VESTNIK ESya
LETO !
Koper, 15. juniju 1956
ŠTEV. 31
VSEBINA
Objave občinskih ljudskih odborov Občina Izola
— Odlok občine Izola o opravljanju gostinskih storitev izven gostinskih poslovnih prostorov, o oddajanju opremljenih sob potnikom in turistom in o oddajanju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih
—	Odlok o prepovedi šotorjenja na območju občine Izola
Občina Koper
—	Odlok o proračunu Občinskega ljudskega odbora Koper za leto 1956
PordÈilo s sej svetov OLO Občinske takse
Pojasnila Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje
Objave občinskih ljudskih odborov
OBČINA IZOLA
Na osnovi 2. točke 24. člena Statuta občine Izola ter 57., 58. in 59. člena Uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni list FLRJ št. 6/54) v zvezi z določbami Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 34/55), je Občnski ljudski odbor Izola na svoji seji dne 13. aprila 1956 sprejel
ODLOK
O OPRAVLJANJU GOSTINSKIH STORITEV IZVEN GOSTINSKIH POSLOVNIH PROSTOROV, O ODDAJANJU OPREMLJENIH SOB POTNIKOM IN TURISTOM IN O ODDAJANJU HRANE ABONENTOM V ZASEBNIH GOSPODINJSTVIH
1.	člen
Za opravljanje gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč — na sejmih, priložnostih shodih in prireditvah, na prostem ali v zaprtih prostorih — je potrebno dovoljenje. Dovoljenje se izda samo za postrežbo z jedili in pijačami ter le za čas, dokler traja taka prireditev.
2.	člen
Dovoljenje iz prvega člena tega odloka izda odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora na prošnjo gospodarske ali družbene organizacije, ki namerava opravljati take storitve in to po predhodnem zaslišanju okrajne gostinske zbornice.
Dovoljenje se izda, če je prireditev poprej dovoiil pristojni organ za notranje zadeve in ob sledečih pogojih:
1.	da nudi prosilec dovolj poroštva za kulturno postrežbo;
2.	da je zagotovljena izpolnitev sanitarnih in higienskih pogojev, ki jih predpiše organ iz prvega odstavka ob izdaji dovoljenja;
3.	da uredi prireditelj z upravo za dohodke občinskega ljudskega odbora vse predpisane obveznosti, zvezane z dovoljenjem.
3.	člen
Zasebna gospodinjstva lahko oddajajo v turistič-j ni sezoni ali ob večjih proslavah, izletih in podobno, kakor tudi kadar so vse sobe v gostinskih prenočiščih^ zasedene, potnikom in turistom v najem opremljene^ sobe v okviru svojega zasebnega stanovanja.
Za zasebno stanovanje se štejejo prostori, v katerih stanovalec običajno stanuje s člani družine.
4.	člen
Za oddajanje opremljenih sob po 3. členu tega odloka je potrebno dovoljenje, ki ga izda odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora.
Zaradi pridobitve dovoljenja morajo zasebniki pred
oddajo opremljenih sob potnikom in turistom izvršiti na odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve prijavo, v kateri mora biti navedeno število in opis opremljenih sob, ki jih nameravajo oddati,
Oddajanje sob za daljši čas od 30 dni se ne šteje za oddajanje sob po 3. členu tega odloka.
5.	člen
Oddajanje opremljenih sob oziroma prenočišč, ki ne spadajo k rednemu stanovanju, se šteje za gostinsko delavnost ter mora imeti zasebnik za takšno delavnost dovoljenje po uredbi o zasebnih gostiščih.
6.	člen
Na podlagi prijave po 4. členu tega odloka odredi odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve pregled prijavljenih sob zaradi ugotovitve, ali so prostori glede na splošne predpise neoporečni in primerni za prebivanje potnikov in turistov.
V komisiji za pregled morajo biti zastopnik sanitarne inšpekcije, zastopnik turistično olepševalnega društva in zastopnik gostinske zbornice.
7.	člen
Lastnikom opremljenih sob, za katere se ugotovi, da izpolnjujejo pogoje, se izda dovoljenje ter se jih vpiše v seznam opremljenih sob. Seznam mora obsegati: ime, priimek, poklic in stalno bivališče, število sob, število postelj in ceno za vsako sobo oziroma posteljo. En izvod seznama se dostavi Turistično olepševalnemu društvu v Izoli.
Organizacija za izvrševanje službe v zvezi z oddajanjem sob turistom in potnikom se poverja Turistično olepševalnemu društvu v Izoli.
8.	člen
Potniki in turisti se smejo sprejemati samo v tiste sobe, za katere je bilo izdano dovoljenje in so vpisane v seznam opremljenih sob po prejšnjem č)enu tega cdloka.
9.	člen
Zasebniki, ki so prejeli dovoljenja za oddajanje .opremljenih sob, smejo prenočevalcem oddajati opremljene sobe tudi s hrano.
10.	člen
Zaradi obveznega prijavljanja bivanja veljajo določila uredbe o prijavljanju prebivališča (Uradni list FLRJ št. 39/50) in uredbe o dopolnitvah uredbe o prijavljanju prebivališča (Uradni list FLRJ št. 28/52) tudi za potnike in turiste po tem odloku.
11.	člen
Ce oddajajo zasebna gospodinjstva hrano več kot 5 abonentom, ki niso njihovi stalni stanovalci oziroma družinski člani, se šteje to za gostinsko delavnost, za katero je potrebno dovoljenje po določbah uredbe o zasebnih gostiščih (Uradni ilst LRS št. 14/54).
Stran 270
URADNI VESTNIK
Štev. 31 — IS. junija 1950
12.	člen
Za prekršek se kaznuje z denarno kaznijo do
3.000.	— din:
1.	kdor brez dovoljenja opravlja gostinske storitve izven gostinskih prostorov, razen gostinskih podjetij in gostišč, ki se kaznujejo po določilih uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih;
2.	kdor oddaja potnikom in turistom opremljene sobe brez dovoljenja odseka za gospodarstvo in komunalne zadeve;
3.	kdor zaračunava za oddano opremljeno sobo višjo ceno, kakor pa je določena v seznamu.
13.	člen
Za prekršek se kaznuje z denarno kaznijo do
1.000.	— din:	*
1.	kdor ne prijavi predhodno vseh opremljenih sob, ki jih oddaja potnikom in turistom;
2.	imetnik dovoljenja iz 1. člena tega odloka, ki pri svojem poslovanju ne izpolnjuje higienskih in zdravstvenih pogojev ali drugače nekulturno posluje.
14.	člen
Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Koper.
Štev. 02/2-1352/1 Izola, 14. aprila 1956.
Predsednik Srečko Vičič, 1. r.
Na podlagi 2. točke 24. člena Statuta občine Izola, 2. člena zakona o turističnem šotorjenju (Uradni list LRS št. 17/55) ter 8. člena Temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ št. 46/51 in 58/55) je Občinski ljudski odbor Izola na svoji seji dne 13. aprila 1956 sprejel
ODLOK
O PREPOVEDI ŠOTORJENJA NA OBMOČJU OBČINE IZOLA
1.	člen
Na območju občine Izola je prepovedano turistično šotorjenje.
2.	člen
O tej prepovedi se obvesti javnost z vidnimi napisnimi deskami ob cestah pred vstopom v občino Izolo.
3.	člen
Z denarno kaznijo do 3.000.— din se kaznuje zaradi prekrška vsakdo, ki bi kršil določbo prvega člena tega odloka.
4.	člen
Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Koper.
Štev. 02/2-1316/1
Izola, 13. aprila 1956.
Predsednik Srečko Vičič, 1. r.
OBČINA KOPER
Na podlagi 42. čiena Temeljnega zakona o proračunih (Ur. 1. FLRJ št. 13-126/56), 10. in 24. člena Statuta občine Koper je Občinski ljudski odbor Koper na svoji XI. seji dne 31. maja 1956 sprejel
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA KOPER ZA LETO 1956
1. člen
Proračun Občinskega ljudskega odbora Koper za leto 1956 s posebnimi prilogami obsega:
I. Občinski proračun:
z dohodki	v znesku............ 214.495.000	din
in izdatki	v znesku............ 214.495.000	din
II. Predračune finančno samostojnih zavodov:
z dohodki v znesku............... 45.786.000 din
in izdatki	v znesku............. 67.988.000	din
ter presežkom izdatkov .... 22.202.000 din
III.	Predračune posebnih skladov:
z dohodki	v znesku.................. 2,611.000	din
in izdatki	v znesku.................. 7,809.000	din
in presežkom izdatkov............ 5,198.000 din
2.	člen
Presežki izdatkov nad dohodki v predračunih finančno samostojnih zavodov v skupnem znesku 22,202.000 din se krijejo z dotacijami občinskega proračuna.
3.	člen
Presežki izdatkov nad dohodki v predračunih posebnih skladov v skupnem znesku 5,198.000 din se krijejo iz občinskega proračuna.
4.	člen
Finančno samostojni zavodi, ki dosežejo v 1. 1956 presežek dohodkov nad izdatki s tem, da z uspešno organizacijo dela dosežejo večje dohodke, kot so v proračunu planirani, ali pa brez škode za kakovost storitev oziroma proizvodov zmanjšajo planirane izdatke, razdelijo na ta način doseženi presežek dohodkov nad izdatki tako, da vplačajo:-
a)	v sklad za nagrade največ 50% presežka z omejitvijo, da ta znesek ne sme presegati 1/12 zneska rednih posebnih izdatkov za leto 1956,
b)	v sklad za nadomestitev in dopolnitev ostali del presežka. Če ima finančno samostojni zavod po odločbi o ustanovitvi še kak drug sklad, določi organ, ki odobri zaključni račun, kolikšni del presežka dohodkov nad izdatki, ki preostane po vplačilu v sklad za nagrade, gre v letu 1956 v posamezne druge sklade.
Presežek dohodkov, ki ga finančno samostojni zavod ne doseže na način, določen v prvem odstavku tega člena, bo razdeljen z odlokom o zaključnem računu o izvršitvi občinskega proračuna za leto 1956.
Za razdelitev presežka dohodkov nad izdatki, ki ga dosežejo zdravstveni zavodi, velja odlok o finansiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov (Uradni list FLRJ št. 14/53) in odredba o skladih zdravstvenih zavodov s samostojnim finansiranjem (Uradni list LRS 17/53).
5.	člen
Predračune novoustanovljenih občinskih organov in zavodov, kakor tudi izdajo novih predpisov, ki imajo za posledico povečanje izdatkov, potrjuje občinski ljudski odbor.
6.	člen
Nastavitve pri občinskih organih in zavodih, za katere v proračunu niso predvideni krediti, se lahko izvršijo samo po prejšnji pritrditvi občinskega ljudskega odbora, vendar le v mejah odobrene sistemizacije.
7.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper, uporablja pa se od 1. januarja 1956.
Predsednik Mirko Jelerčič, 1. r.
PRIHODNJI TEDEN BOMO IZDALI VOZNI RED AVTOBUSNIH, ŽELEZNIŠKIH IN LADIJSKIH POTNIŠKIH PROMETNIH ZVEZ. KER BO NAKLADA OMEJENA, PRIPOROČAMO, DA GA PRAVOČASNO KUPITE. CENA VOZNEMU REDU BO 50 DINARJEV.
Štev. 31 — 15. junija 1956
URADNI VESTNIK
Stran 271
Poroči!o s sej svetov OLO
SVET ZA DELO
Na peti seji Sveta za delo, ki je bila 5. junija, so v gtavnem razpravljati o organizacijskih vprašanjih Tajništva za deio in zadevah, ki jih *** [Tajništvo opravlja. Razen članov Sveta so seji prisostvovati referenti Tajništva in zastopnik Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje. Na tej seji je predsedstvo Sveta prevzel navoizvoljeni predsednik Anton Šturm
Dosedanje delo Tajništva ni mogio biti dovolj učinkovito in je vzrok za to iskati v tem, da dose-daj ni bila dognana organizacija dela. S popravljenim Statutom okraja in novimi predpisi so natančneje določene naloge Sveta in Tajništva. V prejšnjem mesecu je bil tudi pri republiških organih osnovan Sekretariat za delo, kajti vse od ukinitve nekdanjega Ministrstva za delo se je čutilo, da manjka pri tem delu nek osrednji organ.
Pri tem so člani Sveta načeli vprašanje sodelovanja z občinskimi sveti in referenti za delo in za posredovanje dela. Tudi sodelovanja z Zavodom za socialno zavarovanja ni bilo. Sklenili so, da bodo odslej pozorneje spremljali delo teh organov.
Tajništvo za delo je bilo ustanovljeno šele letos in je združevalo Komisijo za plače, Inšpekcijo za delo in Posredovalnico za delo. Pred tem je spadala Komisija za plače v pristojnost Tajništva za gospodarstvo, medtem ko je ostale zadeve opravljalo Tajništvo za zdravstvo. Ustanovljen je referat za delovna razmerja, za plače, Inšpekcija za delo pa je postala samostojni inšpektorat. Na novo je ustanovljena poklicna posvetovalnica za usmerjanje mladine v poklice. Tako bo Tajništvo moglo bolje povezovati samoupravne organe: Komisijo za plače in Upravni odbor Posredovalnice za delo in poročati o njihovih sklepih Svetu za delo.
V razpravi o Inšpektoratu za delo se je večina članov Sveta zavzemala, naj bi Inšpekcijo dela za manjše gospodarske organizacije prenesli na organe pri občinah, kajti s tem bi se inšpektorat močno razbremenil drobnega dela in bi se mogel potem bolj posvetiti perečim vprašanjem pri večjih podjetjih. Tako spremembo bodo predlagali Okrajnemu ljudskemu odboru in občinam.
Iz statističnega pregleda o delu okrajne Posredovalnice za delo je razvidno, da je imela le-ta opravka s precejšnjim številom nezaposlenih, saj je v letih 1953, 1954 in 1955 bilo prijavljenih skoraj 6.000 ljudi in jih je od tega poslala na delo nekaj več kot polovico, oskrbnino pa je dobilo 1.645 ljudi. V tem razdobju je Posredovalnica za delo izplačala za oskrbnine nezaposlenim in njim pripadajoči otroški dodatek ter prispevek za socialno zavarovanje nad 15 milijonov dinarjev. Delo okrajne Posredovalnice za delo pa je močno ovirano zaradi pomanjkanja zadostnega šte-
vila strokovnih moči, kajti samo občina Koper ima referenta, medtem ko opravljajo to delo pri ostalih občinah uslužbenci, ki so zadolženi z drugimi nalogami.
Svet za delo je ostro grajal številne prekrške zakonitih predpisov, ki se dogajajo zlasti v manjših podjetjih pri nepravilnem odpovedovanju službe, ko ljudi največkrat odpuščajo kar brez odpovednega roka in podobno. To so hude napake, kajti prizadeti se zaradi takega ravnanja pogostokrat čutijo negotove, kljub temu, da jim zakonski predpisi dajejo vso zaščito. Taki ljudje so oškodovani tudi s tem, ker nimajo urejenih dokumentov, da jim Posredovalnica za delo ne sme nuditi pomoči, to je, plačati jim oskrbnino, socialno zavarovanje, otroške doklade itd. Člani Sveta so se zavzemali za strogo ter učinkovito ukrepanje proti kršilcem predpisov in naročili inšpekciji, naj take primere dosledno prijavlja sodniku za prekrške ali pa sama kaznuje.
Komisija za plače se je lani v glavnem ukvarjala z zbiranjem podatkov o nagrajevanju pri gospodarskih organizacijah. To delo je morala urediti zaradi tega, ker ni imela nobenih pregledov o plačah in potemtakem tudi ni mogla ukrepati. Komisija ima po novem v svojem sestavu še podkomisijo za potrjevanje tarifnih pravilnikov, podkomisijo za premije in podkomisijo za norme. Statistična poročila so nam namreč pokazala, da so delavci v našem okraju v glavnem plačani po času in ne po učinku, kar prav gotovo ni vzpodbudno za njihovo storilnost. Temu vprašanju bo v bodoče treba posveti kar največ pozornosti, zlasti velja to za nekatera podjetja obrtnega značaja.
Ko so govorili o tarifnih pravilnikih, so ugotavljali številne težnje podjetij, da nezakonito zvišajo plače svojim delavcem in uslužbencem z raznimi dodatki. Pri tem podjetja zaidejo v finančne prekrške. Ponekod so celo ugotovili, da izstavljajo lažne potne naloge, obračunavajo potne stroške m tako nekako zvišajo neupravičene prejemke nekaterih ^strokovnjakove in uslužbencev. Take primere so ugotovili tudi pri nekaterih ustanovah. Ker je čutiti močno težnjo po neupravičenem zvišanju plač, zlasti vodilnim uslužbencem v podjetjih, bodo v kratkem izdelali primerjavo plač delavcev in uslužbencev po gospodarskih organizacijah in ustanovah in nato ustrezno ukrepali.
V nadaljevanju so sklenili, naj Inšpekcija za delo napravi polletno poročilo in ga predloži Svetu
na prihodnji seji v obravnavo. Enako velja tudi za Posredovalnico za delo, ki mora hkrati napraviti še pregled strokovnega kadra po posameznih gospodarskih panogah. S tem bodo tudi skušali, skupno s Svetom za gospodarstvo, izdelati nekak perspektivni načrt kadrov za daljše obdobje v našem okraju in vplivati tako zlasti na delo ustanov, ki skrbe za strokovno šolstvo. Sklenili so tudi, naj Tajništvo skliče posvetovanje z občinskimi organi za delo, da se bo tako Svet seznanil s podrobno problematiko dela v okraju.
Ob koncu seje so zavrnili še predlog Tovarne steklene galanterije v Hrpeljah in gradbenega podjetja ^Planikae v Ilirski Bistrici za povišanje ravni plač po tarifnem pravilniku, zaradi neutemeljenosti predloga, kajti tako koriščenje je v nasprotju s predpisi in nima nobene ekonomske osnove. Podjetja naj si bolj prizadevajo z zvišanjem proizvodnosti dela povečati prejemke svojih delavcev in uslužbencev.
SVET ZA ZDRAVSTVO
Na šesti seji Sveta za zdravstvo, ki je bila 7. t. m., so najprej razpravljali o poročilu o problemih rehabilitacije invalidov. V našem okraju bo potrebno kar najhitreje začeti z določenimi deli glede na rehabilitacijo invalidov, kajti dosedanje majhno delo se je pokazale zelo uspešno. Sklenili so ustanoviti stalni odbor za rehabilitacijo invalidov, v katerem naj sodelujejo organi zdravstvene službe, socialnega zavarovanja, Posredovalnice za delo, invalidske organizacije, sindikalne organizacije ter Obrtne zbornice. Tajništvu za zdravstvo so hkrati naročili, naj do prihodnje seje pripravi potrebne ukrepe za ustanovitev ortopedske delavnice v Kopru.
V nadaljevanju seje so člani Sveta podrobno razpravljali o delu občinskih svetov za zdravstvo ter o delu upravnih odborov zdravstvenih zavodov. Ugotovili so več pomanjkljivosti in da je tem organom potrebna zato učinkovitejša pomoč okrajnega Sveta. Zato bodo na svojo prihodnjo sejo povabili tudi predsednike občinskih svetov ^ za zdravstvo. Z njimi bodo podrobno proučili probleme zdravstvene službe po občinah in temu ustrezno ukrepali.
Nato se je razvila obširna razprava še o poročilu okrajnega sanitarnega inšpektorja o zadnji epidemiji. Pri tem so ponovno ugotovili, da je vprašanje reševalne službe v našem okraju pereče. V glavnem velja to za mesta na obalnem področju okraja, ker nimajo dovolj reševalnih voz.
Na koncu seje so imenovali komisijo, ki bo pregledala strokovno delo lekarn v okraju in o svojih ugotovitvah poročala Svetu.
Stran 272	URADNI VESTNIK_
Nekaj pojasnit
Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje
GOSPODINJSKIH POMOČNIC IN POSTREŽNIC
Od 1. marca letos dalje je v veljavi sklep o določitvi pavšalnega prispevka za socialno zavarovanje gospodinjskih pomočnic (Uradni list FLRJ št. 8/56). Po predpisih morajo delodajalci na prijavah označiti celotno plačo gospodinjske pomočnice ali postrežnice. Navesti morajo namreč vrednost plače v naravi in denarni znesek. Vrednost plače v naravi je vrednost hrane, stanovanja in podobno, ki jo sporazumno določita delodajalec in gospodinjska pomočnica ali postrežnica, vendar se mora ta vrednost gibati v mejah zneskov 2.600 do 2.800 dinarjev mesečno. To je važno zato, ker se bodo po tem odmerjale dajatve za prispevek.
Prispevek za socialno zavarovanje gospodinjskih pomočnic je pav-šaliziran in znaša za celotno plačo, vštevši tudi vrednost plače v naravi, to je vrednost hrane in stanovanja, in sicer:
do 4000 din mesečno znaša prispevek 1000 dinarjev, do 4500 din mesečno znaša prispevek 1125 dinarjev, do 5000 din mesečno znaša prispevek 1250 dinarjev, do 5500 din mesečno znaša prispevek 1375 dinarjev,
* nad 5500 din mesečno znaša prispevek 1.500 dinarjev,
Enaka prispevna stopnja se uporablja od 1. marca dalje tudi za plačevanje prispevka za postrežnice v domačih gospodinjstvih, vendar z razliko, da njihova minimalna plača ne sme biti pri delni zaposlitvi, to je 208 ur mesečno nižja od 6000 dinarjev.
ZDRAVSTVENO VARSTVO NOSILCEV PARTIZANSKEGA SPOMINSKEGA ZNAKA 1941
- V Uradnem listu FLRJ št. 15/56 je bil objavljen Zakon o pravicah nosilcev partizanskega spominskega znaka 1941, ki določa, da imajo nosilci spomenice pravico do zdravstvenega varstva po 16. členu Zakona o socialnem zavarovanju, ne glede na obstoj in trajanje zavarovanja. Pravico do zdravstvenega varstva uveljavljajo nosilci s knjižico nosilca partizanskega spominskega znaka 1941. Z zdravljenjem nastali potni stroški in zdravljenje v naravnih zdraviliščih se po predpisih priznava nosilcem po postopku, ki je predpisan za ostale zavarovance.
Stroške za zdravljenje nosilcev spomenice poravnajo pristojni organi socialnega zavarovanja. Enako krijejo tudi stroške za pogrebnino in dejanske stroške za prevoz umrlega nosilca spomenice.
Ce je nosilec spomenice tudi zavarovance po 9., 10. ali 11. členu Zakona o zdravstvenem zavarova-
nju, more uveljaviti pravico do zdravstvenega varstva tudi kot zavarovance z zdravstveno izkaznico. Nosilcem spomenice, ki niso zavarovanci, ne bo Okrajni zavod za socialno zavarovanje izdal zdravstvene izkaznice.
ZDRAVSTVENO VARSTVO VOJAŠKIH UPOKOJENCEV
Vojaški zavarovanci, ki so bili razrešeni službe v JLA, a jim še ni priznana pravica do pokojnine, uveljavljajo pravico do zdravstvenega varstva s potrdilom o zavarovanju, bolniškim listom, ki ga sami izpolnijo, pristojni zavod za socialno zavarovanje pa potrdi upravičenost.
Vojaškim upokojencem, ki so v delovnem razmerju, bodo izdane zdravstvene izkaznice v ustanovi ali podjetju, kjer so zaposleni, kakor upokojencem, kljub temu pa bo organizacija potrjevala zaposlitev. To je potrebno zato, ker imajo vojaški upokojenci namreč pravico do nadomestila plače poleg 75-odstotne pokojnine, kadar so v delovnem razmerju s polnim delovnim časom.
PRIJAVE NEPLAČANIH DOPUSTOV
Podjetja in ustanove so dolžne prijaviti vsak odobren neplačan dopust, ki traja nad sedem dni, s posebno prijavo o spremembi zavarovanja Zavodu za socialno zavarovanje. Krajših neplačanih dopustov ni treba na ta način prijavljati, vendar morajo delodajalci v primerih, ko vpade tak neplačan dopust do sedem dni v dobo zadnjih treh mesecev pred morebitnim primerom delanezmožnosti, izkazati na potrdilu o plači v zadnjih treh mesecih.
UPOKOJENCI
Upokojencem, ki se jim zaradi njihovega zdravljenja v stacionarnem zdravstvenem zavodu odteguje del pokojnine, vabimo, da takoj javijo Zavodu za socialno zavarovanje dobo zdravljenja. S tem bodo prizadeti pomagali Zavodu omejiti nepotrebno poizvedovanje in hkrati tudi pritožbe zaradi čakanja. Prizadeti naj vedno takoj javijo Zavodu vsako spremembo stalnega bivališča. To velja zlasti v primerih, kadar se upokojenec preseli v drugo republiko.
ZDRAVSTVENO VARSTVO ZA SEZONSKE DELAVCE
Delavci na sezonskem kmetijskem delu, ki traja manj kot tri mesece, ne bodo dobili zdravstvene izkaznice. Ce je tak delavec dobil zdravstveno izkaznico kot družinski član zavarovanca, še preden se je zaposlil pri sezonskem delu, uveljavlja pravico do zdravstvenega varstva v dobi sezonskega dela s potrdilom za zdravstveno varstvo
Štev. 31 — 15. junija 1956
(bolniškim listom). To je potrebno zaradi tega, ker bi sicer pri pogostem menjavanju zaposlitve moral tak delavec vedno znova zahtevati zdravstveno izkaznico, kajti v njo je dovoljeno vpisati spremembo v svojstvu le enkrat. To navodilo velja tudi za tiste družinske člane, ki se od časa do časa zaposle pri priložnostnih delih.
Občinske takse
Z odloki bivših okrajnih ijudskih odborov so bile uvedene občinske takse. Ti odloki so bili objavljeni: za bivši okraj Sežana v Uradnem listu LRS št. H/54, za okraj Postojna v Uradnem listu LRS št. 6/55 in za okraj Koper v Uradnem listu št. 27/55. Občinske takse je bilo treba plačati med drugim za vloge in pritožbe na okrajni ljudski odbor, za odločbe, potrdila in dovoljenja, katera izdaja okrajni ljudski odbor za posebne storitve okrajnih uslužbencev.
Ti odloki so bili izdani na podlagi Uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Uradni list FLRJ štev. 19/53). Drugi člen te uredbe določa, da okrajni ljudski odbor predpiše takse za vsa zgoraj navedena dejanja okrajnega in občinskih ljudskih odborov.
Določila te Uredbe je spremenil Zakon o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FL RJ št. 34/55). V prilogi 1 A—l/b/XX je določeno, da predpiše občinske takse občinski ljudski odbor.
Po splošnih načelih opravlja občinski ljudski odbor zadeve iz svoje pristojnosti, ne more pa izdajati predpisov, ki se tičejo zadev, za katere je pristojen okrajni ljudski odbor. Medtem ko je prej okrajni ljudski odbor predpisoval takse za okrajni in občinski ljudski odbor, more po novi pristojnosti občinski ljudski odbor predpisati takse le za dejanja občinskih organov.
Iz tega sledi, da se za vloge in pritožbe na okrajni ljudski odbor, za odločbe, potrdila in dovoljenja, ki jih izda okrajni ljudski odbor, n e pobirajo občinske takse.
Merodajno tolmačenje je dal Državni sekretariat za gospodarstvo LRS z okrožnico št. V—1482/1-26 od 25. 5. 1956.
V zvezi s plačilom taks opozarjamo na naslednje:
1.	Vloge in spisi na okrajni ljudski odbor morajo biti taksirani z državnimi taksami;
2.	deveti člen Zakona o taksah določa: *V primeru, da dospejo spisi, ki so podvrženi plačilu takse po tem zakonu državnim organom po pošti brez takse ali z nezadostno takso, bo pozvan vložitelj, naj plača oziroma doplača takso v roku 15 dni, računajoč od dneva vročitve poziva. Ce vložitelj ne ravna tako, se bo smatralo, da vloga ni bila predložena «
Za opomin na plačilo takse, ki jo je bil dolžan plačati vložitelj tudi brez opomina, se plača taksa po tar. št. 49 v znesku 50 dinarjev državne takse.	Tajništvo za gospodarstvo