10. septembra. Havas. Včeraj je priredilo okoli 50.000 Čehov v Moravski Ostravi ogromno manifestacijo za vlado, pri kateri so govorili mnogi poslanci in drugi voditelji ter odobrili postopanje vlade. TUJE DELEGACIJE V NURNBERGU. NUERNBERG, 10. septembra. Hitler je sprejel včeraj v Nemškem dvoru v Nurnbergu delegacijo nacionalne Spanje, ki je prišla na kongres nacional-no-socialistične stranke. Delegacijo vodi general Kspenosa de los Monteros. Obenem se mudi na kongresu tudi delegacija fašistične Italije pod vodstvom ministra Farinaccija in delegacija iz Madžarske. GENERAL FRANCO ODSTOPI? LONDON, 10. sept. Dobro informirani list „Financial Times'‘ piše, da namerava general Franco odstopiti in prepustiti politično voditeljsko mesto nekemu umerjenejšemu politiku, ki je pristaš pomarjenja. Angleški konservativni list misli, da se jc v vrstah generala Franca pojavilo nezadovoljstvo in si nihče nc želi vojne še eno zimo. Značilen pojav jc tudi bratenje vojakov na frontah, kjer že dalje časa ni bilo bojev. ŽIDOVSKE ŠOLE V ITALIJI RIM, 10. sept. Vida je sklenila ustanoviti posebne šole za židovske otroke. REKORD BREZMOTORNEGA LETALA DUNAJ, 10. septembra. Bvezmotorni letalec Anton Kahlbacher jc popravil svoj zadnji svetovni rekord od 23 ur 13 minut na 30 ur v zraku. OBSODBA V BRAZILIJI RIO DE JANEIRO, 10. sept. 159 »Inte-gralistov« (brazilske fašistov) je bilo obsojenih zaradi poizkusa revolucije H. maja na ječo do 10 let. španski boji brez odSošitev BARCELONA, 10. septembra. Po P°" ročilu republikanskega vojnega ministrstva, se je posrečilo včeraj republikan* skim četam odbiti vse nacionalistične napade. Pri tem je imel sovražnik velike izgube. Pri Lavalu de la Torre so v odseku Partida de Fasuan republikanci zavzeli koto 62. Uradno poročilo pravi, da so trije sovražni trimotorni bombnik1 včeraj znova obmetavali z bombami Va-lencijo. Neka bomba je padla tudi v bližino angleškega parnika »Statford« 111 ga deloma poškodovala. SALAMANCA, 10. septembra. Iz na' eionalističnega tabora poročajo, da s0 čete generala Franca zopet nekaj napredovale in da odpor republikance' zelo popušča. Včeraj je bilo zopet se' streljeno sovražno letalo. Drobne vesti Slavje Ciril-Mciodove družbe v Ptu' ju. V soboto zvečer bodo prispeli v Ptuj delegati in bodo zvečer zborovali. Za občinstvo pa bodo slavnosti ule v nedeljoo. Dopoldne bo sprejel11 gostov na kolodvoru in zborovanje-popoldne pa ljudska veselica v Ljud' skem vrtu. Neodvisno gledališče — zadruga* Neodvisno gledališče avantgardistov snuje pod vodstvom g. Žižka Franca lastno zadrugo. Občni zbor bo v nedelj0’ 17. septembra v hotelu »Novi svet«. Gostilničarsko okrevališče na F°' horju. Na zadnji seji Združenja Gostinskih podjetij v Mariboru jcw sprejet predlog o gradnji gostilničar skega okrevališča na Pohorju in u® hotela, kakor so nekateri listi napac' no poročali. V ta namen sc jc se* slavil poseben odbor s predsednik«11’ g. Klesičem na čelu, ki bo pripra^ potrebne načrte in proračun. Okre vališče, ki bo namenjeno predvse® gostinskim podjetnikom iz cele drz^ ve, bodo gradili mariborski gostil^1 carji v lastni režiji. Z gradnjo bo« pričeli spomladi in bo okrevališče n Pohorju do jeseni žc dograjeno. Trpinčenje živali. Na zahtevo &■ Vilko Trpina je stražnik prijavil hlajT ca Alojza M., ki jc v kolodvorski l*1 ci pri odvažanju zemlje s stavbi® neusmiljeno pretepal konja, ker ,ll_ sta mogla potegniti preobloženega v0. za. Na konjih so se poznale lise 0 udarcev z bičem. Mariborsko gledalište Prijavite se za gledališkega abo®®*^ la! Za nizko vsoto, ki se plačuj*', osmih zaporednih mesečnih obrok (od 8. din na mesec navzgor) dobite ^ dramskih, 7 glasbenih predstav i*1 koncert. Repertoar, ki temelji pa . branih domačih delih ter na najizr/V-, lejših umetninah svetovne literatu je tudi letos prav zanimiv. P°PeS :a, pa ga bodo še številna gostovanj Tudi bloki so v gledališču na lago za vse tiste, ki se ne morejo nočejo vezati na določene dne abonmaja. Abonma na blok se plač tako v 8 mesečnih obrokih in uPr*Ljt čuje do istega števila predstav vezan abonma, toda ob poljubnih o vvih. Izuzete so le predstave z ozna ,.Izven“.__________________________ % Radio Nedelja, 11. septembra. .g Ljubljana: 8 Vokalni koncert. Cerkvena glasba. 11 Otroška ura- ' Opoldanski koncert. 17.30 Prenos ie.g$o vanja harmonikarjev z velesejma. • Večerni koncert. 22 Napovedi, P°r nočna glasba. Ponedeljek, 12. septembra. Ljubljana: 12 Opoldanski k011,06^ 18 Popoldanski koncert. 20 Koncer • Napovedi, poročila, nočna glasba VREMENSKA NAPOVED. Nobene bistvene spremembe. ^j, vreme se bo nemara držalo še nek za kasneje prognoza še ni mogoča- Borza. Ciirih, 10. septembra, ^06 Beograd 10, Pariš 11.95, London v-p New York 442.50, Milano 23.24, 15.2! Ob tridesetletnici zgodovinskih ptujskih dogodkov Jutri 11. t. m. bo v slovenskem Ptuju zopet zborovala naša Družba sv. Cirila in Metoda Ptuj, 10. septembra. Slovenski Ptuj se že danes pripravila na jutrišnjo glavno skupščino Družbe sv- Cirila in Metoda, da proslavi z njo tridesetletnico dogodkov, ki so prvi zrecitirali ves slovenski narod proti tedanji cesarski Avstriji, in obenem dvajsetletnico našega osvobojenja in zedinjenja v kraljevini Jugoslaviji. Prav naš starodavni in staroslavni Ptuj, ki je predstavljal nekoč najbolj vroča tla naših slovenskih narodnih bojev, je bil tisti, ki je v septembru pred tridesetimi leti pokazal edino pot do slovenske svobode, pot do popolne narodne strnjenosti in neomajne odločnosti. Klic v Ptuju oblatenih in pretepenih Sloven-cev je segel do zadnje slovenske vasice in ni bil nikoli pozabljen. Rastel je v ®ogočno gibanje, ki se je preko majske deklaracije in prevrata 1. 1918. končalo z ustanovitvijo kraljevine Jugoslavije. Danes in jutri ta naš Ptuj ne bo več krik zatiranih, ampak ponosen glasnik ^nosnega svobodnega naroda. Povedal bo, da je naš in hoče naš vedno ostati. Prisegel bo znova zvestobo našemu narodu, naši državi in njenemu vzvišenemu Radarskemu domu. Zato pozdravljeni vsi, ki nas danes in jutri obiščete! Iz zgodovine bojev ptuiskih Slovencev si hišo uredili in jo imenovali »N a r o d-ni dom«. Simbol in trdnjava zbiranja slovenskih sil je bil ta dom, ki je toliko trpel v septembrskih dneh, ko so Ptujčani prestali preizkušnjo svoje zavesti in vere. 13. SEPTEMBER 190S Težek je bil boj za uveljavljenje pravic slovanskih ljudstev. Živeli smo v različnih okoliščinah in v dunajskem državnem zboru je bilo težko najti prave temelje za skupen nastop. Pa tudi mi Slovenci sami nismo bili složni. Zavojevalci so raztrgali naš narod, da sta Korošec in Kranjec komaj vedela za Prekmurca, a Štajerc in Primorec nista smela v Kranjcu videti brata. Vsak je posebej doživljal poraze in majhne zmage, vsak se je sam boril s svojimi težavami. Že takrat smo poznali ozke strankarske koristi in politiko drobtinic. Prvaki z Blei-weisom na čelu so bili v boju nedosledni in popustljivi, mladi so se prepirali z njimi in zagovarjali napredne ideje in popolno narodno svobodo po prirodnem načelu. Le včasih so osvetili svetli trenutki — zd časa taborov, predvsem pa po 13. septembru 1908. Leta 1885. ustanovljena moška podružnica Ciril-Metodove družbe, katere namen je bil ustanavljati slovenske šole in podružnice, žarišča narodne prosvete in prebujenja, je sklicala za omenjeni dan v Ptuj svoj občni zbor. Nemčurski »Šta-da je bil shod te »kranjske sklican, da opravi »panslavistične deželno-izdajalske namene«. Zato so nemčurji počakali goste iz Ljubljane, Trsta in drugod, ki so se pripeljali v Ptuj že prejšnji večer. Na Slovence so letele palice in kamenje, nekdo je ugasil luči v drevoredu in skupščinarjem so hoteli zapreti nemčurj* celo pot v mesto. Ti pa so se med napadi in psovanjem umaknili po stranskih poteh in ulicah v Narodni dom, kamor so za njimi pritisnili tudi nemčurji. Razbijali so šipe in pretili, ponoči pa širili letak, v katerem so klicali »ptujske patriote« na boj, češ, da hoče »vindišarski nasprotnik narediti našemu nemškemu mestu sramoto... (in) prostor panslavistični trobojnici. Zato je bila sklicana 13. sept. v Ptuju glavna skupščina in bo obenem ustanovljeno neko Sokolsko društvo. Iz vseh okrajev bodo prišli rdečesrajčniki in drugi panslavisti... Mi opazujemo to sramotno početje kot neverjetno izzivanje... Nemci! Uporabimo svoje hišne pravice!« Dopoldne so res napadli nahujskanci zavedne Slovence z jermeni, kamenjem, jajci in črnilom. Na njihovo kričanje in pesem »Die Wacht am Rhein« so strnjeni Slovenci krepko odgovorili s »Hej, Slovani«, kar so smatrale oblasti, ki so ves čas trpele in gledale zasramovanje in pretepanje Slovencev, za izdajo in so aretirale več skupščinarjev. Ostali so se komaj prerili do vlaka in pretepi so se vršili še med vožnjo. SLOVENCI SMO SE VZDRAMILI Ptujski dogodki so sprožili celo gibanje in zavalovale in vzkipele so dolgo časa zatajevane narodne sile po vsej Sloveniji. Sodu je bilo izbito dno. Vrstile so se demonstracije po vseh večjih krajih Po dobi avstrijskega absolutizma in zatišja v slovenskem političnem življe-nlu» je nastopila v drugi polovici prejšnje-stoletja ustavna doba, in spet so se ^zgibali duhovi po Slovenskem. Leta J°®1. so ustanovili narodni čitalnici v priboru in Celju, 23. julija 1863. pa je ^klical Miha Herman 60 Ptujčanov, jP Sot udarili temelj ptujski Narodni či-f®Jnici. Ko so bila pravila potrjena, je 5. sept. 1864. Čitalnica odprta. Ustanovitev narodne čitalnice p Godba iz Maribora je zjutraj zbudila bičane in pozdravila goste iz Maribo-«>'ki jih je vodil dr. Sernec, goste iz ~elia z dr. Kočevarjem na čelu, zavedne jjjovence iz Sl. Bistrice, Ormoža, Ljuto-j era in Hrvate iz Varaždina. Slovenski rakovi in belo-modro-rdeče zastave so ^aPolaIe v vetru, ki je razganjal oblake. r> Vošnjak je v govoru poudaril pove-Jost usode Slovencev in Čehov. Od-brlavil mu 'nž- Jedlička in potrdil 2^tstvo obeh narodov. Zvečer so se fali domačini in gostje v Kristovi dvo-* n’> kjer je pozdravil navzoče dr. Ko-nakar je povedal dr. Sernec, da JJjj zdaj ne bo več tuj, temveč domače v> na domači zemlji. Vošnjak je poklal namen Čitalnice. Čitalnica naj ne ojk kraj zabave, temveč učilnica! Z ijuK v blagostanje in v domovinsko oezen! Zaključil je govor z navduše- ^•nirni besedami: »In takrat, ko bo vsak ________ In Vv®seIiem pripravljen vse premoženje jerc« je pisal lovljenje žrtvovati na oltarju domo- družbe« sklic yjLJa* takrat bo visoko v čistem zraku na®a zastava in po vsem sloven-»re,ni Svetu bo vesel° donela pesem: »Na-A’ zastava slave!«« sIojm nePreslan>m vzklikanjem je za-s^Ja po dvorani ta pesem, in srca vseh de pitala v ljubezni do dpmače bese-slov evsk' zbor je zapel še vrsto drugih sDore«skih rodoljubnih pesmi in končal vej s slovansko himno. Na koncu se-^ a tudi ni manjkalo obveznega »živi-l)ravCeSariu’ ki je dal narodom enako-dobrnOS*‘ zavec^n‘ Slovenci so prav h0rit? bedeli, da si morajo to še-le pri-$ta pnn Stalnico je- pristopilo že avgu-iem-,1 ud°v, in nay)dno gibanje je za-vedno širše ljudske plasti. Do te-Ke, ,ni bilo hujših nasprotstev med r^v ‘ in Slovenci. Slovenec je bil kmet, Da trgovec in obrtnik, kaplan. Nemec sest^p°d v uradu, velik trgovec, potlej, kmalu je začutil v narodnostno 00]u nemški meščan čisto konkret-SosnnH . sc ie za svoj Privilegirani lostjipars!ti p°l°žaj. Kajti nosilci narod- jlijji jlr^a Prebujenja so si pod narodnost *eVe Podstavljali čisto realne zato \ ^nici in njih podrepniki so ve-V * Prebujeni in revolucionarni 'fgovin ° in Ptujčan zagrabil v roke tudi °' obrt in industrijo. £ AKUP NARODNEGA DOMA Hip«?.1011 11' ve^ našla prostorov v sre- ko: ^iii r‘estje v^oral se je preseliti v predano 'n Se napis »čitalnica« je moral 'znad vrat. Toda zavedni Ptuj in v Ljubljani sta obležala mrtva I5letni četrtošolec Ivan Adamič in 21letni Rudolf Lunder — dijak in delavec. Ob mrtvih truplih in ob preliti krvi padlih žrtev se je strnilo vse slovensko ljudstvo brez ozira na pripadnost k Slovenski ljudski, Narodni napredni ali Socialistični stranki. Kako silna in odločna je bila tedaj narodna zavest, nam pričajo srditi in obenem obupni izpadi nemčurskega »Štajerca«, ki ga je urejal odpadnik Karl Linhart, ki je vodil napade nemčurjev na skupščinarje. Z vsemi sredstvi je hotel razbiti zavest skupnosti vseh Slovencev, pretil in obljubljal, da »bo vse, kakor je bilo«, če kmetje ne bodo poslušali upornikov. »Štajerc« je pisal, da gre narodnjakom le za to, da raztrgajo »zeleno Štajersko in ustvarijo s Kranjci ter Balkanci svojo panslavistično državo«. Goste iz Ljubljane in drugod je imenoval »mešetarje, smrkove študente, druhal, deželne izdajalce« in hujskal nanje oblasti. Na nemškem shodu, ki je bil sklican tisto nedeljo popoldne, je izjavil uskok Linhart, da »nima nikdo nič proti slovenskim kmetom. Naš boj gre edino pro- ti onim hujskačem, ki hočejo Štajersko raztrgati, da bi mi Štajerci z našimi davki dolgove vedno zadolženih Kranjcev plačevali, ki hočejo Avstrijo izdati, ki nas; hočejo združiti s Srbi in cigani«. Linhart se je na vso moč trudil, da odtuji kmete in delovno ljudstvo njegovi inteligenci in Ptuj Ljubljani. Za glavne krivce je razglasil list dr. Kodermana, krčmarja Ku-reža iz Podvine, mlinarja Brenčiča iz Rogoznice in krčmarja Huršca. Priobčeval je kričeča svarila, pretil in pregovarjal Ptujčane, naj opustijo bojkot nemških trgovin... Še 27. sept. je pisal: »Vse to divjanje ... je le prvi poskus upora tistih panslavističnih razgrajačev, ki hočejo s silo razbiti Avstrijo.« IN PRAV JE IMEL LINHART Danes ni več njega, ni več njegovega strupenega lista, niti Avstrije ni več, pač pa že dvajseto leto živi Jugoslavija, in naš Ptuj je vključen v slovensko življenje! Danes se Ptuj trdno zaveda svojega položaja in svoje naloge v narodno osvobojeni domovini in ob svojih slav-nstnih dneh bo počastil spomin vseh onih, ki so se dosledno borili proti tujim zavojevalcem in domačim uskokom za našo narodno svobodo. Slovenski Ptuj je trdno odločen braniti to svojo svobodo in sodelovati z vsemi Slovenci in Jugoslovani za srečo in napredek vseh bratov. Jutri bo ob skupščini Ciril-Metodove družbe, ki se zbira v njem za 30letnico sedaj že zgodovinskih dogodkov, to tudi javno pokazal. r*nožu "Ibrali po mestu in okolici, po SL? si k„l,^red'šču in Mariboru denar, da ie hiu sHotel zur Stadt Wien«, hišo, takrat na prodaj. Ptujčani so bila Novira Nevzdržne razmere ob severni meji TRIRAZREDNA ŠOLA S 170 UČENCI IN ENIM SAMIM UČITELJEM. Mariborčan, ki že več let intenzivno ■ proučuje razmere na naši severni meji, nam s svojega zadnjega izleta v narodnostno najbolj izpostavljenemu pasu ob meji piše naslednje: Mali šmaren. Na naši strani praznik, pri mejašu navaden delavnik. Onstran meje živeči naši bratje pa so kljub temu prišli na obisk k znancem in sorodnikom. Kako veseli so, ko jih pozdraviš slovenski in v materinščini povprašaš, kako da jim je in jim poveš to in ono. Naše obmejne straže so — odkar sem bil zadnjič tu — zelo ugladile svoj nastop ter so do izletnikov zelo prijazne. Promet se navidezno tu ob meji razvija dokaj normalno, vendar pa je še marsikje precej pomanjkljivosti, na katere bo treba ob priliki s prstom pokazati, da se bodo morda potem le zganili naši merodajni faktorji. Na tem izletu sem se pobližje zanimal tudi za obmejno državno osnovno šolo. Ko sem bil zadnjič tu, je bila še v zelo žalostnem stanju. Pod vodstvom novega in mladega šolskega upravitelja pa se postopoma vse prenavlja, začenši pri najbolj potrebni zamenjavi starih oken z modernimi, da bo poslej sploh mogoče prezračiti prenatrpene učilnice. Na vrsto pridejo nove klopi, inventar itd., da se bo mladina boljše počutila. Je to triraz-rednica z okoli 170 učenci. Na celi šoli pa en sam učitelj, ki je vse: upravitelj, učitelj itd. Dve leti že moleduje, naj mu pridelijo vsaj še eno učiteljsko moč. Kljub obljubam in raznim intervencijam pa je ostalo vse zaman. Ob pričetku šolskega leta ima dela čez glavo. Pouk zaradi tega precej trpi in učenci ne morejo biti deležni tiste pozornosti in skrbi, ki bi jo zlasti še na meji morali biti deležni v dvojni meri. Pa ne le da trpi pouk, v enaki meri je s tem prizadet tudi ugled naše države in ugled obmejnega prebivalstva, človek se vpraša, kako je to sploh mogoče? Kako le more vzdržati en sam učitelj toliko pezo? En sam odgovor je: mož je na mestu, ki ve, kaj je dolžnost, biti učitelj na severni meji. Vendar pa je skrajno nepremišljeno, do tolike mere izrabljati idealizem, ki se s poslednijimi silami bori proti razmeram, ki ga tiščijo k tlom. Vsakdo pa tudi lahko razume, kako naš mejaš take neurejene razmere izrablja v svojo korist. Ob tej priliki sem namreč ugotovil, da naš mejaš, ki v svoji šoli onstran meje nima niti polovico toliko otrok, vabi naše otroke v svojo šolo, obljubljajoč otrokom in staršem razne ugod nosti, kot oskrbo otrok, podpore itd. Toda zaman so sirenska vabila z onstran meje, naš učitelj si z novimi in novimi otroci nakopava na ramena še več dela, da le ohrani naše otroke narodni zajed-nici in ne dopusti, da bi se odtujili rodni zemlji in materinemu jeziku. Optimist je do skrajnosti, velik idealist in v oporo celemu narodnostno ogroženemu pasu. Kaj, da je na tem mestu kdo drugi, ki tako trden? In kako je drugod, kjer so v podobnih slučajih njegovi vzorniki že — obupali? Težka vprašanja! Tudi ta slučaj naravnost vpije, kako je treba nemudoma usmeriti vse sile na našo severno mejo, da bodo na njej stali stražarji, ki bodo kljubovali še tako hudim viharjem! Naši sezonski delavci se vračajo iz Nemčije Naše severne pokrajine, Slovenske gorice in Slovenska Krajina, so bile letošnjo pomlad pozorišče živahnega izseljevanja mladih sezonskih delavcev, ki so odhajali s trebuhom za kruhom na 6 in 18 mesečno sezonsko delo v Nemčijo. Mladina, in ta predvsem kmečka, je iz nekakšne pohlepnosti po boljšem zaslužku odšla v Nemčijo na trdo sezonsko delo. Ta mladina, cvet našega naroda, se je po mnogih vaseh obmejnega ozemlja poslovila od svojih staršev, svojih rojstnih hišic in svoje domače grude. Žalostni so bili prizori, ko so odhajali ti mladi ljudje, ko sta se poslavljala sin ali hči od svojih dragih, osamljenih in onemoglih staršev. Drugod je odhajal mladi mož od žene in od svojih otrok z namenom, da zagotovi s trdim delom svoji družini lepšo bodočnost. Odhajala je tudi mlada mati in žena in zadnje slovo je bilo ganljivo. Takšnih prizorov je bilo mnogo, ko so odhajali naši mladi sezonski delavci v tisočih. Niso pomagali opomini in svarila, mladina je zapustila svoj dom in odšla. Po odhodu teh ljudi na sever, v tuje pokrajine in v kraje trdega dela so ostale na naši severni meji mnoge kmetije skoraj čisto osamljene. Marljive roke so odšje služit tujcu, domačim tlom pa je zmanj- halo delavnih moči. Vsak skromen košček črnega kruha, ki ga reže mačeha tujina, pa zahteva trdo in naporno delo. Zato so žalostni glasovi te obupane mla dine, ki govori v svojih pismih o krvavih žuljih in o curkih znoja. Delo od zore do mraka in zraven skrajno slaba hrana naše ljudi strašno izčrpava. Tam ni usmiljenja, tam ni maternega pomilovanja, ampak edini »moraš«. Zaradi napornega dela in trpljenja mladina ne more vzdržati in se vrača domov obupana, brez zaslužka, izmučena, izčrpana in bolna. Ni se uresničilo upanje na boljši zaslužek, ki je prevevalo srca spomladi. Prav so govorili starši, a žal zaman. To žalostno dejstvo nam ostane odslej kot jasen dokaz, da nam tujina ne more prinesti boljše bodočnosti. Naša zemlja je dovolj bogata, samo izkoriščati jo je treba pravilno. Dovolj kruha bi imeli doma, ako bi obstojala zadostna dobra volja. Kmečki mladini je dana najboljša možnost dela na domači grudi, ki jo je pa treba vzljubiti. Zato moramo dati našim mladim kmečkim ljudem zadostno strokovno izobrazbo in pravo samostojno področje dela z določeno soudeležbo pri pridelku. To so vprašanja, ki kličejo po nujni rešitvi! Izseljevanje, tudi sezonsko, naj se kolikor mogoče omeji na res najnujnejše primere, mladina v tujini se pa mora zaščititi in obvarovati pred izkori ščanjem. S tem se bo zacelila nevarna rana na našem narodnem telesu. Okoli 8000 naših ljudi v tujini to nujno zahteva. R—h karja Petra Mališa z Brega pri Polzeli. Starčka so hudo ranjenega prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je kmalu zatem umrl. o. Tovorni avto je povozil v Podpulfe-rici pri Škofji Loki 17-letnega čevljarskega vajenca Josipa Avdiča iz Poljan, ki je s kolesom hotel prehiteti avtobus. Dobil je poškodbe na obeh nogah. o. Z drevesa je padel pri obiranju sadja 18-letni zasebni uradnik Friderik Ka-rasek od Sv. Lovrenca na Pohorju. Pri padcu si je mladenič zlomil levo roko in se zdravi v tukajšnji bolnišnici. o. Pri trgatvi si je zlomila nogo 8-letna kočarska hči Jurgec Katica iz Slovenje vasi na Dravskem polju. o. Hotela se je vtopiti. 60-letna zasebnica Koderman Karolina iz Ptuja ima v Gradcu poročeno hčerko Emo. Ta je pisala materi, da nemška oblastva ne dovolijo tujim državljanom bivanje v Nemčiji. To je starko, ki je brez vseh sredstev, tako potrlo, da je skočila v Dravo, iz katere jo je komaj rešil neki vojak. Kodermanova leži sedaj v bolnišnici, potem pa jo bodo spravili v hiralnico ali pa poklicali v Ptuj hčerko, da poskrbi materi kotiček. o. Na pokopališču j‘e umrla pri pogrebu svoje prijateljice gospa Ivana Zupančičeva iz Ljubljane. Med pogrebom ji je postalo nenadoma slabo. Še preden so prišli reševalci, je gospa izdahnila. Zadela jo je srčna kap. o. Vlak povozil orožnika. Med Litijo in Zagorjem je ljubljanski brzovlak povozil 35-letnega orožnika Franca Tem-nikarja, ki se je ponoči po progi vračal v Zagorje. Smrtno ranjenega orožnika so prepeljali v celjsko bolnišnico. o. Trgovino so izropali neznani roko-mavhi Ivanu Gruberu v Arpačah pri Velenju. Ukradli so za 16.000 din raznega manufakturnega blaga in tobačnih izdelkov. Maribor Vprašanje kulturnega dela v našem mestu Za ohranitev lepote Logarske doline Savinjska podružnica SPD v Celju in Tujskoprometna Zveza PUTNIK v Mariboru sta opozorila pristojne oblasti na nevarnost, ki preti lepoti Logarske doline radi pretirane sečnje gozdov. Nedavno je izšla uredba o narodnih parkih, ki stavlja predele posebne prirodne lepote pod zaščito države. SPD v Celju in Putnik predlagata, da UT‘bTC izda*li I slovaškega*^ ministra 'nar^ne " obrambe ukrep,, da se ohranijo lepote Logarske |dr. Machnika lepo nagrado. Jugoslovanska ekipa je dobila darilo tudi od zuna njega ministra ČSR dr. Krofte in denar nih nagrad za 23.000 Kč, n. Modernizacija primorskih pristanišč. n. Naši letalci so zmagali pri tekmah Male antante in dosegli v ostri borbi prvo mesto. Naš pilot Bjelanovič, ki je v kategoriji B zmagal, je dobil od češko Holine neokrnjene. Madžari hvalijo na#e kraje Madžarski časopisi priobčujejo poročila o potovanju madžarskih zdrav-1 Iz Splita javljajo, da pripravlja banska nikov in novinarjev, ki so pretekli teden obiskali tudi Maribor. Poročila I ne morejo prehvaliti lepot naših tu- uprava regulacijske načrte za vsa kopališka mesta v Primorju. Posebna komisija strokovnjakov bo proučila vsa rističnih krajev in gostoljubnosti. Go- vpraašnja glede ureditve javnih nasadov sti so bili navdušeni nad našim kopa- in parkov, liščem na Mariborskem otoku, prav n. Nov dnevnik je začel izhajati v Za-posebno pa jih je očaral izlet na Po- grebu pod imenom »Male novine«. Bo to horje. Obžalovali so le, da so bile v popolnoma informativen list. Izdajatelj, letošnji sezoni naše pohorske pošto- glavni in odgovorni urednik je Ivan Bc- S šolskimi nastopi šole »Glasbene Matice« meseca junija je vsako leto končano pevsko-glasbeno delovanje v našem obmejnem mestu in učitelji in učenci nastopijo svoje trdo zaslužene počitnice, da se v jeseni z okrepčanimi in nanovo nabranimi svežimi silami vrnejo na svoja mesta h gojitvi najčistejše umetnosti, petja in glasbe. Pevske in glasbene moči ženskega spola so v Mariboru učlanjene v mešanih pevskih zborih »Glasbene Matice« in »Maribora«, moške pevske in glasbene sile pa so politično in stanovsko opredeljene in učlanjene v društvih »Glasbene Matice«, »Drave«, »Jadran«, »Nanos« in »Poštni rog«. Vsi ti zbori so že lani s svojimi nastopi pokazali popolno glasovno in muzikalno dovršenost. Pevovodje poedinih zborov so s trudapolnim, napornim in nesebičnim delom, izlitim v celoletno vežbanje pevskih moči dokazali, da so možje na svojem mestu. Pri vseh nastopih pa je bilo opaziti, da so pevski zbori po številu članov in posameznih glasov prav šibki, in da bi bila združitev vsaj nekaterih teh zborov nujno potrebna. Taka združitev in z njo podana poenostavitev pevsko-glasbenega kulturnega delovanja pa bi ne vplivala ugodno samo na število pevsko-glasbenih prireditev. temveč bi imela odločilen vpliv tudi na njihov gmoten uspeh; kajti prireditve združenih zborov bi bile glede obiska in dohodkov brezdvomno prav povoljne, dočim se vršijo prireditve poedinih zborov navzlic živahni in dragoceni vabi v praznih dvoranah z velikim denarnim primanjkljajem. Ob združitvi nekaterih pevsko-glasbe-nih društev pa bi bila prav znatno olajšana tudi rešitev drugega nič manj važ- nega vprašanja, ki se pa ne tiče samo pevsko-glasbenega, temveč splošnega kulturnega življenja v Mariboru. Pri rešitvi tega vprašanja je treba predvsem upoštevati, da živimo / izredno težkih gospodarskih razmerah in da r.iora danes vsak meščan našega obmejnega mesta dvakrat obrniti vsak novčič in dobro premisliti, kako in kam ga izda. Zlasti med našimi javnimi nameščenci, ki se morajo boriti za svoje vsakdanje življenje, ni razpoloženja za obiskovanje naših kulturnih prireditev. Čim bi se gle' de prejemkov naših javnih nameščencev vzpostavilo vsaj prejšnje stanje, bi n31 mah zopet krepko oživelo in bujno vzcvetelo v naših mestih in trgih kulturno življenje, zlasti v naših pevsko-glasbenih ustanovah. Pri današnjih težkih razmerah pa naše mesto ne prenese več prireditev, ki se vršijo isti večer, ob isti uri v različnih prostorih. Dokler se gospodarske razmere ne zboljšajo, pa naše mesto ne pr®' nese več prireditev, ki se vršijo isti večer, ob isti uri v različnih prostorih. Dokler se gospodarske razmere ne zboljšajo, je nujno potrebno, da se kraj in čas posameznih prireditev vnaprej določJ-tako da se ne bodo več ponavljali slučaji iz preteklih društvenih dob, da ima' jo namreč istočasno, ko eno društvo Vrl' redi svojo veselico ali proslavo, tudi različna druga društva svoje vzporedne Prj' reditve, ki v moralnem in gmotnem oziru končajo v sramoto našega izpostavljenega obmejnega Maribora. Te vrstice so napisane v najboljše^ namenu, koristiti potrebni preosnovitv' našega bodočega kulturnega delovanja >n upati je, da jih bodo vsi, zlasti pa pr>za' deti krogi tako razumeli, kakor so P°' dane. Dr. Rudolf Ravnik* Predavanje o ooložaiu kmeta in delavca v Nemčiji janke tako močno zasedene, da številni interesenti niso več dobili prostora. „Putnik“ v Mariboru, ki je izvedel organizacijo izleta v Maribor in na Pohorje, jc prejel zahvalna pisma in zagotovilo, da bodo madžarski gosli še večjem številu obiskali naše turistične kraje, naša zdravilišča in posebno naše pohorske planinske postojanke. o. Pt«j dobi prvo slovensko drogerijo. Cas je že bil, da je dobil Ptuj slovensko drogerijsko trgovino. V ponedeljek, dne 12. sept. jo otvarja na Slovenskem trgu g. Skočir Bogomir, doma iz Ljubljane. Želimo mu v slovenskem Ptuju mnogo uspeha! it Odlikovanje slovenskih znanstvenikov. Na predlog prosvetnega ministrstva sta bila z ukazom kraljevskega namestništva odlikovana z redom jugoslovanske krone N. stopnje redni univerzitetni profesor in predsednik Prosvetne zveze dr. Franc Lukman ter z redom sv. Save II. stopnje univerzitetni profesor dr. Aleš Ušeničnik. o. Obrtno društvo v Ptuju priredi v .»ktobru vinsko trgatev. o. Odvetniki in notarji gradijo v Cigaletovi ulici v Ljubljani svojo palačo, ki bo petnadstropna. Načrte je izdelal inž. arh. Herman Hus. o, Švicarski učenjak, svetovno znani lannacevtski zgodovinar dr. I. A, Haflin-?er iz Bazla, se je včeraj mudil v Ljubljani. o. Vlak povozil starčka. Na savinjski /.-sleznHI-i \)"!‘rv med Sv. Petrom in Pol-«ak> je vlak povozil 84-letaega prevžit- nič. n. Med razpravo ga je zadela kap. Sarajevski trgovec Lazo Mirovič je prišel na sresko sodišče, kjer je nekoga tožil. Med razpravo pa ga je zadela kap, da je izdihnil brez sleherne besede. n. Dva nova parnika za finančno kontrolo. V splitski ladjedelnici so začeli graditi dva nova parnika za finančno kontrolo. Do 30 metrov dolga parnika bosta izredno hitra, da bosta lahko zasledovala tihotapce po morju. Ko bosta ta dva parnika končana, bodo zgradili še dva. n. Bivši egiptovski kralj v Splitu. Že nekaj dni se mudi v splitskem pristanišču in okoliških vodah bivši egiptovski kralj Nimet Alah. n. Siromaka dobila milijonske dobitke. Posebno srečo sta imela pri igri na loteriji siromašni pek Blagoje Andjelkovič iz Beograda in sarajevski dimnikar Jo-ca Petrič. Prvi je zadel pri zadnjem žrebanju pol milijona, drugi pa 1,250.000 dinarjev. n. Društvo za obrambo pred dekleti so osnovali mladi fantje v Zvorniku. Neki paragraf njihovih pravil obvezuje vsakega člana društva k obrambi pred dekletom, ki bi ga s svojim obnašanjem ali besedami užalila. To velja zlasti za dekleta, ki prihajajo na ples. Kazen traja vse dotlej, dokler se dekle ne opraviči užaljenemu članu. n. 1 milijon dinarjev za regulacijo Save pri Petruševcu. Na tehničnem oddelku banske uprave v Zagrebu se bo vršila druga ofertna licitacija za reguliranje leve obale reke Save Pciruševcu. V okviru predavanj, ki jih je začelo prirejati Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru, je predaval v četrtek dopoldne v Narodnem domu odvetniški pripravnik g. dr. Jule Gabrovšek o gospodarskem položaju nemškega kmeta in delavca. Prehajajoč od ugotovitve ,da se povsod mnogo več govori o nemški zunanji politiki kakor pa o notranjih razmerah in gospodarskem položaju različnih stanov v Nemčiji, ki nam je razmeroma manj znan, je g. predavatelj v uvodu na kratko orisal gospodarski položaj Slovenije in slovenskega delovnega ljudstva. Dasi jc slovenska zemlja bogata in bi Slovenci lahko dobro živeli na njej, če bi pravilno in smotrno izrabljali njena naravna bogastva ,je vendarle opažati nezadovoljnost zlasti med našim kmečkim in delovnim ljudstvom. Kjer pa jc nezadovoljnost, lam je želja po boljšem, in zalo podlega naš človek obljubam po boljšem, ki jih sliši iz ust različnih propagatorjev. Nemčija potrebuje naša prirodna bogastva, zalo pošilja k nam ljudi, zlasti pa v obmejne kraje, kjer ti prepričujejo naše ljudi, boreče se s svojini težkim gmotnim položajem, koliko boljše se godi delavcem in kmetom v sosednji Nemčiji. Nemška država ,ki je po svetovni vojni doživela popolno gospodarsko uničenje, sc jc začela po 1. 1923 polagoma obnavljati. V času najhujše krize se je pojavila Nemška delavska stranka (DAP), ki je predhodnica današnje nem. nar.-socialistiene delavske stranke (NSI)AP). Sestavila si je delovni načrt v 25. točkah (tzv. „večni program" stranke), ki obsega predvsem borbo proti kapitalu, s čimer si je pridobila delavski stan, borbo proti semitom, s čimer si je pridobila srednji stan, in borbo proti Versaillesu, s čimer so prešli na njeno stran vsi pri | osi ali sloji nemškega naroda, ki je pač ' dovolj težko čutil breme mirovnega diktata. Tako je stranka že I. 1923 dobila nad 2 milijona glasov, potem P?’ ko so sc začele razmere boljšati-število pristašev močno padlo (1. na 900.000, 1928 pa na 800 tisoč), ta vse do 1929, ko se je pojavila sVf tovna kriza. Ta je pripomogla Hitl^L k ogromnemu uspehu, kajti že 1- l‘y je imel nad 6 milijonov pristašev, _ 1932 13 in pol milijona, 1. 1933 p® J njegova stranka prevzela oblast v o žavi Poleg gospodarske krize jc P spešila porast nar.-socialistične str«! ke predvsem netaktičnost oS „ strank, pomoč kapitala in pa progray ki jc nemškemu kmetu in delavcu 0 ljubljal ureditev njegovih osn°VI1 življenjskih vprašanj. „ Teh obljub pa stranka po 1. 193 le-povsem izpolnila: ni razlastila ve* posestnikov, ni izvedla agrarne me. ni znižala davkov in ni r.aZ .,a žila kmelov, kakor je bila oblj«bl J Cene kmetijskih proizvodov s° Nemčiji sicer res večje kakor na 1^ v Jugoslaviji, toda nemški niah srednji kmet nima od tega n°£ine koristi, kajti življenjske potrebš'^ proizvajajo le veleposestva, mali pa je predvsem živinorejec in. incjc. zalo kupovali hrano in krmo pn ' .j, posestniku. Po novih nemških 'M,'|„c se namreč delijo poljedelci na ,c 01 kmete (Erbbauern), ki imajo 7 111 Lj-ha zemlje ali pa še več, in na ^ ^er wirte“, ki imajo manjša posestva, se pojavlja tendenca po likvidacij' . j, lih posestev in njihovi priključil velikim dednim kmetijam, jc ŽI ski položaj malega kmetovalca 1 ogrožen. Tudi delavstvo v novi državi j!1 e£-bilo tistega kar je pričakovalo. ki delavci, med katerimi je tudi in ] | naših ljudi iz Prekmurja, delajo I jcJjJ do lil ur dnevno in so pri vscn,c pa slabo plačani, industrijski morr poleg večjega števila <,fl!l ur plačevati mno^e p$spcvk<'.-_ znašajo celotni mesečni odlcjt;Hat .-° predi|stvu, nauk o tekstilnem tek?’!’3'11 'n apretura. Za našo mlado tastrofalne posledice. Zato. je zahteva Tezenčanov po stalnem službenem zdravniku upravičena. Elektrifikacija mariborske »Abesinije" V Dobravi pri Teznem so iz tal zrasle male hišice iz blata in lesa ter je nastalo pravo veselje, ki je znano kot mariborska »Abesinija«. Ker so hišice skoraj sredi gozda in ob obronku ptujskega gozda, je tam brez luči hoja ponoči precej nevarna. Zato bi bilo umestno, da občina to naselje elektrificira* kar en bo tako težko izvedljivo, saj so prebivalci pripravljeni pri tem pomagati. Zakaj letos v Košakih niso škropili cest? V letošnjih poletnih mesecih v Košakih niso škropili cest, kar je občane začudilo, ker so doslej bile njihove ceste vedno škropljene. Kakor smo izvedeli, je obstojal med mestno in košaško občino dogovor, po katerem je mesto škropilo košaške ceste. Ker pa je bila občina Košaki s plačili za škropljenje v zaostanku, je mesto ustavilo škropljenje. Ta ovira je sedaj odpadla in bodo ceste v Košakih spet rešene prahu. m. Smrtna kosa. V četrtek je po daljši bolezni umrl ugledni mariborski trgovec g. Franc \Vciler star 19 let. V splošni bolnišnici jc včeraj umrl tfi-letni sprevodnik Rudolf Maček. 4. gortka motociklistična dirka Ho!!.1!10 industrijo v Mariboru ter nje- n°tr k stvo -*e P°sta' tečaj življenjska drža znail0> da tudi v drugih koVnValt služijo večerni tečaji za stro-pr 0 izobrazbo tekstilnih delavcev. strj:. Posebno pa je naši tekstilni indu-dC| ‘ nihno potreben kvalitativno dober p...ec- Zato opozarjamo vse tkalce, lja^tee, apreturne delavce in priprav- HiaJ obojega spola, ki so zaposleni v i ]ej. 0rskih tekstilnih tovarnah vsaj že ieto^.,da se bo vršilo vpisovanje v W,- ® 0 vno s’f pa °rdinira samb dve uri ?P*ani nrnuie Pa v mfestu in so Te-vllsDe ?I|ll0ci D rez zdravnika. Preden žr aJn*ška pomoč iz mesta, je Prepozno in more imeti to ka- ni. Na študijsko potovanje v Kalijo je odšel upravnik Narodnega gledališča g. dr. Brenčič, odkoder se vrne 25. t. ni.; zastopa ga prof. Šilih. m. Novinarski klub. Oni člani ljubljanske sekcije JNU, ki se tudi letos zanimajo za društveno akcijo za dobavo premoga, se pozivajo, da sporoče svoje tozadevne želje čim preje klubovemu vodstvu (Kopališka ulica 6, tel. 25-67). m. Gradbena dela obmejne ceste Bre-sternica—Sv. Križ so, kot nam poročajo s Kozjaka, spet v teku. Obmejno prebivalstvo trdno upa, da bo ta važna cesta čim prej dograjena-m. Obrtna nadaljevalna šola v Mariboru poziva vse obrtne vajence,in vajenke, da še zberejo jutri, v nedeljo, točno ob 8. uri v odkazanih šolskih poslopjih radi ureditve pouka, urnika itd. m. Nove stavbe v Mariboru. V Sodni ulici bo zavarovalna družba »Drava« zgradila ozko trinadstropno hišo, kjer bodo predvsem lokali za odvetnike. Stavba bo zgrajena v najmodernejšem, tako imenovanem skeletnem slogu in bo dolga 50 metrov, široka pa 5 metrov. Razen tega bodo zgradili, kakor napovedujejo, tudi nekaj drugih . zgradb, tako dr. Tomšičevo trinadstropno stanovanjsko hišo ob Gregorčičevi ulici, Majceno-vo v sosedstvu, novo carinarnico in palačo Vzajemne zavarovalnice na Glavnem trgu. Novi stanovanjski stavbi Ljudske samopomoči se že gradita. m. Nemci ua Slovenskem je naslov javnega predavanja g. dr. F. Zwittra, ki bo v nedeljo, 11. t. m- ob 10. uri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma pod okriljem Društva jugoslovanskih akademikov v Mariboru. Vstopnine prosto. K številni udeležbi vabi odbor. m. Promenadni koncert v parku. V slučaju lepega vremena bo jutri v parku med 11. iu 12. uro promenadni koncert. Igra godba železniških delavcev in uslužbencev pod vodstvom kapelnika g. Maksa Schunherrja. m. Mariborski obrtniki. Včeraj popoldne je bila v prostorih Združenja obrtnikov v Vetrinjski ulici seja Slovenskega obrtnega društva, ki jo je vodil predsednik g. Sfcjč. Sklenili so, da se kot zastopnika mariborskih obrtnikov udeležita CM proslave v Ptuju dva delegata obrtnega društva. Odbor tega društva se bo korporativno Udeležil oktobrske prve državne obrtne razstave v Beogradu. m. Staro-katoilška cerkev. V nedeljo, 11. t. m. služba božja kot navadno ob 9. uri. Po službi božji kratka poslovitev od začasno odhajajočega župnika g. Fr. Šegule, ki jc v svojem zadnjem službenem letu kot meščanskošolski nastavnik iz službene potrebe premeščen v Ba- ško. Cerkvene posle bo predal za Maribor imenovanemu provizorju. Verniki in simpatizerji prisrčno vabljeni. m. Advokatski dom v Mariboru. Danes so pričeli v Sodni ulici postavljati zidarski oder za gradnjo novega Advokatskega doma. Stavba bo zelo dolga in le 3 metre široka, tako da bo v isti črti z Delavsko zbornico. Gradbena dela vodi tvrdka inž. Jelenec & inž. Šlajmer. Telovadni nastop razvide narašč. prapora Sokola Pobrežje bo 11. sept. 1938 m. Poroke v Mariboru. Pretekli teden so se v Mariboru poročili: Neuvirt Ivan, sprevodnik avtobusnega prometa in Poš Marija, zasebnica; Leban Alojz, banovinski uslužbenec in Horvat Jožefa, poštna uslužbenka; Mlinarič Franc, občinski uslužbenec in Bednaršek Marija, tkalka; Stojnšek Karl in Muhič Marija; Lešnik Jožef in Lipša Frančiška; Logar Franc, tovarniški skladiščnik in Klethofer Marija; Sajko Janez, tapetniški pomočnik in Cojhter Angela, posestniška hči; Tomažič Ivan, trgovski nastavljenec iz Ljubljane in Krampi Jerica, prodajalka; Gregorič Anton, pekovski pomočnik in Meško terezija, tovarniška delavka; Breznik Franc, mizarski pomočnik in Mikič Ivanka, predilka; Greif Alojz, ključavničar drž. železnic in Batistič Ljubomira, šivilja; Rafold Sigmund, zasebni uradnik in Kuhar Olga, zasebna uradnica; Tavčar Ivan, natakar in Karmel Berta. m. Več umrlo kakor rodilo. Pretekli teden je v Mariboru umrlo 9 oseb, rodilo pa samo 7. Sicer je umrljivost vedno manjša. na Startu najboljši dirkači Jugoslavija. Nemčije, Italije m. Dvodnevni tečaj za konzerviranje sadja in zelenjave se vrši na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru v dneh 19. in 20. septembra tek. leta. Tečaj je brezplačen, teoretičen in praktičen ter traja vsaki dan od 8.—12 in od 14.-18. ure. Udeležbo je javiti ravnateljstvu šole najkasneje do 18. septembra. m. Občni zbor Društva jugoslovanskih akademikov v Mariboru bo v soboto, dne 17. t. m. ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma...Vsakemu članu veleva dolžnost, da se občnega zbora udeleži. m. Akademijo vseli srednjih in meščanskih šol priredi okrajni odbor društva Rdečega križa v Mariboru v nedeljo, dne 18. t. m. ob 16. uri v Unionski dvorani. Na to zanimivo prireditev, ki bo uvod v proslave tedna Rdečega križa, občinstvo že danes opozarjamo. m. Na šoli Glasbene Mahce deluje prvovrstna učiteljica solopetja gdč. Ropaš Zora, ki je dosegla že po enoletnem delovanju zavidljive uspehe, kar je potrdila kritika lanskih produkcij. Pričakujemo, da se bo sedaj povečalo zanimanje za to glasbeno panogo. Prijave gojencev sprejema šolsko vodstvo vsak dan v uradnih urah. Vsa tapetniška dela In popravila izvršuje hitro, solidno in poceni .'OBNOVA” F. Novak Jurčičeva 6 m. Banovinsko društvo drž. in samoupravnih upokojencev (Wolfova ul. 10) je založilo tiskovino »Prijave« zaradi Prejemanja pokojnine v pravilno predpisal)! obliki z vsemi potrebnimi navodili. Trafikanti lahko naročijo ie tiskovine, ki jih drž. upokojenci posebno zdaj začetkoma oktobra potrebujejo, z običajnim popustom. Cena 1 din za izvod. m Za nov kino na Teznem. Med Tezenčani se mnogo govori o potrebi kina, ki bi služil Teznemu* Razvanju, Radvanju in Pobrežju. Oba Mariborska kina sla Tezcnčanom preveč oddaljena. Zato so Tezenčani pričeli s Pobrežani skupno akcijo za nov kino, ki bo ali pri Renčijo na Pobrežju ali pa na Teznem. m. Avtomobil ga jc povozil, V Počehovi je včeraj zjutraj avtomobil povozil 54-letnega viničarja Jakoba Kozarja, ki je gnal vole v mesto. Do nesreče je prišlo, ker se je živina splašila in moža potegnila pod avtomobil. Kozar ima zlomljeno levo nogo. Prepeljali so ga v bol- nišnico. m. Hitlerju in Sušniku se je pridružil še Korošec. Včeraj smo poročali, da v jna-riborski bolnišnici ležita Hitler in Sušnik. Zanimivo je, da so sinoči v isto sobo na kirurgičnem oddelku pripeljali še Korošca Adolfa, ki trpi na želodčni rani. Tako so se sestali — v bolnišnici — Hitler, Sušnik in Korošec, ki pa seveda niso državniki, marveč navadni delavci. * Klub koroških Slovencev. Jutri v nedeljo popoldne 11. septembra izlet na Pobrežje, Zrkovska cesta, gostilna Kar- ner. * Naznanilo. Otvoritev modnega salona za dame in gospode, Trubarjeva ul. 4. Izdelovalo se bo vse v krojaško in šiviljsko stroko spadajoče delo po zmerni ceni. Točna in solidna postrežba. Za obilen obisk se priporočata Franjo jn Emilija Reicher. * »Grič«. Vinska trgatev. Novi sladki vinski mošt. Grozdje. * Gg. državni nameščenci, zahtevajte nakaznice za šolske knjige v Nabavljal-ni zadrugi za tvrdko Z. Brišnik! * Gostilna Weber. V nedeljo vrtna veselica. * »Perun«, Pobrežje, priredi jutri, dne 11. t. m. vrtno veselico v gostilni Weber. Klubu naklonjeno občinstvo in prijatelje športa vljudno vabi odbor. * V krasni Mariazell z modernim av-tokarom »Putnika« od 11. do 12. septembra. Prijave se sprejemajo še danes v soboto, dne 10. sept. do 16. ure pri »Putniku«, Maribor. Pohitite! Zadnji letošnji izlet v sloviti Mariazell. Cena le 200 din. * Na veliko tombolo v Sv. Jakobu v Slov. goricah v nedeljo, dne 18. septtem- bra bo vozil poseben Putnikov avtobus. Odhod ob 14. uri izpred Putnika, Trg svobode; odhod iz Sv. Jakoba ob 19. uri. Cena vožnje samo 15 din za osebo! Pri-jative se takoj pri »Putniku«,. Maribor! JUTRI, v nedeljo ob 14.30 uri Prireditelj MSK POHORJE * Pisalni stroji. Za svetovno znamko iščemo zmožnega zastopnika. Samo agil- ni, resni gospodje naj pišejo na ogl. odd. pod šifro »American«. * Primarij dr. Lutman ne ordinira do 26. septembra. * Gospodinjska in ženska obrtna šola na zavodu Vesna v Mariboru. Vpisovanje je 12. m'13. septembra od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Redni pouk se začne 15. septembra. * Poročni prstani po teži samo v trgovini M. llgerjev sin, Maribor, Gosposka 15. * Gasilska četa Kamnica vabi na “ponovno vrtno veselico, ki bo v nedeljo, dne 11. t. m. v gostilni g. Pavešiča s pestrim sporedom. Igra godba mariborske gasilske čete. Na obilni obisk vabi odbor. Vstopnine prosto. Povabljene so vse sosedne gasilske čete! * Važo obvestilo! Tvrdka Pregrad Trgovski dom v Mariboru naznanja, da se je odločila od svoje velike zaloge za 1 milijon razen konfekcije, plašče, obleke Itd. ppceni prodati. Med tem so tudi predmeti iz prošle sezije, tako zvani starejši modeli, ki se bodo prodajali za polovično vrednostno ceno. Za prodajo teh predmetov so določeni posebni prostori v Cafovi ulici. Prodaja se začne s 15. septembrom. * Iz damsko-frizerske umetniške šole v Hamburgu pošilja vsem svojim strankam srčne pozdrave Anton FHeger jun.> damski frizer, Maribor. Šolske knjige in potrebščine kupujte pri Zlati Brišnik. * Društvo jugoslovanskih državnih in samoupravnih upokojencev (-k) v Mariboru bo imelo v nedeljo, 25. septembra dopoldne ob osmih v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru nadaljevanje izrednega občnega zbora, na katerem se bo samo izglasovala združitev ali ne-združitev tega društva z ljubljanskim društvom. — M, Vrbnjak, t. č. podpredsednik. Kino Kino Union. »Hurikan« (Orkan). Film rajske lepote, plamteče ljubezni, strasti in razbesnelih elementov! Grajski kino. Sijajna opereta »Čarobna Igra«. Hans Moser, Martha Eg-gert, Paul Hdrbiger, Luci Englisch. ■ ..g } ■ Spori • .... Drugo kolo nogometnega prvenstva Derby: Maribor—Rapid V nedeljo dne 11. t. m. bo odigrano drugo kolo prvenstva »mariborske grupe«, v katerem se srečajo sledeči nasprotniki: v Mariboru: Rapid in Maribor, v Murski Soboti pa Mura in Slavija iz Maribora. Ostala tekmeca v I. razredu CSK in Železničar to nedeljo počivata. Tekma Rapid :aMribor bo na igrišču Ra-pida ter obeta postati dogodek za našo športno javnost* in to predvsem iz razloga, ker bo po tem srečanju možno oceniti sposobnost in vrednost obeh klubov ter prorokovati njih uveljavljenje v sledečih prvenstvenih borbah. Jutri bomo imeli torej zopet priliko videti borbo večjega formata, ki že od prevrata sem upravičeno nosi naslov »mariborski der-by«; saj se sestaneta dva stara rivala, ki sta često predvedla lepe in nepozabne igre v Mariboru, za katere jima je občinstvo še danes hvaležno. Maribor in Rapid imata svojo tradicijo in oba kluba sta mnogo pripomogla k razvitku nogometnega športa v Sloveniji, posebno pa v Mariboru. Tudi v nju-rem razvoju v dobi poslednjih let je dokaj sličnosti, tako sta na primer oba kluba srečno prebrodila težko krizo, v kateri sta se nahajala zaradi znanega preseljevanja igralcev. Zlasti Maribor je vse moči založil, da to preseljevanje omeji na minimum. Stare, nekdaj slavne zvezde ie zamenjal z novimi mladimi silami, tako da ima Maribor danes moštvo, ki je v stanju, da častno zastopa svojo slavno 11 adicijo in ime. Videli bomo v koliko mu bo to v nedeljo tudi uspelo. Kakor doznavamo pošlje Maribor v boj svoje najboljše moči in sicer v postavit Marguč, Kramberber, Strnad, Obersnel, Kornič, Priveršek, Ogrizek, Vesnaver, Vodeb, Wane, Tičar. Tudi Rapid je s predpripravami za to veliko srečanje gotov ter je določil sledeče igralce: Zelzer, Aotolioič, Baumel, Fučkar, Stipper, Černejšek, Krainer, Hardinka, Bogendorfer, Križane, Jurgec, da častno branijo njegove barve. Brez dvoma je, da bo pomlajeno moštvo belo-čmih z vso silo skušalo upravičiti renome, *ki ga uživa v Mariboru. Pa tudi čmo-plavi bodo znali razviti svojo moč in sposobnost, da izvojujejo čim uspešnejši in častnejši rezultat. Tekmo, ki prične ob !6. uri, bo po sporazumu vodil sodnik g. Veble iz Celja. V predtekmi, katere vodstvo je poverjeno Bergantu, se srečata rezervi obeh klubov za prvenstvo rezerv. Predpoldne bo oficijelna otvoritev ju-uiorskega prvenstva. Na igrišču Železničarja se ob 9. uri srečata: Železničar: Maribor, dočim bo srečanje Rapid :Slavi-ja ob 10. uri na igrišču Raipida. Mura —Slavija Moštvo SK Slavije (Pobrežje) čaka zelo kočljiva naloga. Njena pot v Mursko Soboto, kjer ■ se bo sestala s tamošnjo Muro, je zelo težka. Slavija je v zadnjem času dosegla lepe rezultate. Njena uvrstitev v I. razred jasno govori o njeni dobri formi. Vprašanje je le, ako bo to formo obdržala tudi na vročih murskosoboških tleh. Da se je na to srečanje temeljito pripravila, dokazuje dejstvo, da je na svoje stroške zahtevala za to tekmo službujočega odbornika iz Maribora. Od Slavije pričakujemo in ji želimo, da čim častneje zastopa mariborski šport. brežje. Bratje in sestre v kroju, ostali v civilu z znakom. Zdravo! — Uprava. * Sokol Maribor II. Pobrežje Javila (vsemu Članstvu in Sokolu naklonjeno občinstvu, da se vrši telovadni nastop i" razvitje naraščajniškega prapora v ne' deljo, dne 11. t. m. Mednarodne motociklistične dirke na Pohorju POD POKROVITELJSTVOM KOMANDANTA BRIGADNEGA GENERALA G. ČEDOMIRA STANOJLOVIČA — DIRK SE UDELEŽIJO TUDI ITALIJANSKI IN NEMŠKI DIRKAČI V nedeljo 11. t. m. se bodo vršile IV. motociklistične gorske dirke na strmi av- tomobilski cesti od Reke do Pohorskega doma. Pohorske gorske dirke spadajo med največje in najlepše motociklistične manifestacije, ki so vsako leto zapustile nepozabne vtise vsem onim, ki so dirkam prisostvovali. Mariborski Moto-sportklub Pohorje se je vestno pripravil, da izvede letos to dirko v največjem stilu in pokaže, kako se organizirajo večje gorske dirke, ki so športno ogledalo motociklističnega športa, ki ga ne more nihče prej doumeti, dokler ne vidi strmih vzponov in drzne vožnje dirkačev. Celo Moto-Savez kraljevine Jugoslavije stalno povdarja, da je za funkcionarje naših motociklističnih klubov nujno potrebno, da si na licu mesta ogledajo veliko športno delo naše motociklistike, ki se baš pri gorskih dirkah najbolje očituje. Priprave za letošnje dirke so že končane. Zagreb bo poleg drugih mlajših vozačev poslal Peneziča in Šusterja. Iz Ljubljane so se prijavili: Šiška, Breznik in Kovačič. Iz dosedanjih prijav je posneti, da se dirk udeleže tudi dirkači iz Nemčije in Italije. Od domačinov so se za dirke prijavili: pporuč. Glebov, Šela, Žgur i. dr. Ker se bodo glasom prijav udeležili dirk znani in dobri vozači iz tu-in inozemstva, je pričakovati ostrih in napeth borb, katere si bo vredno ogledati. Start za dirke, ki prično ob pol 15. uri, bo v Reki (Zgor. Hoče), dočim bo cilj pri odcepu nove pohorske ceste. — Komandant mesta, predsednik mestne občine in graški Motoklub so darovali čedne pokale, ki bodo razdeljeni zmagovalcem ob 20. uri zvečer v hotelu Mariborski dvor. s. Kukuljevič uspešen v Ameriki. V tekmovanju za prvenstvo Amerike v tenisu je Jugoslovan Kukuljevič premagal Amerikanca Prohasko s 7 : 5, 6 : 1 in 6 : 0. s.Zagrebske kasaške (Mrke preložene. Zagrebško kasaško društvo je bilo primorano, da radi preložitve motornih dirk od torka na četrtek preloži tudi svoje prireditve. Vsled tega se bodo vršile te mednarodne dirke v nedeljo, 11., 18. in 25. septembra na dirkališču »Miramare«. s. V nadaljevanju borb za državno prvenstvo se srečata jutri v Zagrebu: Gra-djanski m Ljubljana, v Skopi ju pa ta-mošnji Gradjanski in BSK. Pričakujemo, da nas bo naš predstavnik v ligi ugodno presenetil. s. Reprezentanca Škotske je porazila reprezentanco Irske z rezultaom 6:1. s. Propagandni sabljaški nastop bo drevi ob 21. uri in jutri dopoldne ob 9. uri v mah dvorani Celjskega doma. Prireditev, katere se udeleže priznani sabljači iz Maribora in Ljubljane, bo v okviru proslave 20-letnice obstoja kluba. s. 180.000 din prihoda je bilo na mednarodni nogometni tekmi Jugoslavija— Romunija. Sokolstvo Na Pobrežje! V nedeljo ob 15. uri ima svoj javni nastop in razvitje' naraščajniškega prapora Sokolsko društvo na Pobrežju. Obvezen zbor vsega članstva je v krojih in civilu ob pol 14. uri v Narodnem domu ozir. letnem telovadišču Maribor I. Stik na Kralja Petra trgu, nakar je skupni odhod na Pobrežje. Prosimo članstvo, da se posebno tega nastopa bratskega društva na Pobrežju polnoštevilno udeleži. Zdravo! — Meddruštveni odbor mariborskih sokolskih društev. * Sokol Maribor-matica obvešča vse starejše brate, da se prične redna telovadba v petek, dne 16. t. m. v prostorih telovadnice drž. klasične gimnazije ob običajni uri. Obenem prosimo še one brate, ki imajo veselje do telovadbe, da strnejo naše vrste. V petek vsi v telovadnico! — Zdravo! 1. Sokol I. poriva svoje članstvo, da se udeleži v nedeljo, 11. t. m. telovadnega nastopa Sokola na Pobrežju. Zbor ob 14. uri na letnem telovadišču, odkoder odkorakamo s praporom na čelu na Po- Koncert Leskovškega pevskega društva V sredo 7. t. m. je bil v skoraj prazni unionski dvorani koncert pevskega dr* štva »Binički« iz Leskovca. To je nar«' dilo na prisotne poslušalce vsekakor bpj mučen vtis kakor na same pevce. Zlasti mučen je bil položaj za tiste, ki se spo\ minjajo navdušenega in nenavadni stoljubnega sprejema, ki ga je bila pre“: leti v Leskovcu deležna naša mariborsk* Glasbena Matica. Ta položaj je skušaj prisotno občinstvo popraviti z nekolik0 pretiranim aplavzom, kar je seveda bj*ff tudi zgrešeno. Skratka, za mariborsko glasbeno občinstvo pomeni ta večer 1?*' cijo, od katere, upajmo, se je tudi naučilo. Spored koncerta je bil sestavljen % zelo preprostih skladb in harmonizacij Tega koncertantom ne očitamo, iskreno obžalujemo, da nam to društvo iz južnih krajev ni prineslo prave juŽ$ pevske folklore. Spored, ki bi vseboval izključno ali vsaj pretežno folkloro nasiD južnih bratov, bi bil za nas vsekakor bc>J| zanimiv in privlačen, obenem pa bi turneji društva drugačen pomen. Žal P3 tudi tiste maloštevilne južnosrbske P®'| smi, ki smo jih slišali, niso tipične narP“' ne pesmi onih krajev, in so vrhu tega ^ obdelane na šablonski način: ne tako k2' kor jih poje ljudstvo in tudi ne tako, k*' ■ kor jih obdeluje sodobno oborožen um®*' nik. To velja zlasti za harmonizacije “ Šijačkega in St. Viličiča. Izvedba sporeda je bila dokaj dob^ Tu in tam bi mogla biti dinamično boli izdelana, a tudi glasovno bi mogel z«®, bolje zveneti, zlasti v pianu, če ne ■ peli pevci po navadi tamkajšnjega ■Uu' stva odprto, naravnost iz grla, kar i maščuje posebno ob utrujenosti, ki je zumljiva po tako napornem potovafl"’ G. St. Viličič, ki s svojimi prispevki sporedu ni mogel pokazati kreativne či, se je pa v vlogi dirigenta predstaj" kot tenkočuten reproduktivni glasbč# Vložil je v študij sporeda veliko tr# žal pa z zborom ne dela kontinuit^ temveč le priložnostno in temu primefn rezultati dela ne ustrezajo njegovimi tističnim zahtevam, pa tudi ne priro®1't kvalitetam in ambiciji pevcev. Pozor*1?, sta vzbudila solista, zlasti pa bariton? j ki je pokazal ob svoji pevski kulturi W redko sposobnost reproduciranja folk*0 ' Veseli bomo ponovnega obiska društva ob ugodnejših pogojih: po s‘s s matičnem študiju s stalnim dirigento^v sporedom južnosrbskih avtorjev in nosrbske folklore ter — v polni dvora L. N’ SsUsss Dve umetnostni razstavi v Ljubljani Za časa ljubljanskega jesenskega velesejma imamo v Ljubljani kar dve umetnostni razstavi: eno v okviru velesejm-ske prireditve »Ljubljana v jeseni«, ki ima namen pokazati umetniško delo naših slikarjev in kiparjev v zadnjem letu, in pa samostojno umetnostno razstavo bratov Vidmarjev v Jakopičevem paviljonu. Zlasti prva razstava je značilna, ker na njej prvič razstavlja ločen od drugih »Klub neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov«. Temu klubu pripadajo na-slednji slikarji in kiparji: Zoran Didek, Boris Kalin, Zdenko Kalin, Stane Kregar, France Mihelič, Zoran Mušič, Miklavž Omerza, Nikolaj Pirnat, Marij Pregelj, Karel Putrih, Maksim Sedej in France Smerdu. Vsa skupina se je prav dobro predstavila, tako da iz razstavljenih slik in kipov takoj lahko ugotovimo individualnost posameznih razstavljalcev. Najznačilnejši je zaradi svojega surrealizma Stane Kregar, krepke barve kaže Marij Pregelj, Maksim Sedej prehaja v neke vrste klasicizem, Miheliča označuje tipični realizem in težnja za drobno označevanje ljudi in okolice. Od kiparjev je vidnejše delo Zdenka &9iioa. a tudi osta- li imajo svoje značilnosti, svoj slog ustvarjanja: tako Mušič, Omerza, Smerdu, Didek, Boris Kalin, Putrih in Pirnat. Razstava »Kluba neodvisnih« je ločena od skupine ostalih razstavljalcev, ki so zavzeli velik prostor, bolj podoben magacinu kot pa umetnostni razstavni dvorani. Tu srečamo nova in stara imena: I. Čargo, M. Gaspari, B. Jakac, R. Jakopič, F. Gorše, F. Klemenčič, F. Košir, T. Kos, F. Pavlovec, B. Remčeva, A. Sirk, R. Slapernik, M. Sternen, Avgusta Šantel, Saša Šantel, H. Smrekar, I. Sajevic, B. Vavpotič, I. Vavpotič, F. Vesel, D. in N. Vidmar, I. Zajc, Anica Zu-panec-Sodnik, F. Zupan in L. Žagar; v celoti 26 slikarjev in kiparjev. Razstava je v resnici reprezentativna in se na njej lahko prepričamo o nivoju slovenske umetnosti. Da bi označili posamezne slikarje in kiparje, bi bila potrebna posebna razprava, toda to prepuščamo bolj poklicanim. Z novimi motivi so prišli zlasti Čargo, Pavlovec in I. Vavpotič. Druga je samostojna umetnostna razstava bratov Vidmarjev v Jakopičevem paviljonu. Brata Drago in Nande Vidmar sta znana kot slikarja, ki hodita samosvojo pot* ločeno od struj in raznih sku- pim Veže ju enotno gledanje na svet in soroden slog oblikovanja. Oba sta zrasla iz slovenske zemlje, katere bedo in lepoto sta občutila v svoji mladosti. Označuje ju najbolj neke vrste socialni realizem. Ljudi in zemljo gledata stvarno, osvetljeno s socialnim razumevanjem. To pove že izbor motivov. Drago razstavlja olja: Žetev, Snopi, Ob Ljubljanici, Predmestje, Barake v gramoznici, Na veseličnem prostoru, Kmetica z otrokom (se-pia), Otroci predmestjo (linorez), Sirote (linorez), Poljski delavci (linorez); Nande je pa po svojih motivih nekoliko bolj izbran in globlji: dobra so olja Krompir, Žetev, Berači in risbe Obup, Ob košnji, Otroci s kmetov; Muzikant, Brezdomci, Bolnika, V ječi, so izbrani linorezi. Njuno slikarstvo kaže že od prve razstave 1. 1922. v Ljubljani, da je neraz-družno povezano z zemljo in s človekom, ki to zemljo gnoji, orje in seje. Od tedaj sta prešla slikarja dobo raznih umetnostnih — izmov, a ostala samosvoja. Dovolj je reči, da sta Vidmarja slovenska slikarja, kajti iz njunih slik diha naša zemlja in na nji živi naš človek s svojo vero v lepoto dela in prirode. Z občutkom lahko razločimo iz razstave, da sta šla Vidmarja z delom poslednjih dveh let mnogo dlje ko prejšnja leta. * (0 te>i k. Mirko Jelušič, znani nemški P*saorj. zgodovinskih romanov, je postal po ključitvi Avstrije k Nemčiji upravnik f najskega Burgteatra. Sedaj je pa, poročajo listi, odstopil, še preden Je " „ gel uveljaviti svoje načrte. ^akš« 0 ozadje tega odstopa, ni znano, zan^f pa Je že dejstvo samo, da je Hrvat i« j Jelušič bil že za časa Schuscbm , predsednik avstrijskih »rasističnih«, v 0 teljev. Slovenci poznamo Jelušica prevodu njegovega »Cezarja«. {{fS k. Namesto v Salzburgu se je Li, mednarodna publika zbrala v kjer so priredili »Internationale lische Festwochen« prvič v velike«1 • ie Pr segu. Že samo Toscanini je vo ime i vr, vleklo koncertno publiko, nekaj pgrn' žencev imata pa tudi Fritz Busch 1 ^ no Walter. Med solisti sta bila ™j^ed nuel Feuermann in Alfred Cortot ^ publiko so opazili razen uradnih ^ nikov tudi Hubermana, Rahman Horowitza in Milsteina. NajvečJi ^fj, je doživel Arturo Toscanini, k1 gtler gi.al koncert v vrtu vile, kjer je ~J.lZaci' komponiral svoja najlepša dela. ^ ja njegovega orkestra je bilo ' j(i violin, med njimi šest Stradivaru več Guarnerijevih in Amatijevih- k. Življenjepis T. G. Masaja, ^ Paula Selverja, izide v kratkem donu v založbi Michael Joseph Gospodarstva Letošnji tufski promet Pred nekaj dnevi smo na tem mestu Podali kratek pregled o uspehu lanskega tujskega prometa v Jugoslaviji in zlasti v Sloveniji. Videli smo, da so se dosegle Zadovoljive številke in da je imela naša azia domovina od dotoka tujcev okroglo milijonov dohodkov. Lahko rečemo, ®a je imela Slovenija od tujcev kakih milijonov dinarjev čistega dobička. *° je prav čedna vsota, ki mora nas vse vzpodbuditi k še bolj intenzivnemu delu, ako hočemo doseči, da nam bo tujski Dromet stalno doriašal še večje dobičke. Kako je z letošnjo sezono? O razvoju tujskega prometa v tekočem letu še ni Mogoče dobiti jasne slike, ker smo še Sredi potovalne sezone in je le malo za-hesljivih podatkov na razpolago. Dejstvo le- da je začetkom sezone neugodno vre-me Precej oviralo priliv tujcev, da pa !e v juliju, ko so se začele počitnice in Stavni dopusti, potovanje precej oživelo. Retnje dni je tujski promet zopet malo P°Pustil, ker vreme nekoliko nagaja. Vsekakor se more reči, da letošnja sezona bo slaba, čeprav morda ne bo dose-p lanske. Če bomo imeli prihodnje edne res lepo in stalno vreme, bo Jugoslavija imela zaznamovati tudi letos 2adovoljive uspehe. Isto velja tudi za ^°dnjo jesen, zlasti ker je življenje v °Pališčih in letoviščih po sezoni precej fuejše in se mude tujci pri nas še do ^tobra. . Kar se tiče dotoka inozemcev, se je pazen, da bo priključek Avstrije k ,®mčiji nekaj časa neugodno vplival na piski promet v naši državi, žal obisti p Od severa ne prihajajo več tako ulni vlaki kot prejšnja leta v tem času. ekaj mesecev po izvedbi a n š 1 u s a so izgledi dobri, ker si obojestranska oblastva, zlasti pa tujskoprometne institucije, prizadevajo, da se odstranijo vse ovire, ki so doslej ovirale živahnejši medsebojni tujski promet. Letos so se razmere že precej zboljšale in je potovanje med sosednjima državama v obeh smereh razveseljivo živahno. Računati je s tem, da bodo tudi turisti iz drugih držav v bodoče v še večji meri posečali Jugoslavijo, ker so se poleg drugega uvedle tudi nove znatne olajšave pri potovanju iz inozemstva. Naj omenimo tu le železniške olajšave, ki so po novih določbah tarife zelo poenostavljene in precej ugodnejše za ino-zemce kot doslej. Vprašanje turističnega dinarja je ugodno rešeno, predvsem za nemške turiste in se je mesečna kvota deviz primerno povečala tudi za turiste iz bivše Avstrije. Zato lahko pričakujemo, da bo v bodoče dotok inozemskih turistov prinesel našemu gospodarstvu še bolj razveseljive koristi. Združitev zdravstvenih občin J1 bili mednarodni vlaki skoraj prazni. ^Ukor je bilo potnikov, so bili skoraj Čehi ali pa Jugoslovani, ki so po-na sever večinoma v poslovnih «eyah. Zavedati se moramo, da bo ^užitev obeh nemških držav še nekaj neugodno vplivala na prihod turi-p v iz bivše Avstrije v Jugoslavijo, _ Ovseni dokler se ne urede notranje V nadaljevanju objavljamo danes še nekatere občine, ki so bile po novi uredbi združene v večje zdravstvene občine: Celje: 1. Dobrna s sedežem v Dobrni je zdravališka občina. 2. Polzela s sedežem v Polzeli: Polzela, Braslovče, Go-milsko, Šmartno ob Paki. 3. Sv. Jurij s sedežem pri Sv. Juriju: Dramlje, Kalob-je, Slivnica, Sv. Jurij trg in okolica. 4. Sv. Pavel pri Preboldu s sedežem pri Sv. Pavlu: Sv. Pavel, Sv. Peter. 5. Teharje s sedežem na Štorah: Teharje. 6. Vojnik s sedežem v Vojniku: Nova cerkev, Škofja vas, Šmartno, Vojnik trg in okolica. 7. Vransko: Sv. Jurij in Vransko. 8. Žalec:* Griže, Petrovče, Velika Pirešica, Žalec. Šmarje pri Jelšah: 1. Kozje: Kozje, Pilštanj, Podsreda. 2. Planina: Planina, Jur-klošter. 3. Podčetrtek: Podčetrtek, Pristava, Zibika. 4. Rogaška Slatina: Kostrivnica, Rogaška Slatina. 5. Rogatec: Rogatec, Stoperce, Žetale. 6. Sv. Peter po Sv. Gorami: Polje, Sv. Peter. 7. Šmar je: Ponikva, Sveti Vid pri Grobelnem, Sv. Peter na Medvedjem selu, St. Štefan, Šmarje. Murska Sobota: 1. Cankova: Bodonci, Cankova, Pertoča. 2. Grad: Kuzma, Rogaševci. 3. Križevci: Gornji Petrovci, Križevci, Mačkovci, Selo v Prekmurju, Šalovci. 4. Murska Sobota: Kupšinci, Martjanci, Murska * Sobota-mesto, Murska Sobota-okolica, Puconci, Tišina. Slovenji Gradec: 1. Mislinje: Mislinje. 2. Slovenji Gradec: Pameče, Podgorje, Razbor, Slovenji Gradec, Šmartno pri Slovenjem Gradcu. 3. Šoštanj: Topolšči-ca. 4. Velenje: Št. Andraž, Št. Ilj, Št. Janž na Vinski gori, Škale, Velenje. Konjice: I. Konjice trg in okolica, Žre če. 2. Loče: Loče. 3. Oplotnica: Oplotnica, Prihova. 4. Vitanje: Vitanje. Gornji grad: 1. Gornji grad: Bočna, Gornji grad, Nova Štifta. 2. Ljubno: Ljub no, Solčava, Luče. 3. Mozirje: Mozirje, Rečica. Ljutomer: 1. Apače: Apače. 2. Križevci: Križevci, Veržej. 3. Ljutomer: Ce-zanjevci, Ljutomer, Mala Nedelja. 4. Sta tina Radenci: Slatina Radenci, Gornja Radgona. 5. Sv. Jurij ob Ščavnici: Ne' gova, Sv. Jurij ob Ščavnici. 6. Štrigova Razkrižje, Štrigova. Dolnja Lendava: 1. Beltinci: Beltinci, Črenšovci, Odranci. 2. Dobrovnik: Bogojina, Dobrovnik, Genterovci, Turnišče. 3. Dolnja Lendava: Dolnja Lendava, Ga-berje, Orešje, Poljana. jn. , -darske prilike in dokler se ne bodo (j V^šenti sprijaznili z novim strogim lažnim režimom. Lahko pa za drugo !}.0 računamo, da se bodo razmere to-i2 0 konsolidirale, da se bo izpad gostov l Avstrije kompenziral z večjim doto-tti? ,turistov iz ostale Nemčije, kakor ' 'z Madžarske in Italije. ie?,ar_ib°rska Zveza za tujski promet je do Pomlad uvedla veliko propagan-t„r.t,a M a d ž a r ske m za obisk naših ždlst'čnih krajev, v prvi vrsti pa naših ®viji§č. Od te akcije je pričakovati uspehov, ker so za to podani vsi |fliri0J' in ker jugoslovansko-madžarski Vej'ng rlobro funkcionira. Tudi za po-anie števila obiskovalcev iz Italije Hmeljsko tržišče ŽALEC, 10. septembra. Kupčija postaja čedalje živahnejša in čedalje več interesentov se oglaša, ki se zanimajo za vse vrste hmelja. Cene so se nekako učvrstile, dasi še daleč ne dosegajo cen iz »dobrih let«. Povprečno se plačuje 22 do 25 din za kg srednjega in prvovrstnega blaga. Po cenitvah sc je letos prodalo že okoli 4000 kv. letošnjega pridelka. Iz Žatca v CSR poročajo, da je zanimanje srednje. Kupčija v začetku, plačuje se 16 do 21.50 Kč (24—32 din), dočim so cene v Roudnicah in Ustju znatno nižje. Pravdanje zaradi sladkorja V zadnjih dneh so se pojavile v časopisju vesti, da bo letos v naši državi sladkorne tovarne dati na trg nov pridelek. Osrednji odbor združenih sladkornih tovarn v naši državi je te vesti demantiral, češ da je na zalogi še več ko dovolj sladkorja ter mimo tega stoje prav te dni vse tovarne pred novo pro-izvodjo. S stališča konzumentov pa seveda to »pravdanje«, ali je dovolj sladkorja ali ni, prav nič ni zanimivo. Kon-zumente mnogo bolj zanima vprašanje, ali se bodo končno le kaj znižale pretirano visoke cene sladkorja v naši državi. Lahko se reče, da je v tej zahtevi vsa Jugoslavija popolnoma složna, pa kljub temu sladkorni magnati nočejo slišati klica po pocenitvi sladkorja. g. Nova cesta Sv. Barbara—Sp. Duplek je bila v četrtek slovesno otvorjena. S to cesto je sedaj vzpostavljena zelo ugodno zveza z Mariborom, kar bo ta- zmanjkalo sladkorja prej, ko bodo mogle mošnjemu prebivalstvu, ki prodaja svo- je pridelke na mariborskem trgu, zelo coristilo. Za cesto, ki je veljala nad 300 tisoč din, je največ prispevala domača občina Korena. g. Sejmi 12. septembra: Središče, Lota pri Žusmu, št. Vid pri Stični, Veliko Vlraševo, Kočevje in Loški potok. g. Na prvi licitaciji za zgraditev prvega odseka železniške proge Črnomelj— Vrbovško se ni javil niti en ponudnik. Tako se je stvar spet zavlekla za nekaj časa. Podjetja smatrajo, da je proračunska vsota prenizka ter bi jo bilo treba povišati najmanj za 4 milijone, da bi bilo potem mogoče sploh prevzeti gradbena dela. g. Pri Poštni hranilnici je v avgustu narastlo število vlagateljev za 5209 in doseglo število 515.841; hranilne vloge na knjižice pa so poskočile za skoraj 8 milijonov ter dosegle 1 milijardo 318 milijonov din. g. Prekupčevanje s perutnino na Dravskem polju. Kmetje prodajajo piščance par po 12 din nakupovalcem, ki zalagajo velika podjetja. Ta plačujejo svoje delavke za snaženje perutnine na dan z odbitki povprečno po 15 din. Nek direktor takega podjetja, Nemec seveda, ki je imel na mesec po 15.000 din plače, je odšel v Nemčijo in ustanovil tam konkurenčno podjetje, ker je pač poznal vse inozemske kliente. Tako plačujejo račun teh tujih podjetnikov in njihove medsebojne konkurence naši kmetje in delavke. g. Knjige o prejemu in oddaji špirita. V zvezi z izvajanjem trošarinskeg* zakona je finančni minister odredil, da so vsi prodajalci čistega špirita in osebe, ki iz špirita pridobivajo alkoholne pijače, razen lekarn, drogerij in parfumerij, dolž ni voditi tudi knjige o prejemu in oddaji špirita. Iz teh knjig mora biti vsak čas razvidno, koliko špirita so dobili in koliko oddali. Vsaka vknjižba mora biti opremljena s potrdilom o plačani državni trošarini. Obenem s to uredbo pa je fin. minister ukinil vse kazni in postopke, ki so se vodili proti lekarnam, drogerijam in parfumerijam, ki niso teh knjig vodili. g. Kupčija z živino je še nadalje precej v zastoju zaradi slinavke, ki sc je pojavila v nekaterih krajih. Skoraj povsod so bili odpovedani običajni živinski sejmi. Toda tudi izvoz v tujino je zaradi te nesrečne okolnosti precej zastal, tako da so naši živinorejci močno prizadeti. Cene pa so kljub vsemu ostale skoraj neizpremenjene. g. Za izboljšanje našega Izvoza v Francijo. Po trgovinski pogodbi je naši državi pri izvozu v Francijo določena aktivna trgovinski bilanca. Tako v dogovoru, dočim pa je Stvarno drugače. Pasivnost naše bilance nasproti Franciji se je letos še povečala, tako da so začeli sedaj merodajni krogi že resno premišljevati, da se čim prej skliče nova konferenca, ki bo razpravljala o izboljšanju naših trgovinskih odnosov do Francije. Daljica j MARIJA ROMUNSKA: 20 mofroa žitdfekja '1 j , ?asa mojega drugega bivanja na carskem dvo-($'ei tam Pct bratrancev in sestričen: Niki, Jurij, )|Cmll,a' Miša in mala Olga. Niki je imel že tedaj tisti iat eniti šarm in prijazni, ljubeznivi pogled, ki je da-*im se_ do tragičnega konca njegovemu obrazu tako »il, jatlacn izgled. Prijazen in miroljuben, kakršen je '‘'Ver tnoral Prav on po nerazumljivem naključju dota 0kvtako strašno usodo in smrt. Mi smo ga ljubili hudovali, dasi se ni prišteval v naš krog, kajti starejši od nas. Kot ariJ ie umrl, kakor moje matere starejši brat, že Hoijt ^ za jetiko; menda na Kavkazu. Ksenija, Qstau ° starejša od mene, je bita ljubezniva družica. ^ Va' Miša in nrr.d vsem Olga, sta pa bila tedaj “>^JSčl OO metle, JC uua ijuuvtuiva uiutii.«. 1 Ciil° zabave je pre-v5aW ' ^rire(Jitev bo ob !>ro t 1 vremenu- Vstopnine O- Za polnoštevilni obisk instva sc priporoča odbor. \ 939 INŠTRUKTORJA. vestn 11' . . - .... 'n sposobnega, 4 'n za privatnega učenca be “zreda real. gimn. Ponudita »Učenec« na upravo % r'.v nedeljo velika v VINSKA TRGATEV M ras, Studenci. 933 Pri^RlN^VA DVORANA abo„p r.s,ttia domača hrana, s>s-^ilti se sprejmemo. 911 v v^OSTELJNO PERJE Dre] 'zbiri od Din 8.— na- Jiah, k ysaki kvaliteti in ce-en,icno čiščeno ravno-ribor Sp®l° Pri »Luna«. Ma- Samo Glavni trg 812 24. »otfat . 2500 DIN looo rtH)ete, da zaslužite *Ati0s n mesečno. Pišite na * Maribor. Orožnova. 91 MARTIN SAFRAN j^ršuie vsa soboslikarska a , Slikarska ter pleskarska vjfttdno in poceni, najno-1 vzorci na zalogi- 1 Kekova 16. l^Ji^^OVALNA POLICA ,000, sP °0, vplačilnih din tli m Pr?t' malenkostni od-iitim,.'?1ida. Interesenti naj l)fn,aciif^le °ŠIasij°. Bližje in-cMj«*.. d.aje iz vljudnosti & 1000 DELA Drpv'-,“"ja’ svetlobne ko i,i vae„ S.1®*1« najceneje pri v 45 ’ Maribor, Gosposka ^ 680 VKe> ŠOLSKE TOR-r^bthii,- B,CE '' velika izbira, niz-5 PI' M. šterbal-u-s. ’ 1 rg svobode 6. 872 !irbice in solske tHa '?birj ”ahrbtnike v veli-r*bor Priporoča Kravos, A|eksandrova 13. ,4i “ J *• t. m. bo v go- VMni konceEr?DAL,s ert s plesom. 984 DVOKOLESA motorji šivalni stroji, novi modeli otroških in igračnih vozičkov ter tricikliev, pneu-matika v največji izbiri in po najnižjih solidnih cenah pri »Tribuna« F. Batjel. podružnica, Maribor, Aleksandrova c. 26. 291 Posest Prodam novo HIŠICO cena Din 16.000, tudi nekaj na obroke. Vprašati pri g.. Karlu Weisu, Zg. Radvanje, Hostejeva ul. 37, pri Mariboru. 942 NA STANOVANJE s posebnim vhodom sprejmem gospoda. Loška ul. 5-1. vrata št. 7. 987 LEPI 2 SOBI IN KUHINJO oddam. Meljska c. 31, Krivec, 1012 Dve lepi STANOVANJI in dve opremljeni sobi oddam Studenci, Aleksandrova 17. 999 ENOSOBNO IN DVOSOBNO STANOVANJE oddam s 1. oktobrom v novi hiši. Vprašati Radvanjska cesta 49. 981 STANOVANJE ODDAM takoj. Dravska 10, Benet. 976 Sobo odda OPREMLJENO SOBO oddam. Koroška c. 108. 953 PREPROSTEGA NIŠJE-ŠOLCA sprejmenr v vso oskrbo. Pomoč pri učenju. Naslov v upravi. 958 VEČ NOVOZGRADB v okolici od Din 10.000 naprej. — Štiristanovanjska novo-zgradba po 1 sobo. kuhinjo, delavnica, vrt, 45.000. — Hiša z dobroidočo gostilno, prekajevalnico, 3 oralov zemlje, 85.000. — Dobičkaiiosno vino-gradno posestvo# 32 oralov, 120.000. Posredovalnica »Ra-pid«, Maribor. Gosposka 28. 956 HIŠA na prodai v Magdalenski ulici 72. • 970 LESENA HIŠICA na prodaj. Zg. Radvanje, Delavska 34. 915 MALO HIŠO in 3000 m5 zemlje prodam, tudi na obroke. Kordik, Pekre 917 VOGALNA HIŠA 6 stanovanj, velika klet, delavnica in sadnik Primerno na prodaj. Ponudbe pod »Primerna cena 390.000« na upravo »Večernika«. 916 LEPE STAVBENE PARCELE 700 do 1000 m3, idealna lega brez prahu, krasen razgled, blizu kolodvora, za eno- in dvodružinske vile ugodno na prodaj. Pojasnila« Mejovšek, Košaki 55, ali TattenbachoVa ul. 13, telefon 2457. 887 Prodam po ugodni ceni LEPO PARCELO blizu kolodvora Tezno. Naslov v upravi. 711 NOVA HIŠA štiristanovanjska vodnjak velik vrt. mesečni dohodek din 840, poceni na prodaj. Sokolska 96, Studenci. 983 Stanovanje NA STANOVANJE IN HRANO sprejmem eno ali dvo gospodični. Jug, Maistrova 18-1. 927 GOSPODIČNO sprejmem na stanovanje. Gledališka ul. 10. 952 DVA GOSPODA sprejmem na stanovanje, even tuelno tudi na hrano, s 15. septembrom. Poseben vhod. Vprašati v upravi. 960 SOBO in majhno kuhinjo oddani v novi hiši s 1. oktobrom. Ljub- LEPO SOBO oddani takoj dvema osebi. Vhod iz stopnic, slov v upravi. SOSTANOVALCA sprejmem v vso oskrbo. Jadranska 21/a, pri Presl. 961 SOBICO oddam boljšemu gospodu. — Malenšek, Jože Vošnjakova ul. 21-111, za sodnijo. 964 LEPO SOBO v bližini parka oddam z uporabo kopalnice. Naslov v upravi. 959 SOBO z okrbo v bližini tovarne oddam. Maribor, Kejžarjeva 26. 907 Sončno separirano SOBO oddam dvema gospodoma v bližini tovarne Ehrlich. Viktor Parmova 10. 950 OPREMLJENO SOBO oddam takoj. Razlagova 24/11. 946 SOBO s štedilnikom oddam takoj stranki brez otrok. Ljubljanska 46. 944 SOBO IN KUHINJO z vrtom oddam. Bolfenkova ul. 4, Nova vas. 943 Lepo, sončno sobo oddam DIJAKU. Klavir na razpolago. Naslov v upravi. 938 DVA DIJAKA, nižješolca. sprejmem v dobro oskrbo v sončnato sobo z eventuelno uporabo klavirja. VVildenrainerjeva 11/3. 932 SONČNO ENOSOBNO STANOVANJE s kuhinjo oddani s 1. oktobrom. Smoletova ulica 10. 929 OPREMLJENO SOBO oddam v najem blizu parka pred »Tremi ribniki«. Krčevina, Ribniško selo 43. 909 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom. Metel: kova 53. Magdal. okraj. 891 VINSKI SODI novi iz prvovrstnega hrastovega lesa, v razni velikosti na prodaj. Franc Zorec, sodar, Breg pri Ptuju. 910 JEDILNE IN SPALNE SOBE sperane, polltlrane. pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po najnižjih cenah. Mizarstvo In zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48. POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev, Vetrinjska ulica 22. nasproti tvrdke V. Weixl. 9-t DIJAKA ali boljšega delavca sprejmem na stanovanje. Glavni trg 4, desno. 986 Sprejmem SOSTANOVALCA s hrano ali brez. Erjavčeva ul. 12. 989 Prodam STANOVANJE dve sobi in kuhinjo oddam za din 250. Gregorinova ulica 13, Pobrežje. 1015 ODDAM SOBO Tattenbachova 20-1, desno. 1010 V sobo s posebnim vhodom sprejmem SOLIDNEGA SOSTANOVALCA Glavni trg 4-1. 1005 DVA DIJAKA sprejmem na hrano in stanovanje. Nadučitelj, Koroška cc sta 27. 1005 Lepo OPREMLJENO SOBO eventuelno s hrano oddam. Stritarjeva ul. 29. 997 LEPO PRAZNO SOBO v bližini kolodvora in šol oddam. Razlagova ul. 13-11. 996 TRI DIJAKE sprejmem na stanovanje. Na-sov v upravi. 979 Prodam PRODAM MOTOR NSU 250 ccm. Vprašati tel. 24-69. 908 Novi, lepi »LINCER« VOZ ugodno ceneno naprodaj. Gostilna Šunko, Radvanje. 972 KUHINJO, SOBO in dve štedilni sobi s štedilnikom oddam s 1. oktobrom. Gozdna št. 10, Maribor. 941 Sprejmem SOSTANOVALCA na čisto stanovanje. Naslov v upravi. 940 Na prodaj je nekoliko rabljenih KADI ZA MOŠT IN SLIVE, 25 do 30 hi vsebine po komadu. Interesenti naj javijo svoj naslov na Publicitas d. d. Zagreb, Iliča 9, pod šifro »Kada«. 905 TOVARNA SODAVICE in pokalice na prodai. Naslov v upravi »Večernika«. 760 17, — 25, »eptemBra 1938 Lepo podeželsko o lavno mesto Štajerske vabi na veliko gospodarsko razstavo, ki obsega poljedelstvo, industrijo, obrt m trgo-2 DVOSOBNI STANOVANJI | vino. Posebne razstave malih živali, rib in vrtnarstva. Razširjen Ob Železnici št. 4-1. in 10-1. zabavni park z mnogovrstnimi zabavami. Neposredna zveza z se oddajo. Vpraša'i v stavbeni hrzov;aki: Beograd-Zagreb-Maribor-Graz, Ljubljana-Maribor-Graz. pisarni Vrtna'ul. 12. 965 Informacije daje ■ „Putmk“ v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, MBri- Lepo opremljeno boru in vseh drugih podružnicah. T,llbiu*e čedne športne fazose gladke in pikčaste v raznih barvah mn 60-- in 54*- pri t Biidefe&dt Maribor KROJAŠKEGA POMOČNIKA dobrega delavca, za velike komade takoj sprejme salon »Moda«, Maribor. 1008 ŠIVILJO IN KROJAČA sprejmem takoj. Marijina 24. 1007 MODISTINJO iščem za takei Kvas, Aleksandrova 32. 998 POSTRCTŽNICO takoj sprejmem. Razlagova ul. št. 15-11. 992 PLETILJO sprejmem v stalno službo. — Ponudbe na upravo »Vfeeerni-ka« pod »Izurjena pletilja«. 982 Službo išče VDOVA išče službe gospodinje h gospodu. Ponudbe pod »Štev. 300» na upravo »Večefnika«. 974 Stanovanje Bte CISTO POHIŠTVO za 1 osebo. Aleksandrova cesta 25-1, dvorišče. 990 OBLEKA angleška, prvovrstna, za din 600.— na prodaj. Marijina ulica 24. 1006 POHIŠTVO na prodaj. Marksova 11. 993 Službo dobi INTELIGENTEN URADNIK najmanj z dovršeno trgovsko akademijo ali abiturientskim tečajem prost vojaščine, po možnosti z bančno prakso, s perfektnim znanjem slovenskega. srbohrvatskega in nemškega jezika ter s splošnim znanjem tujih jezikov, se sprejme v službo. Ponudbe s fotografijo pod »Reprezentativen« nasloviti na oglasni zavod Hinko Sax. Maribor, Grajski trg 8. 951 TAPETNIŠKEGA VAJENCA sprejmem, takoj A. Čerin, Koroška. c. 8. 936 Iščem pošteno POSTREŽNICO. Naslov v upravi. URADNICO ki ima nekaj prakse, veščo slovenske stenografije urno v strojepisju, sprejme proti takojšnjem vstopu podjetje v okolici Maribora. Ponudbe poslati pod »Trama služba« na upravo »Večernika«. 877 PRAKTIKANTINJA z znanjem slovenskega, srbo hrvatskega in nemškega jezika ter strojepisja se išče za pisarno veletrgovine. Po: nudbe v vseh treh iezikih na upravo lista pod značko »Marljiva«. 990 SOBO mimo in udobno, če !e mogoče s posebnim vhodom in v bližini Maistrove ulice, išče gospod s 15. t. m. Ponudbe prosim na upravo »Večernika« pod šifro »Udobnost«. 926 IŠČEM SOBO s štedilnikom, do 15 minut od glav. kolodvora, s 1. ah 15. oktobrom. Zbičajnik Joško, pri Kregarju, Zrinjskega trg 9 968 GOSPOD IŠČE SOBO z vso oskrbo. Ponudbe na upravo »Večernika« pod šifro »Dobra hrana«. 1011 Zgubljeno ZLATO ZAPESTNO URO sem izgubila od Studencev do glavnega kolodvora. Je drag spomin, zato prosim najditelja, da jo vrne proti nagradi v Makarjevi ul. 48. 931 Kupim KUPIM MIZARSKO KLOP. Prevolšek Anton, Limbuš 119, Pri ge. Modernič Antonija. 948 PARADIŽNIKA svežega, popolnoma dozorelega, kupi vsako množino Slamič, Ljubljana. 617 tokal LOKAL oddaljen 5 km od mesta, oddam za večjo obrt. eventuelno za kino. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Lokal št. 5«. 937 Pouk SOLOPETJE poučuje Skvarča, Maistrova ul. 19. 914 UČENKO sprejmem takoj gostilna »Sla-vija«, nasproti glavnega kolodvora. 988 NEMŠKI. ITALIJANSKI, FRANCOSKI jezik po lahki, hitri metodi. Uspeh zajamčen. Maistrova 15. pritličje, levo._________£17 ENGLISH LESSONS Miss Oxley Krekova 18, od 1. oktobra. 687 POVEČAMO samo na zanesljivem materijaln Solidno in pocenil Fotrotrgovtoa Ivan Pečar. Gotootka 11 li Din 25-teinsto Mal’ položi dar domu na oltar! akom REGISTRIRNE BLAGAJNE ANKER dobra ob RAČUNSKI STROJI za vsako stroko Zahtevajte ponudbe prevajanje 3762—68801 4624—64624 Visoki čeveljčki iz močnega krav- Dekliški čevlji iz močnega usnja na joga usnja z nestrgljivimi in nepre- zaponko in usnjenimi podplati. Zelo močUiviml gumijastimi podplati Ne- trpežni pogrešljivi za šolske otroke za v dež, blato in sneg. Od 31—34 Din 39.—, od 35—38 Din 49,—, Gosposka 3 Tel. 26 Vse za šolo in oisarnol Pap r. nai vna peresa itd. 45300—2204 Za lepe dneve najcenejši in najtrpež-nejši otroški platneni čeveljčki z gumijastimi podplati. Št. 27—34 Din 15.—, št. 35—42 Din 19.—, št. 43-46 Din 25.— 4425—6582 Praktični diftinčevlji z nizko peto iD okraskom na zadrgi. Za učenke višjih razredov. Naznanjamo tužno vest, da je preminul naš član in večletni predsednik nadzornega odbora gospod 6922—44600 Okusni in močni dečji čeveljčki, izdelani iz močnega boksa, s podplati in petami iz usnja. — Št. 35—38 Din 79.— trgov«« v Maribor« Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto 10. septembra ob 16. (4. uri). Ohranimo zaslužnemu tovariša trajen spomin. Maribor, dne 9. septembra 1938. Trgovska samopomoč Maribor ŠPORT 8.—, 9.-, 10.— in 12.— Priljubljene nogavice. Otroci jih ra