Poštnina plačana V gotovini LETO L ŠTEV. 43 Koper, petek 2k. oMtobra 1952 POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN nje in pritegniti nove člane zlasti iz vrst mladine. Taka fronta bo s pravila im delom in. s polno odgovornostjo članstva novo nalogo, ki stoji pred njo: izvolitev novih občinskih in okrajnega ljudskega odbora ter zbora proizvajalcev, tudi častno izvršila. J. Deltram Že. takoj uvodoma moramo povedati, da nam ne gre samo za to, da se bodo volivci 200% udeležili volitev v občinske odbore, okrajne odbore in zbore proizvajalcev 7. decembra, ker menimo, da je to le zadnji formalni akt volivca po daljši diskusiji o nalogah in pomenu naših upravnih organov za nadaljnji razvoj demokracije in socializma. Volivci se morajo pred volivnim aktom odločiti za smer nadaljnje socialistične graditve in si že pri postavljanju kandidatov zagotoviti tak občinski odbor in take kandidate za OLO in za zbor proizvajalcev, ki bo zagotavljal izvedbo nalog in smernic volivcev, izraženih v nakazanem programu Ljudske fronte za posamezno upravno-terilorialno enoto. Ne gre samo za občutek volivca, da je njegova državljanska dolžnost in pravica, da gre na volišče, niti za zunanji izraz izvajanja volivne pravice. Gre za spoznanje in z uvest volivca, da odloča, da je odgovoren in zato mora že pri postavljanju kandidatov izločiti vsiljive in socializmu nenaklonjene elemente ter postaviti na kandidatno listo ljudi, ki. bodo sposobni in voljni nadalje razvijati demokratične pridobitve volivcev, ščititi interese pkupnosti in posameznika ter z delom in vzgledom prispevati k utrjevanju oblasti in k izboljšanju poslovanja 1 upravnega aparata. Ce pa si naša Fronta postavlja take cilje, potem nikakor ne smemo misliti, da je to lahka naloga. Nasprotno. To je zelo odgovorna visoko človečanska nalogu naših frontnih organizacij, ki je pu vsekakor iz-vedi j iva. Potrebna je zato najširša politična uklivizacija članov Fronte, ki se lahko izraža v diskusiji o dosedanjem delu ljudskih odborov, o uspehih in pomanjkljivostih, o bodočih nalogah občine in okraja, o socialističnih elementih, ki jih je treba razvijali in nesocialističnih, birokratskih, nečloveških. jin je treba preganjali, o izboljšanju poslovanja, o naprednejšem obdelovanju zemlje, o mehanizaciji in elektrifikaciji, kje in kako iskati finančna sredstva, o nadaljnjem razvoju zadrug, kako se izvajajo obveznosti posameznikov do skupnosti itd. Pa tudi in zlasti o socialističnih elementih v našem gospodarstvu, o delavskih svetih in o vlogi zbora proizvajalcev. Tudi o uspehih in o izvršenem delu lahko govorimo. Po naših vaseh, kjer je pred desetimi leti in še manj obstajal, osliček kot glavno »prevozno« sredstvo tudi za Trst. kamor so hodile pa tudi nosile naše kmečke žene pridelke, da si kupijo svečo za dom, danes v večini vasi sveti električna luč in vsaka kmetijska zadruga razpolaga s traktorji in kamioni za potrebe prevoza. Nekdaj žalost lili h >procesij beračev ne srečujete več po naših mestih in vaseh in >za onemogle in nepreskrbljene imamo dobro opremljene domove. Da ne govorimo o kulturnih domovih, zlasti o zadružnih, o novih šolah, cestah in o vsestranskem napredku v našem okraju. Seveda, še so nerešena in neurejena vprašanja. In prav predvolivna agitacija naj služi, da se odkrijejo in nakaže pot reševanja odprtim nalagam ljudske oblasti. Naloga Ljudske fronte (SlAU) je, da razvije široko politično dejavnost, ki ne sme biti frazerska. deklarativna, abstraktna in hvalisarska, ampak objektivna, konstruktivna, ki. odraža obstoječe možnosti, naših sil in pozitivne namene naše vseljudske politične organizacije — Ljudske fronte. Če smo v preteklosti rešili že nešteto nalog in v glavnem že vsa osnovna vprašanja, potem bomo tudi v bodoče ob podpori in sodelovanju mladih in starih članov Fronte brez dvoma reševali tudi nova in še nerešena, ki se bodo postavljala pred našo Fronto in ljudsko oblast. Ob taki aktivnosti naše Fronte, zla sli. mladine, bo reakciji huda predla. Že dolgo časa išče in raz-lišlja, zakaj bi se odločila: na volitve? S tem priznava ljudsko oblast, ki jo je vsa povojna leta negirala. Abstinirati se? Potem bo iz procenta abstinence razvidna moči in število pristašev sovražnikov ljudske oblasti in Jugoslavije. Torej kaj storiti? Najbolje, da proglasi volitve »za nelegalne.k že vnaprej ne glede na udeležbo in na rezultat volitev. To je zunanja reakcija že poskušala storiti pri zadnjih volitvah in danes je na istem stališču. Vsekakor se v tem odraža nemoč zunanje reakcije in njenih agentur pri nas. Demokratičnost volivnega zakona, ki jo zastonj iščete kjerkoli po svetu, bo brez dvoma vzpodbujala reakcijo. da bo tu in tam poskušala vriniti svojega zastopnika v organe ljudske ¡obia.fi, •.Potrebna je budnost članov Fronte, da o namenili reakcije takoj obvesti široko javnost in razkrije načrte demoraliziranih, klerikalnih in informbirojevskih po-tuhnjeneev. Sovražnika ne bo težko odkrivati. Pojavljal se bo zlasti z raznimi parolami, ki jih bo prenašal iz centrale v Trstu ter jih razširjal z namenom, da desorientira naše volivce. Zato morajo voo imelo letošnje zasedanje- Glavno, skupščine lahkega dela, danes pa, ko so prvi dnevi splošne debate že za nami, prihaja vse bolj n:i površje kol osrednje in najtežje viprašanje korejski spor, ki bo verjetno dominiral na celotnem zasedam j u. Že takoj x>rvc dni po otvoritvi so raani delegati med drugim omenjali tudi Korejo, toda globlje se ni nihče spustil. Baje so obravnavali gospo- ■ darska vprašanja, predvsem pa pomoč gospodarsko nerazvitim in za- -ostalim državam, ki bi jo morale dati industrijsko razvite države in ki niso toliko trpele v zadnji svetovni vojni. Z napetostjo je ves svet pričakoval, kaj bo povedal ameriški zunanji minister Acheson, toda tudi la se je v svojem govoru dotaknil gospodarskih vprašanj in je govoril o financiranju privatnega kapitala, kar pa nikakor nc rešuje b]stiveno gospodarskega vprašanja. Svoj napovedani govor o Koreji je odgodil na Dan Združenih narodov «¡l/i narod! združenih narodov, odločeni, da rešimo bodoče pokole-nje pred strahotami vojne, ki je že dvakrat v našem življenju prinesla človeštvu nepopisno trpljenje — smo sklenili, da združimo svoje napore zato, da to dosežemo.«. Tako se začne, listina Združenih narodov, ki je stopila v veljavo 24. oktobra 1945. leta. Odslej je 24. oktober praznik Združenih narodov. Ta dan slavi vse civilizirano človeštvo veliki zgodovinski dogodek. Temu praznovanju se pridružujejo z resnično iskrenostjo in globoko zvestobo tudi narodi Jugoslavije. Največja dobrina človeštva, pogoj za razvoj in napredek vsega, kar ustvarjajo človeške, roke in kar snuje človeški duh. temelj osebne sreče in svobode slehernega človeka je mir na svetu, mir med narodi in državami. Preprečiti vojno, ustvarjati kolektivno jamstvo za mir, rušiti v ljudeh liste psihološke nagibe, ki rodijo misel na vojno in s skupnimi sredstvi, pa čeprav s silo. varovati mir — to je glavni namen, največja in vzvišena naloga Združenih narodov, povezanih v Organizacijo Združenih narodov. V ta namen so si ZN ustvarili svoj sistem kolektivne varnosti. Avtoriteta OZN omogoča, da se i'm, da novo naselje ni bilo zgrajeno zaradi pc.ireb in k-j.inti domačih ribičev, da so bile citvcc.il.vene svečanosti prirejene brez vednclsfu občinske uprave, izrazito šovinistične, sovražne domačemu preftiivatevu in so zato naperjene preiti mirnemu sožitju občanov. Protestirajo proti kršitvi zakonitosti in kompetenc devihsko-naibre-žinske občine. Zato zahtevajo, da ZVU, ki je odgovorna za izvajanje jntrov.ne pogodlbe z Italijo, poskrbi:, da se odisitiranijo iz področja pod njeno upravo, simboli tuje suverenosti, s katerimi izzivajo naše prebivalstvo. Svete,'vatel Liste slovenske skupno ni t i zahtevajo od ZVU, da podvzame potrebne ukrepe proti osebam, ki so kršile zakoni'.tos.; in izzvale provokacijo. J V soboto zvečer so prebivalci Koal in okolice dsiživelJi dan. ki bj osi.al v zgodovini njiihove vasi kot eden najpomanubnejših dnevov. Po velikem prizadevanju in pridnosti veščam:v in ob premoči ljudke oblasti, ije v vasi Kcrte in zaselku Cedi je zagorela električna luč. Slavnosti se je uideležil tudi tovariš Bel,treni, sekretar okrajnega komiteja KP. Slavno:!, je bila v dvorani zadružnega doma, kjer je domačin podal clbišil.-no po.ečilo o izvršenem deliu pri napel j a vanju elektrike, gradnji zadružnega dama in tekmovanju na čas-1 VI. kongresu KPJ, Kratek govor je imel ■tudi lov. Sokoli. Igrala je detmaea godba, peviski mešani zbor pa je za to priložnost zapel nekaj pesmi. Drugi dan, v nedeltjo je dimača. dramska skupina nastopila z burko »Laž ¡zdravnik a.« Z deli za elektrifikacijo so začeli v fabnu»i'ju 1951. Lj.udje so z navdušenjem priskočili na pomoč in že pnvi dain skopali vse jame in pomagali pri postavljanju drogov. Delalo je 150 ljudi iz Kort in okolice in so tisiti dan napravili za 60.000 din vrednosti. Elektriko so * nape lijaki iz Sv. Lucije, proga je dolga pet km. Vaščani Kort in zaselka Ce:'. je so za priključitev prispevali 774.507 din. Okrajni ljudski odbor v Kcpnu je investiral skuor.o 6,328.170 din. Sedro je zagorela luž v 89 hišah, v krallketm pa bo še v ostalih hišah. Luč bodo dobili tudi na Maliji i:i Ce.torah, kjer čakajo samo še priključitve. Kako so ljudje spr&jeli elektriko, je lepi povedala starejša žena; »Saj skoro ne moreni ve.rjati, da sem doma. Zdi se mi. da je sedaj tu Koper.« • V Koritsih so dob ii tudi osemletko — nižjo gimnazijo. Nekdaj ljudje na vasi niso mog'i pošiljati nadarjenih otrok v mestne šole, danes pa je ta šo'a —■ s,-.-na prišla v vas. Sv o. za prasvoto je investiral za .'.o o temle'.ko milijon dinarjev. V tekmovavnju na čast VI. kongresa KPJ so popravili vse ceste, tudi tiste, ki že širi leta niso bile poprav'(jene. Delalo ja 170 oseb širirii dni. Bilo je opravljenih nad 5000 prositovoljimh ur. Pri gradnji zadružnega doma je pr.magaio 80 ljudi, ki so prispevali skupino 1300 u.r. Zidarji in težaki pa so dela.i čez normo in prišliediibi ck;o,'i 100.000 dinarjev. Pri gradnji največ pomagajo ljudje iz Kort in Ccdelj. mam j iz ostalih vasi. Prav bi bilo, če bi se tudi prebivalci Matije, Cetor in drugih v večjem številu udeleževali dela pri gradnji. Zavedati bi se morali, da bo zadružni dom služil kultuirniim in gospodarskim potrebam vseh prebivalcev tega sektorja. Naj bi biii za zgled ljudje Kort in Cetlelj. ki so do sedaj s pronovoiljr.im delom nakopali 950 kubičnih metrov kamna, s katerim je zgraje.i zad>. už-rji dom, ki je že polk rit in delno že služi svojemu namer.u. 2e so bile v dvorani ,priredil/ve in je bila prav na dan otvoritve elektrike prenesena v zato pripravljene prortore tudi gostilna. Vredni .st vsega do sedaj opravljenega prostovoljnega dela je 2,700.000 dinarjev. Najbolj so se pri prostovoljnem delu izkazali tov. Silvo Kersnika in Karel Moraiio, s prevozom gradbenega materiala pa je največ prispeval Matija Grbec, vsi trije iz Kort. Lepo se zahvaljujemo upravi podjetja »ELTE« in delavcem, ki so tudi dokončali z delom in v naši vasi prižgali liuč, ki nam bo pomagala do še večjega naprečka. niiimiiitiifiiiiiiiíMiiiti»iiiiiiiiiiiii!iriiiiiiitiiifiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiikiiiiiiii(iiiiiiimiiiiiiiiiiíiiiiiJiJiiii»iiMitiiii«iiiiiiitiiiiiiiiiiiiu ........................ V Sežani bodo odkrili spomenik narodnemu heroju Mahnič Rudiju - Brkincu Ob XL obletnici usfanovi£ve Ljudske milice Kulturno - prosvetna aktivnost v Sv. PetrU - Nova Vas \ letih po osvoboditvi hi težko našli v Sv, Petru Nova vas toliko aklivuo-ti na kulturno prosvetnem in na drugih področjih, kakor jo je pokazalo letos naše prebivalstvo. Za začetek bi omenili občni zbor MKUD Sv. Peter Nova vas, na katerem so sklenili, da bodo pripravili Iri-dejanko »Mioki je treba moža« in kulturno prireditev v počastitev VI. kongresa KPJ. V obeh vaseh grade kulturno-pro-Evctni dvorani. Prav tako so začeli z gradnjo stanovanjske hiše za učno osebje, spomladi pa bodo začeli graditi poslopje gimnazije. Prvega novembra bodo odprli otroški vrtec v Sv. Petru, takoj nato pa tudi v Novi vasi. Prav tako bodo ustanovili 1. novembra na šoli kuhinjo za otroke ,ki prihajajo v šolo ob 6. uri in se vračajo ob 14.15 uri. V vasi so ustanovili tudi kmetijsko V ponedeljek je Ljudska milica v Kopru in Bu j ah praznovala XI. obletnico svoje ustanovitve. Za to priložnost je bila na predvečer praznika v klubu iNarodne zaščite v Kopru lepa proslava, ki so se je udeležili tudi komandant VTJJLA polkovnik Miloš Stamatovie, sekretar okrajnega komiteja KP tovariš Julij Beltrain. predsednik okrajnega LO tov. Franc Kralj ter ljudski miličniki s svojimi oficirji in komandantom. V ponedeljek popoldne pa so XI. obletnico ustanovitve praznovali po vseh postajah Narodne zaščite v Jugoslovanski coni STO. Teh proslav so se udeležili tuili predstavniki občinskih ljudskih odborov. —o— Oh tem velikem dogodku je prav, čc se spomnimo na nekatere posamezne primere, ki osvetljujejo delavnost in čuječnojt naših miličnikov. Gasilska Narodna zaščita je letos v več primerih s takojšnjim nastopom obvarovala milijonsko vrednost. Tako ie znan primer, ko je nastal požar v zadrugi v tirnem kalu in so hitro poklicali gasilce .iz Kopra. Ti so -e nemuiloiua odpeljali na mesto požara in -s požrtvovalnostjo in ta-' kojšnjim vzornim nastr.pom obvarovali za nad 5 milijonov vrednosti. Prav Irko so obvarovali zadružnike KDZ na Krogu velike "kotle, ki je arovila r l po/ara. ki je na tal. ko se je po nesreči razbila petrolejska svetilka. Znani so primeri, ko naši budni čuvarji meja ob demarkatij-ki črti tvegajo celo svoje življenje pri vestnem izvrševanju svojih dolžnosti. Pred časom je prišlo do osebnega spopada med miličnikom in neznancem, ki je hotel pobegniti čez mejo. Ta je dejansko napadel miličnika in ga tudi ranil. Strokovni sposobnosti miličnikov gre zasluga, tla se je število prometnih nesreč v zadnjih letih znižalo. Budnost miličnikov nad ljudsko imovino jc naravnost vzorna. Redki so primeri tatvin in napadov na osebe. Miličniki so zelo požrtvovalni pri ideološki vzgoji in kulturnem učenju. Obiskujejo večerne gimnazije in Delovni kolektiv podjetja g m, O L, ¿h želi ob zgodovinskem prazniku — VI. kongresu KPJ vsem delovnim ljudem nadaljnjih delovnih zmag v izgradnji socializma. Nrse podjetje izde'iuje vse vrste električnih naprav po zmernih cenah. Jamčimo solidno izdelavo, Po željah odjemalcev tudi kremi.orno in nikljamo. šolo. ki bo začela z delom 30, oktobra. Slušatelji bodo obravnavali vinogradništvo. kletarstvo, poljedelstvo, vrtnarstvo in gospodinjstvo. Za pral -tične vaje bo imela šola svoj vinograd, njivo, vrt in kuhinjo. Lstano-vili so ludi RK, tako da bo vsemu prehival-tvu takoj pri roki prva pomoč. V veliko veselje mladini bo telovadno igrišče, ki ga sedaj urejajo. Na njem bodo lahko gojili nogomet. košarko, odbojko in vse vrste lahkoalleL-.kih panog. Pri teh delih sodeluje ogromna večina prebivalstva in le redki so, ki ."-tuje ob strani. A. G. je več primerov, ko so se naučili nemškega, angleškega in italijanskega jezika, kar jim je v veliko olajšanje pri izvrševanju njihove službe. Za gradnjo slovenskega kulturnega doma v Trstu so miličniki zbrali 259.000 dinarjev prispevkov, kar je dokaz njihovega velikega razumevanja za potrebe tržaških Slovencev. Poleti so večkrat šli pomagat tudi našim zadružnikom uri spravljanju pridelkov in tako olajšali delo tam. kjer ni bilo dovolj delovne sile. Pridelki -o bili pravočasno spravljeni na varno, da jim vremenske m.prilike niso mogle' škodovati. Ljudska milica ie tudi tehničAo napravila velik korak naprej. Dobi- la je motorna kolesa, ki ji omogočajo hitro nadziranje terena. Potrebno je poudariti, da se je treba zahvaliti budnosti Ljudske milice, da je javni red in mir v mestih in po vaseh zagotovljen in da ljudje lahko gredo brez skrbi k zaželenemu po-čilku ipo napornem delu, ... .. jj Občinski in okrajni odibor Zvtze borcev sta se sporazumela izvesti š i reko akcijo za pcCf.aviitev spomenika pariliamh borcu, narodnemu heroju Mahnič o Rudiu-Bikimcu, ki loži pokopan v Sežani in vsem padlim borcem okolice Sežane, Postaivitev s po imenika je zamišljena v središču Sežane na križišču c. est S ež a na —Trs.—Diivač a—V rho v-Ije, na mestu, kjer je sedaj zgradba jdvne (tehtnice in čakalnica avtobusne p-staje. Ta zgradba zelo kvari estetiko in arhi .okton.sko lice i/neota. To je najlepši prostor za po stavitev spomenika, ki bo tudi v okras našemu mestu. Mestni in občinski 1 j ude ki odbor sla obljubila to akcijo podpreti in nudili sredetva, da se javna tehtnica postavi na dnugo prazno in prav tako javno atrarJltšče. Organizacija Zveze borcev je povabila v zvezi s tem arhitekta iz Ljubljane, da si na licu mejita zomlsli nač.t spomenika. V koprski tržnici -- po rihe so prišli MLADINA PRED VOLITVAMI ■Na zrdnjeni sralarjku okrajnega ciibora Ljuidske mladine so ni'adin-ci sklenili, ida bodo začeli po vtem okraju sklicevali zbore mlerih vo-l.ilcev. ki pni zadnjih volitvah še niso imeli volilne pravice. Istočasno se pripravljajo tudi na voli: ve novih odborov svoje organizacije in delegatov za peti ko.igres Ljudske mladine Jugoslavije, ki bo zadnje dni decembra. Reorganizirali so tudi svoj odbor in izvolili začasnega iz 23 članov, ki bo vodil organizacijo do prihodnjih volitev. Latos je mladimska crgoniza.oija kqprokega okraja dosegla lepe uspehe posebno z mladinskimi brigadami. Ena brigada je delala na cesti Vrhnika — Logatec dva meseca in se je pred kratkim vrnila peukrat udarna. Štela je (53 mladincev. Priborila si je zastavico, ka.r pomeni, da je bila najboljša brigada na totem sektorju. Vrnilo se je tudi 53 mladincev, ki so delali pri gradnji hidrocentrale v Vir.o-dclu v sklopu reške brigade, ki je bila trikrat razglašena za udarno. o O o NOV PREDMET V ŠOLAH -POUK O MORALNI VZGOJI V Kcipru se je prvič sestala ko-m'Dlja, obstoječa iz učiteljev i:i profesorjev obeh narodnosti, da preuči in začuta delo za uvedbo potika o moralni Vzgoji v osnovnih in srednjih šolah. Smisel tega predmeta je oblikovanje otrokovega značaja, upoštevajoč pri tem njegovo zreloCV.. privzgojiti enotnost v coebnih in družbenih odnosih ter skladnost med besedo in dejanji, skratka, ustvariti novega borbenega človeka. Kcmi-ijo je i.tknila začeti irkoj 7. delom ter poiskali sposoben kader za poučevanje tega novega jor. dmeia. K. L. Zamišljeno je, da bi bil spomenik narodnemu heroju Mahnič Rudi j u-Bikincu kip iz brona v naravni veliko-, i, spomenik borcem pa bi bil ■bronasti odlitek. Spomonik, ki bi bil eden najleipših na Primorskem, bo stal okoli dva milijona dinarjev. Da se potrebna sredstva zagotovijo pravočasno, bo organizacija Zveze borcev v Sežani sprožila široko akcijo za nabiranje prostovoljnih prispevkov t;ko pri racarih ustanovah in podjetjih, kot pni prebivalcih. Zamišljeno je, da bi spomenik odkrili že prihodnjo pomlad, Padli narodni herej Mahnič Ru-di-Bikinc je rojen v Povirju pri Sežani. Tik pred drugo svetovno vojno je študiral v Ljubljani, kamor se je bila preselil i a njegova družina. 2e pod staro Jugoslavijo je kot študent sodeloval v mladinskih naprednih revolucionarnih organizacijah. Po razpadu stare Jugoslavije lota 1941 je med prvimi stopil v ilegavo in je bil kasneje poslan na Primorsko v Brkine, kjer je dalj časa dela.i ko.t politični funkcionar. Od t-d tudi ilegalno ime »Brkine.« Pozneje je bil premeščen na XXX. divizijo IX. kotpusa kot polfiitkomi-* sar. "il Padel je v Toipolovem v Slovenski i Benečiji leía 1944. Bil je eden pr-É vih organizo!C: jev osvobodilnega, gibar, j a na Primorskem. Janko Valentinčič •M | VESELA NEDELJA V LOKVI i Po pustem in deževnem vremenu j se je v nedeljo napravilo še dokaj :t lepo vreme. Le tu pa tam je jadral || po modrini neha kak bel oblaček. ■ Kaj hitro ugotavljam vreme in si :gt mislim: Prav lepo ho danes, zakaj jj hi človek posedal doma, ko jc zali bava lako Miru? Hitro na pot. tli - . j Kam pa, v Sežano, ali v Lokev, * kjer bo kulturna prireditev? Naj ; ho. za to nedeljo grem v Lokev. . J Žvižgajoč' napev znane partizanske pe-nii, niiipwn v vas, \ se je bilo tn-; ko nekam praznično. Kmalu izvem, .. } da se v vasi nahajajo gostje iz ; j Trsta in okolice. Takoj si mislimi i No, poleni pa bodo Lokavei pripra-0 ^J vili še kaj več aporeda. Res, moje pričakovanje me ni prevaralo. Pester spored tlvoli enoilcjank je razveseljeval vse ljudi v dvorani, ki so jo napolnili do zadnjega prostorčka. Da ne bi bili prikrajšani tisti, ki se po navadi držijo bolj modro in jih je težko pripraviti do smeha, so poskrbeli pevci, ki so prav lepo zapeli šest pesmi. Po skoraj dvcurnem sporedu jc hila še prav živahna tombola. Dobitki ro bili pTav lepi, toda kaj pomaga, ko pa je bilo srečnikov le malo. Največ užitka pa je imela mladina, ko se je začel ples. Vesele po-ekočniee so privabile Y dvorano marsikoga, ki se jc temu veselju žc davno odpovedal. Čeprav je bil večer precej hladen, sem se vesela vračala proti domu in si mislila: Da, da! V Lokev hom pa še kedaj pogledala, saj nil je ta nedelja prav prijetno minila. —n—ja. 1,500.000 din za regulacijo hudournikov v Istri Vada LRS jo v letošnjem letini o-dobrila za regulacijo hudournika Bracan v občini Gračišče pri vasi Pisari in Marseiiči 1.500.000 dinarjev. Investitor Inštitut za regulacijo hudournikov v Sloveniji je prejšnji teden pristopil k izvršitvi tega dela. Potok Bracain je ob nalivih že več lat zaporedoma napravil v teh krajih že mn^go škode, ker je clinašal plodno zem jo. Italijani so ta pv~k že delno regu'irrli (to so bile edine imvesiirije, ki so jih v 25 levih vložil)', v SI v moko Istro), virtdn.' pa so se ofoiont zidovi že delno razrušili tako, da je nujno sedaj vse to popraviti in obnoviti. Vso p:'irebno delovno silo bo investitor dobil kar v bližnjih vaseh teko. da bo predvideno letošnje delo čimprej izvršeno. Prihodnj.e leto bo ir&tkut z novimi investicijami nadaijeval z regulacijo tega hudournika. Regulacija tega hudournika je zelo važna saj se na obeh straneh nahaja plodna orna zemlja in vinogradi, katerim je do sedaj vsako leto ob nalivih pretila' nevarnost rušenja in u .ičenja. Janko Valentinčič ó&áfrski t{uddíi oá&at- Smaife Ob priV.ki VI. konrjrcsz KP J: o;! ' želi vsem dplcvnim lj':d. mn:g ■ • c-hcv pri izgradnji szcii.izm::. Ob pri'i';i VI. kongresa KP Jugoslaviji želi SPLOŠNA KMETIJSKA ZADRUGA S M A RJE vsem src jim članom mnzgo uspehov pri izgradnji scc:c'izma na vasi. Kiiniiiiiiiiiiiiiimiim................................................................... Preteklo leto je bilo ustanovljeno v P1 anini pri Rakeku deško vzpaja-lišee za dečke od 7. do 11, leta. V začetku z majhno kapaciteto, med-item se je letos zvišalo število gojencev že ipreko 50. Za bodoče je predviden velik razvoj tega vzgaja-lišča. Obnovili bodo za prihodnje leto bivšo italijansko vojašnico ob nekdanji meji. Prostor poleg stavbe pa bodo preuredili za igrišče. Brez dvoma se tu kaže velika skrb države, da pritegne vzgojno zanemarjeno in moralno ogroženo mladino in jo odda temu domu v zaščito in vzgojo. V zavodu imajo otroci osnovno šolo .ter vso ostalo oskrbo. Stroški gredo v breme državnega proračuna. Statistika kaže. da gre krivda v večini primerov staršem samim, ki niso razumeli svojega poslanstva ter nepravilno, oziroma 'pomanjkljivo vzgajali svoje otroke, ki so bili prepuščeni cesti in slabemu okolju. Tam, kjer so nameščenci socialnih skrbstev budni -in jim je ¡problematika okrajev dobro znana, kmalu prijavijo primer vzgojno zanemarjenega otroka, zalo so tudi uspehi prevzgoje hitrejši nego tam. kjer je v zavod pripeljejo oreani Ljudske milico mladega izprijenca. Prevzgoja je dolgotrajen proces, ker zahteva od vzgojiteljev poleg očetovske ljubezni še innogo vztrajnosti in doslednosti. Poseben vzgojni .prijem je ipotrebcn skoro za vsakega otroka, zato je treba delati meecce in mesece, da vzgojitelj izsledi »ranljivo točko«, ki bo izhodišče za nadaljnjo prevzgojo mladoletnika. Prihod novih gojencev pa .postavi pred pedagoško osebje največ nalog, ker ie treba spoznati otrokovo du-ševnost, njegove navade in razvade ter ga vpeljati v novo kolektivno življenje v urejenih razmerah, ki so za »ptičke brez gnezda« tuje in skoraj nemogoče. Pozabili mora na divjo -prostost in samovoljno gospodo-vanje na vasi ler začeti z novim delom, d,a lako .nadoknadi čas, ki ga je prej brezplodno izgubil. Spoznati mora, da je vse delo v zavodu usmerjeno v to, da postane nekoč vreden človek človeške družbe. P. Z. ECuSčasB-rao ŠivSjjeoile v PSesmam Za novo sezono je KUD v Planini -sestavil pester spored in, kar je polivale vredno, takoj začelo z delom. Igralska skupina se pripravlja z igro »Okenee«. ki jo bo odigrala v prvi polovici novembra. Prav tako se pripravljajo na dostojno izvedbo akademije na Dan republike 29. novembra. Vse vrste fizkullurnega aktiva se uče .prostih in simboličnih vaj. Z isto vnemo se pripravljajo tudi gojenci deškega vzgajališča in osnovne šole. Le vaški pevski zbor nekako preveč odlaša z vajami. KUD v Planini ni pozabilo niti na najmlajše, saj jim ho pripravilo za naš narodni praznik veliko presenečenje. Novo ustanovljeno lutkovno gledališče bo igralo »Žogico — no-p'co«, kar bo gotovo novost in ve-selje za nase male. Lutkovno gledališče je izdelano po načrtu in nične zaostaja za največjimi v Sloveniji. V zamisli so tudi gostovanja po postojnskem okraju. S. Volitve v postojnsko okraj, no skupščino ZSZ in upo. kojenci Upokojenci v postojnskem okraju so zbrani v šestih sindikalnih podružnicah odnosno društvih upokojencev in sicer v Postojni, Iliraki Bistrica, Pivki. Rakeku, Starem trgu in Cerknici. V teh šestih društvih je včlanjeno okrog 800 upokojencev, w Planini vendar je še nekaj desetin upokojencev, ki niso člani sindikata. LTpokojenci se živo zanimajo za volitve v prvo skupščino okrajnega zavoda Za socialno zavarovanje, ki bodo 26, oktobra. Vsa društva so že pripravila vse potrebno za izvolitev dveh kandidatov, kolikor jili odpade na upokojence glede na njihovo število. A sa društva so že dala navodila članom za volitve, vendar je potrebno, da tudi javno pozovemo vse upokojence, člane Društev upokojencev, da je njihova dolžnost, da sc udeleže volitev, S polnoštevilno udeležbo pri volitvah bomo dali našim voditeljem priznanje, ker so predali tako važen zavod kol je Zavod za socialno zavarovanje v upravo dclav-ccm, ki so najbolj zainteresirani na dobrem poslovanju tega zavoda. V prihodnjih dneh bodo vsa društva upokojencev priredila članska zborovanja, na katerih se bosta voliilecun predstavila kandidata, ki bosta obenem pojasnila velik pomen prevzema Zavoda za socialno zavarovanje po delavcih in nameščencih. Upokojenci naj sc teh zborovanj pohiioštc vi hi o udeležijo. Društvo .upokojencev v Postojni je imelo svoje člansko zborovanje v lorek 21. 1. m. Na tem zborovanju je članom spregovoril kandidat XXIII. volilne enote tov. Kravios Vladimir. Upokojenci 1 2$em delovnim ljudem naše domovine nadaljnjih uspehov ob VI. kongresu KPJ. kot pol leta zahtevajo, da bi sc ustanovila šola za šivanje ali šivalnica, tečaj za pletenje in vezenje, samo tla hi se dekleta nekaj izučile. Do-kaz pravega in resnega zanimanja za lo je bil viden oh otvoritvi čipkarske šole, ko je prišlo veliko število deklet, ki sc zanimajo za šivanje z željo, da hi se tudi šivanje k me1 i pričelo. Do sedaj je vpisanih žc 8(i med temi tudi dekleta in precej oddaljenih okoliških va.-i. Občinski ljudski odbor, predsednik okrajnega sveta za kulturo in pros.veto tov. Mlinih, okrajni šolski in-tniklor tov. Kncil in mostni odbor Al Ž so sc resno zavzeli, da se čimbolj razširi ženska obrt in čimprej začne z delom. A so to- razgibano t in željo po znanju, ki je istočasno lesno povezana tudi z vzgojo v samostojnega, naprednega, socialistično mislečega mladega človeka je treba sanio po-zdraviti, ter nudili vso moralno in . materialno pomoč. P rim i POSTOJNA Združenje rezervnih oficirjev v Po lojni prireja vsakih 11 dni v domu JLA zanimiva in poučna predavanja za svoje člr.nc. Predavanja slutijo politični in vojaški vzgoji rezervnih oficirjev, zato je vse graje vredno neopravičeno izostajanje s teh sestankov nekaterih članov, ki s tem samo šsodujejo ugledu svoje organizacije. Upravni <. !bor naj bi v bodoče pozival na odgovornost vse lisic člane, ki so teh sestankov in predavanj ne udeležujejo iz opravičljivih razlogov, Lilija Bogomil POŽAR V POSTOJNI torek se ie vnelo skladišče sena na ekonomiji kmetijske zadruge v Pos to jni. K sreči so bili postojnski gasilci .pravočasno na mestu in pre- Oelo občinskega LO v Kobaridu Sele dobrih šest mesecev je. odkar je bi i a iz devetih manjših krajevnih ljudskih odborov osnovana obojna Kobarid. V tem času je imel občinski odbor šest rednih in eno ici;cdr.o sojo. VellOko je bilo napravljenega za gospodarski in kulturni dvig občanov, Od teh sej je večkrat nt.upravičeno iz,-stal ljudski odbornik iz Kuna. Tudi na sejah je bit bolj molčeč in ni poročal o potrebah ljudstva svoje vasi. Sele ko je predsednik občine Ivan Kuriinčič osebno obiskal ta kraj, je zvedel, da je zadnja toča uničila vso ajdo in jih prizadela na krmi, da v vas ne dobivajo pošte, da je nujna potreba dograditi cesto iz Vršnega, ki so jo pričeli graditi že leta 1949. Za- Na sejah so veliko govorili t udi o obnovi po sn£gu porušene Bor-jane. Pri tem vprašanju je odber-nica ¡znesla, da je treba sredMva, ki jih je ljudstvo zbralo s toliko ljubeznijo in razumov:njem d.i prizadetih ljudi, pravilno uporabiti. Nekdo, ki mu je pk« odnesel staro bajto, v kateri žs nad dvajut let ni stanoval in je tudi skozi ves ta čas ni vzdrževal, si je sedaj na ta račun gradil — novo hišo. Revizija je ugotovila, upravičenost pritožbe te odbomice in bo hiša dodeljena res potrebni družini, — jp SRPENICA Dobili smo novo učiteljico Na Srponico je letos prišla nova učiteljica, ki je z veliko resnostjo Delovni kolektiv tovarni AMPELEA rzo~LA želi v tekmovanji: ob VI. kongresu Komunistične parti!* Jw;c-slavije vsem delovnim Ijučfm naše domovine čim'več uspehov v izgradnji socializma. radi s lev, pomanjkanja denarnih sred-je delo zaostalo, čeprav je bilo napravljenega za nad pol milijona din dela, denarja pa so bili porabili le okoli 100.000 din. Lepa požrtvovaitaciat ljudstva! Zbora voiilcev, na katerem so obravnavali vsa ta.•!;i zadovoljivi. Lilija cas.to, čimprej dograjena. Občina je za začetek dala 100.000 din kredita. Upoštevali bodo tudi škodo po toči pri IV. davčni akontaciji. Urejeno je bilo vprašanje pošte in to tudi za vasi Jevšček in Livške Ravne. Razpravljali so trdi o zg.;sdii-vi opornih zidov in prsipanju gramoza na cesti Plohi—Jevšček. V občini je bilo. popravljenih deset šol. Samo za šolo n'a Livku je bilo porabljenih 190.000 dim. Za šolo na Vršnem so nabavili n , ne bil. bilo dobro, dekilsr rirtoo navezah s.li-ko.v s partizani':, Bal 'se je, da ga kaj ne polomimo, ko pa je bilo vse tako čudno zapleteno, da res nismo mogli prilti do jisne slike brez pomoči tlivaiipev. Poaneje nam je bilo žal, da smo bele pustili na mi-nu. Zvedeli smo naimreč, da so trii vsi ¡trije med najaktivnejšimi in so jih naši iz Dolomitskega odreda že večkrat poskušali kcošo-vaiti za njihovo liadiijaiHko delo. Predno .smo nadaljevali pol, smo se poslovili od vodiča, ki se je hotel vrtni)! domov. Poti naprej ni poirn&l in nam ni mogel več pomagati, Zraven pa smo imeli občutek, da se je ustrašil, ko je videl kakšen je položaj in želel, da čimprej krene iz tega kraja. Zaradi tega mu je Vojko dovolil, da se vime. 'Ostali smo sami, vsi trije prvič v teh krajih. Morali smo hoditi podnevi, kar pa je bilo zeto nevarno. (Tega dne ismo se zavedeli šele tedaj, ko smo p niši i ido odreda in so se tovao ri čucilli, da smo ¡sploh iuapeii E priti živi skozi). Udarili simo jo pa g karti v smeri Podlipe, Ko smo ho- i diill po poljih in srečevali kmete, ki s so delali na nljivah, ¡so se vsi d,r- = žcii, k: ker da nas niso sp'oh opa- I žili. Sedaj se n-nn to ni več zdelo i čudno, ker smo se nekako priva- | di'1. Vcindar pa tisti neprijeten ob- I outek. ko nekdo, gleda skozi tebe, i kot da te mi, ni poioebno dobro g vpllival na naše razpoloženje. Poleg i tega smo se vrteli, tam clkrcg že tri g ali štiri dni, ne da bi bili kaj bli- | že ci!jiu: o partizanih nobene vesilii. 1 Tako smo nekega večera prišli | naposled do PooTpe. Ucitavllli smo I se pri prvi hiši, kjor smo videli luč. § Dogovorili smo. se nekako .za večer- g jo in med časom, ko so nam pri- 1 pravljali jed, speljali prigovor na § pairtizane. Poivedalli so nam, da pri- | 'dejo včasih sko.z.i in geopedar 'nam 1 je svetoval, naj krenelmo .prelko Za- § žarja v Horjul, kjer jih bomo ver- | jefino našli. " = (Dalje) slovenska beseda 43. Brali smo rač.un piranske plinarne in smo se zares cd srca nasmejali. Čeprav je nam; ki živimo v Piranu, čut za čistost jezika skoraj otopel, nas je vendar ta ganljiva slovenščina zopet izbudila. V Piranu teče dolga pravda, kako. naj krstimo ulice, trge in nabrežja. Posvetovali smo se s isloven.skim pravopisom, ker pa ,so n.je.goive zahteve preozke in. zato dolgočasne, smo se odločili, da bodo napisi v dobri; manj dobri, slabi in celo .neprebavni slovenščini: ULICA 29 NOVEMBER TRG EDVARD KARDELJ COMBIJEVA ULICA ULICA VLADIMIRA ILICA-LENINA ULICA VSTAJENJA Ce vas zanima, preberite še tole obvestilo: Obveščamo vise interesente da je cdlpria vpenona v šoferski tečaj. Vpisnine sprejemamo v.saki dan . . . Drugače pa je v Piranu prav ■lepo. Hodimo v -reisitauracije in nazdravljamo jedinstviu in socja-'¡uzimu, »Tolaži nas misel, da tudi di.iuigje ri.so. boljši. V Portorožu pozivajo laisliniike pesov, Oikraj-na upraiva vodovodov in melioracij v Kcpru pa takole prevaja svoj Aviviso dii pagamento — PlačMni poziv: S c mm a da pagare S.vota za plačati II prganur.to ¡sara Eiffetiuato per; Cnprdrr.tria airAmministra-zione Plazza Brolo. Vplačila za Ko.per je se izvrši v našem uradu Tng Brolo. Toda Riranžani smo si pljunili v reke In vse te nerodnosti bodo kmaiVu iz Pirana izginile kakor nekrlanji razglas Uprave cestne železnice: Ul.tima corsa Zadna dirka V vseh napritah res ni toliko grobe neresnice in grdega kleve-tanja kot v .tej, ki obsoja piranski tramvaj, da diiika, vendar: dela smo se lotili. ODLOMEK Ko sc jc J.unibrek prvič orvcstil. jc bil poldan. Ležal jc v orjaškem tovornem avtomobilu Rdečega križa in pred njim se valjajo siki avtomobili po blatu in motorji ropotajo. Železne verige rožljajo, kakor da hodi tu kdo v verige okovan, avto pa sc vali po kolovozih in jarkih kakor orjaška ladja, slišati jc, kako stokajo in cvilijo ranjenci. Bledo soncc sc je prebilo fkozi obltikc in ogrelo pomladanske hlape ter odnaša hiato po blatnih kotanjah, kjer sc cedijo sive krpe snega. Jambrek gleda vse to -in posluša stokanje ranjencev ter sc spominja, kako jc prišel iz jame, pa šc zdaj vidi pred seboj tiste količke z napeto žico in vidi samo beli oblak ter rumenkastoorarižnc jezike, ki so zalizali, a jc tako pobit, utrujen in izmučen, da nikakor ne more zgraditi mostu me;l temi avtomobili in tisto jamo in tistimi kolci z bodečo žico. — Kaj naj vse to pomeni in kako je vse to? — Avtomobili! V avtomobilu se vozi. In glej, tukaj poleg avtomobila jezdi črn konjenik. Kako čudno dirja ta črni konj! Tanki ok!e¡p konja sc jc zvil, kakor da bo počil, ter sc sloči nad zemljo v ¡ploščatem loku, kopito pa se tako elastično izvija iz blata, da Jambrek z vso silo napenja svoje možgane, da bi mu dognali, ali ta jezdec leti ali samo jezdi. Ta črni konj leti! Leti! Sonce ipa greje prijetno kakor peč in Jamibrcka nikjer me boli, samo žejen jc. Jambrek leži v pločevinastem koritu (kajti pločevina hladi njegove potne ,prste, kadar tipa okoli sobe) in zdi se mu, da jc ves povezan, .pa bi rad vedel, čemu je tako povezan in zakaj ti ljudje tu okoli njega stokajo in ječijo, pa se hoče za ¡hip zravnati. Tedaj pa ga nekaj prekolje ña pol preko vsega telesa in na Jambrekove veke se apel spusti črnina, brez bolečin in gluha. Drugič se je osvestil v železniškem vozu. Jambrek leži na postelji, nad glavo pa mu niha nočna svetilka, slišati je, kr.ko smrčijo ljudje v spanju, vsi sortirani v tem črnem naročju voza kakor krste. Vlak vozi, vozi, kotali se ipo tračnicah, kotóa pa udarjajo na železo tračnic prav tako kol na zagomi. To je isti ritem! Močnejši začetni udarec, zamolkel in globok, z dvema šibkejšima refleksivnima, ki sta kakor odinov onemu prvemu, pa fipet izabobni tisti globoki, zamolkli, in tako se udarci preganjajo in lovijo, vagon pa se trese kakor mlinsko kolo in melje pod se'boj svojo pot. Vlak jc ztlrvcl preko kretnice in .udarjanje se je pomirilo in vse jc obstalo, zunaj odzvanjajo nejasni in tuji glasovi. .Neki ljudje hodijo ob vagonu, in sicer mnogo ljudi, tisti gramoz, ki ic nasut med pragovi .in tračnicami, se usipa l=¡ ¡proge in slišati jc'; kako se ljudje sipotikajo, kakor da nosijo nekaj težkega, nekdo pa se glasno zadira, nato sc pa oglasijo trobente in Zasliši sc hrzanjc konj ter udarjanje s kopiti na lesene pcidove -vagonov. »Kateri .znak ic to?« To je znak konjeniške trobente. Jambrek pa je pešec in domobranec in nikakor ne more uganiti, kaj bi to ¡bilo. To ni zbor, tudi .pozor ni! Kaj je? Dolgo jc tako "stal vlak in zunaj so nosili svetilke, tudi v ta črni v oz so ¡padali rumeni žarki ter se prelili preko temne votline iz .kola v kot in nato spet izginili, slišati pa je bilo topotanje konj - in ostro rožljanje verig, ¡potlej pa sc je nekje oglasila čudna ¡ptica, hreščava in rezka, in vse jc s.pct utihnilo. Lokomotive so piskale in sople in spet se je vagon počasi in neslišno zganil ter se nekam zaletel ter zopet teče, kar naprej teče: dum-ta-ta, dum-la-ta! Vagon niha na desno in na levo, ta grobo etesana škatla na jeklenih oseh se trese, rumene proge svetilke pa, ki niha nekje, so zaplesale po deskah in po velikih bledih obrazih. ■Nekdo smrči v kotu, Ja.nibrek ipa se kulia v vročini in se ves poti Vrgel jc raz sebe odejo in sveži zrak. ki vdira skozi razpoko v vratih, mu dobro de, Jambrek globoko zajame sapo, da se nadiha tega hladnega nočnega zraka. »U-miraju, nmiráju, gospodi, umiraju,« tako stoka nekdo za Jaimibrekom, ravno za njegovo -glavo, Jambrek sliši ta glns, ampak nikakor ,:ic more videti, kdo bi to l:il. Hotel se jc vzdigniti, za spoznanje nervozno in sünv'to, da bi videl, kdo stoka in kaj se pravzaprav dogaja z njim, živo jc trenil in sc hotel zravnati, ko sc. mu jc prvič" oglasila tista bolečina. Ranjen, živinsko, smrtno ranjen, v zeve-ti tiste bolečine, jc za\pil Jambrek z glasom, ki jc odjeknil preko vseh 'iva in dvajsetih vagonov celega transporta, se celo strojnik ga jc slišal ter ¡pomislil, da jc morda kak ranjenec padel pod vlak. V Jambrek,u sc jc oglasilo nekaj neizrekljivo motnega in silnega in .vse «e je zavrtelo v mračen vrtinec in čutil j.e, kako ga" vleče nekaj vse globlje in globlje v neko strahotno umiranje, ki sc ne .bo nikdar končalo. Levo nogo so Jambrcku odrezali nad ¡kolenom že v tcmplarskem vlaku, .desno pa so mu ctbckali ravno v kolku v 'privatnem sana toriju ¿Njenega Visočnnstva Marije Am-nunziate Valerije Kostančec. Razgovor z direktorjem Evgenom Frelihom Kdor sklibn-i- spremlja rast naših podeželskih odrov i,n se poglablja v njihovo problematiko tudi izven scene, bo rad priznal, da je poit navegor t nojeva in da je vsak, že najmanjši uspeh, zvezan s težkem in požrtvovalnim delom celcimega kolektiva. Med njim in ansamblom se bo utrjevala tiha konvencija, razumevanja, ki bo daleč presegla ekvi-r aplavdiranja ob uspelih in zmndovanja ob neuspelih (tirrreidjtvEih: zaživel bo z gledališčem .in se čutil soodgovornega za njegov razcvet. Ne bo odveč, če itrdilm, da veljajo te besede obiskovalcem koprskega gledališča bolj kot katerinakolim o-biskcva')cem naših diletantskih in •potprofesionalnih odrov, sa.j živimo na ozemlju, kjer bo kulturno živlljenje to"iko. let. neusmiljeno ■teptali in kjer je težko, zelo težko ee'iti irame. Prav to so bili razlogi, da sem sklenil obiskati direktorja kop.ckega ljudskega gledališča Ev v " na Freliha in v razgovoru z njim pr.cidisitaviti širšemu dbčfci:i;v.u to mlado haJtrarno u-stanovo. Bil j; sredi priprav za Otvoritveno predstavo letošnje sezone Goigoljevo »Zenitev«, vendar ko sem .mu razložil svoje želje, je bil rad pripravljen žrtvovali nekaj časa. Menim, da je Ljudsko gledališče v Kopru v prvem letu svojega obstanka prebrodilo začetne težave in da sc je kolikor toliko afirmiralo med gledališko publiko. Kaj smatrate za največji uspeh svojega delovanja in katere so bile najbolj šibke točke? Zdi se mi. da je še prezgodaj govoriti o kakšnih večjih uspehih našejga gledališča. Korak naprej predstavlja predvsem pristop k sistem:Učnemu delu gledališke dejavnosti m postopoma ostvari-tev poklicnega aktiva. Omenil bi tudi, da nas js v prvi sezoni obiskala komisija poklicnih gledaliških strokovnjakov iz Ljubljane, ki je po ogledu Pirie3tleyeve igre »inšpektor na obisku» odobrila in pohvalila naše začrtano delo. Kot šibka točko v p.vi sezoni siVna-Ira.m izbiro pretežkega repertoarja. Camlkr.rjev »Kralj na Be.taj.no-vi« in PrieS'tIeyev »Inšpektor na obisku« sta težki psihološki in kon-verzacijiJki deli. ka delata preg'a-viee celo p:.lkl;cn!m gledališčem, kaj šele mladi dramrki družini, ki jo sestavljajo po večini le ljubitelji: dramske ,um(stn:iai.i. Olajšanje je prinesla šele Gotar.jeva veseloigra »Vdova R oš Trnka«, ki so jo zlasti na po:leže'iju sprejeli z velikim zanimanjem. Kako je z izpopolnjevanjem in kvalitetnim dviganjem igralskega kadra: AH sle našli med tukajšnjim prebivalstvom ljudi, ki bi jih zanimal igralski poklic? Kakor pri vseh mladih gledališčih je tiudl pri nas vprašanje kadra pereče, Zaenkrat si bomo skušali pomagati z gostovanji članov SNG iz Trsta. V pretekli sezoni je pri nas že gostoval član SNG iz Trsta Er-nest Zega, v prihodnji pa predvidevamo tudi' nastop Eme Starčeve. Podobno bomo morali reševati tudi vprašanje pomanjkanja režiserjev. Vsakodnevni študij angažiranih i-gralcev, nam je porok kvalitetnega, dviganja kadra. Ne mislim tu samo repertoarnii študij, temveč tudi »porednega, ki zajema razen tehnike govora tudi zgodovino gleda"i-šča, obravnavanje gledališke problematike in drugo. Nagnjenje k igralskemu udej-stvovanju je med slovenskim naro-dem zelo poigcs.to in prirodno je, da je med igralci prosvetnih društev na podeželju- tudi nekaj takih, ki se žele izpopolni'!, in se celo posvetiti igralskemu poklicu, Ra.zurnljivo je, da bomo tem nudili vso prmoč. Tudi med dijaki koprske gimnazije jc precejšnje zanimanje za drama: -sko u.dejstvovanje in jih večkrat vključujemo v naše delo. Ob pregledu letošnjega repertoarja sem zapazil novo ime v naši domači dramski umetnosti. Ali bi mi lahko povedali nekaj besed o drami Franceta Cankarja »Dokler bo reka tekla«? Razen P.ucove »Operacije« pri-Franceta Cankarja »Dokler bo reka tekla«, ki bo hkrati krstna predstava. S tem želimo dati poudarka literarnemu udejstivovaruju slovenskega delavca. Delo vsebuje sodobno, zdravo tematiko s posegom v probleme zadružništva-. Avtor prikaže konservativnega mlinarja, ki se v začetku ne more sporazumeti z novo stvarnostjo, ob koncu pa ga novo porajajoče se življenje vendarle pritegne v koristno družbeno delovanje. Opazil sem, da pripravljate tudi mladinsko spevoigro Radovana Gobca »V bratskem objcpiu«. Zdi se mi, da je (udi to lep korak na-prpj v razvoju gledališča, s:ij zahteva spevoigra mnogo več priprav in truda. Naša mladina, pa tudi starejši bodo zadovoljni, če jim boste postregli z nekaj pojasnili. Da bi vzpostavili čim tesnejši •kontakt med mladino in gledališčem, £315 se odločili za študij Gobce ve mladinnke spevoigre, ki bo nudila doraščaječi mladini s svojo pevsko, plesno in igralsko pestrostjo mnogo poštenega razvedrila'. Sodelovala bo v pretežni večini gimnazijska mladina. Delo bo zahtevalo daljšega študija, zato smo jo seveda determinirali za konec sezone. Kako je z italijansko grupo gledališča. Kakšne uspehe je imela doslej glede odziva med italijanskim prebivalstvom in kakšne načrte ima za prihodnost? Italijanska grupa našega gledališča se pepo lin cima enakovredno razvija s slovensko. Po uspeli uprizoritvi Berrinijeve drame »II Beffar-do« v pretekli sezoni, pripravljajo v novi sezoni razen Pirandellijeve tragedije »Henrik IV« še Ibsenovo dramo »Mala Eyolf« in Molie.rje-vo k: medij o »George Dandln«. Tudi v novi sezoni bodo gostovali po tukajšnjih obmorskih mestih, saj italijansko občinstvo v zelo rado poseča njihove skrbno pripravljene uprizoritve. Namen ljudskega gledališča je med drugim popularizirati gledališko umelno'sl na našem podeželju Kaj ste doslej storili na ti{n področju in kakšne načrte imate za prihodnost? Prav imate. Namen ljudskega gledališča je in bo posredovati gledališko umetnost našemu ljuddtvu. S svojimi gostovanji po istrskem podeželju skušamo vzbujati zanimanje za dramsko u.iejstvovanje. Polne dvorane zadružnih domov ob naših gostovanjih zgovorno pričajo o tej potrebi. V tem nas vodi 6'jit odgovornosti do tlarrlinega naroda. Za čim tesnejše zbližan jc snu u-vedii teder.eike kiš.trUkitors.ke obiske naših d-rairnskih družiti, kjer člani ljudskega gledališča operativno posogajo v njihovo delo in U3me.-j-.jo pravilen ra.zv.ij. V tej. sezoni nameravajo obiskali tudi najbolj oddaljene kraje, ki doslej sploh še niso imeli priložnosti slišati slovensko besedo z odra. Vem, da so precejšnje težave v zvezi z materialno osamosvojitvijo gledališča. Ali ste tudi na tem področju dosegli kaj uspehov? Pod materialno osamosvojitvijo mislite verjetno preskrbovanje o-prepie, scene in podobno. Ta vprašanja rešujemo delno z lastnim nakupovanjem. S pomočjo subvencije )ljudske oblasti se nam postopoma polni potrebni fondus v garderobi in rekvizitih. In kakor povsod, tako je tudi tu potrebno mnogo iznajdljivosti. * Končala siva razgovor. Izrazil sem direktorju svoje prepričanje, da je ustanova na dobri poti in da ima vse pogcije, da si pridobi še širši kroig ljubiteljev gledališke u-metnosti. »Mnoigo zdravega optimizma, močne vo'.je in hotenja bo še potrebno — mi je odvrnil — o obračunu pa bcimo spregovorili ob koncu sezone.« L. O. NEVIHTA V prejšnji številki smo se spoznali z dvema novima fiimo.ma doni: če pred Likerje, ki jih sedaj končuje s'.ove'r.i:ko fii.mrko proizvodno podjetje »T.iglcv-.iilm» iz Ljubljane. DanEis pa se bomo nekoliko pogovorili o hrvatskem filmu »Nevihta,« ki ga je izdelalo ii'!mi:ko podjetje »Jadran-ifilimi(( .iz Zagreba in, je sedaj v zaključni fazi. Fi',m obravnava dralmo žene iz srednje .Dalmacije. Začne se s prizorom na krovu parniika, od koder se vrže Dalmatinka v morje. Hladnokrvni in po.gtuimni mornarji ji rešijo življsnje. Scenarij je napisal Vat.roslav Dju-•riea, ki je hkrati tudi režiser. Glasbene kompozicije je sestavil Boris Papandop.ilo, sinemaitelj pa je F.ranjo Vcrlopivee. V filmu nastopa vsega 9 igralcev. Noisiteljica glavne ženske vloge je Mia Oremovič, članica zagrebškega, narodnega gledališča. V vlagi Rose nas.topa prvič pred fi'rri ko kamero. Za vlogo njene male hčerke JaiJ.-anke je režiser izbral mlado deklico Nado Kraljevi če.vo iz Knijna, Članica nnškega gledališča Dragica Halič nastopa v vlogi Kiku, član jugoslovanskega drr.m1-.ke3a gledališča Dragutin Fel-le pa v vlogi Draga. Razen njih i-grajo. še Amun Nalir,, Tana Mosca'-rel'i, Arja Gjiuaigšovrč in Veljko Butajte. V filma naši epa tudi brigada ribi: ev i/, lic.mečko delavne zadiriuge »Vira« iz Katiela. Film so snemali v Kaštelu, na Hvaru in v ateljejih »Jadran-iilma«. LJUDSKO^ GLEDALIŠČE Koper Ob VI. kongresu KP Jugoslavije ;)eli vsem delovnem ljudem mnogo uspehz pri gradnji socializma. Ob p.ililki tiraidicirinalnega praznika dne 4. novemibra organizira SPLOSNA KMETIJSKA ZADRUGA V MAREZIGAH VE-LJ.KO VRTNO VESELICO S PLESOM! Preskrbljeno bo z dobrimi toplimi jedili, kramidkiimi klobasami, mrzlimi jedili in. {trdi z dobro kapljico. VABIMO V A S 1 MMm w mmMB ^■B m K v,.........Ü , . , ,. Sk » gg® p * I m m " f „ 1 w¡ ?»!:■■ ■'■:■;. i. .'' : i : ■■!!; » m V , : p -- T %'M.' í Mm mm § Mfe ■ I - niflfflb i mmm:m I m?m I -J'".,// ,-■■•■■:■ . , . g? ' «J m-fé W4- H filifi üf ! ' .äs ^t» - i Wms. ff -' - r . V«, Lojze Perko: Veronika Ob 144-letnici njegovega rojstva »VELIKA MUKA« Te dni preidivaljajo .po naših kinematografih barviti! film »Velika mukam. Film spada v dolgo serijo co\v-boysfcih Cilimoiv, v katerih so pjt-to-lcvščine i.n fizična cibraóunavanja na d'nevnem reidu. Čeprav so te vrste filmov daleč od realnosti, zaba-vaijo gledalce, zlasti mladino. »Veliko moko« odlikujejo pred diuig mi itolv.rsitnimi fi'tmi odlične barve in dovršena igra glavnih igralcev, Nocčlec glavne vloige je znani filmski cowboy Jchn Wyjne. ki je ■v BeXy Field dobil odlično partnerico. v> DAN KULTURE v postojnskem okraju Preteklo nedeljo so imele ljudsko-prosvetne organizacije postojnskega okraja v okviru Dneva kulture uspele prireditve. V Cerknici jc pri-sostovalo nastoipu moškega, mešanega ¡11 pionirskega povskega zbora nad 500 ljudi, na Rakeku pa koncertu J.LA iz Postojne okrog 400 lj.udi, V Prestranku sta nastopila pevska zbora iz Slavine in Prestranka, šolska mladina iz Orehka, Slaving in Prestranka pa je popoldne tekmovala v raznih fizkultumiih panogah. Koncert je bil na primerni višini, d o čim se je telovadnemu nastopu poznalo, da so bile priprave bolj površne. Kulturne ,prireditve so bile tudi v IIruševju, kjer so gostovali Jesenicami, na Pivki, v Grahovem, v Starem trgu, Dahnem polju, v Jelšanali, v Ilirski Bistrici, na Uncu in v Postojni, kjer je Gledališče za Slovensko Primorje nastopilo z igro »Življenje je lepo«. I Letos je minilo 144 le)'., odkar se je rodil v Trstu na Videli slovenski publicist Josip Godlna-Vrdei-ski. Očetu je bilo ime Anton, mate-ii pa Mairija in imela sta šestnajst otrok. Reditelja nista znala ne brati in" 112 pikati. Med veliko lakoto, ki je bila lelta 1816. je izgubil svoji mater. Po materini smrti je moral • Josip ini z doma služit !-: ujcu Va-tovciu, ki je ime! in bral slovenske knjige. Po dolgem .mstedovanju se je posrečilo dečkiu, da mu js ¡uj:c dovolili jeseni leta 1821 obiskovati meri.no šolo na1 »a'ari Remi«, nato ga je poslal Ista 1825 v Kepe.- v la-trn.ike šole. Pozneje je prišel na goriško, IjuHijcnEko in s.p:t na goriško gtimoaizijo, kjer je opravil la-tirilke šole lelta 1831. pozneje p?, še retoriko tata 1834. Goriški profesor RehfeM mu je priskibel pri nekom Svabiu v Gradcu imesto doimcčega učile!,'ja, tako da je Isihko cib;itikova'l pravoslavna prednvamja na vseučilišču. Tam ,se je seznanil s Fr. iMjklošičem in Sok-ličem, Ko je leta 1837 dokončal pra-vcslcivne študije v Gradcu, se j.e vrnil v Tust ter atr.prl v sedno siuii-bo. Lelta 1839 je prestopil v finančno. službo, kjer se nnu je clbe.alo boljše meltito. Leta 1840 ja šel v Dubrovnik iin se tc)mkaj cižanf-l s Kci-sltino Simtpfcivo. hčerk,o ckraijnega zdravnika. Dve lati kasneje so ga premestiti v Split. Tu mu je leta 1843 umrla na pclrodu dobra Kristina, 'Leta 1845 je ipruel iz Sioiiia v Trst, oldtod pa so ga premen i!i v Tržič in leta 1846 se je v Gorici drugič oženil s Fi:ami5!af:o, hčerko odvetnika Koha .iz Gradca. Nato je šel izopelt v Split, iz Spliia v Toat, odtod pa v Koper, ker mra je umrla dlouga žeina i.n za njo vseh sedem sinov. Leta 1856 se je oženil še v tretje ter še,l na-to v Celovec, od 'koder se je vrnil v Trst leta 18C3, kjer je končno tudi ostal 'ter stopil v pokolj leta 1875 kot višji finančni komisar. Gcidlina je ibil ize!'o nadarjen, Ze kot dijak se je naučil italijanskega, franleorkega in angleškega jezika; slednjega se je učil .tudi .pri M. Čopu v Ljubljani in S. Sckliču v Gradcu. Med bivanjem v Dalmaciji se je seznanil do dobrega s srfochirva*.- skim jezikom. Le.ta 1851 je nameravala vlalda uvesti na realki v Trstu srbohirvatski jezik. Po želji vladnega svetnika Belka, dobrega Slovenca. bi moral omenjeni jezik pouče-vai.i Gcdina., Ko je to zvedel višji svetnik F.iuk, se je vse skupaj razblinilo. Godina pa j-e zaradi tega dobil ime pannlaiviirta. Ker nva je pouk na realki izpodieJte.l, se j.e loti! z vso vnemo slovenskega pisanja. V Stalin je izdaj?! leta 1834 i:ali-jansko kniigo »Manuae delle leg-gi sul bollo e sulle tasse«. Leta 1353 je izdal svojo prvo slovensko publikacijo «Kolildarčilk za leto 1353«. Cioijsvljal je krajapiene in narod3-piisne črtice, zlasti o tržaških Slovencih in ipolT-nfae članke o paro-broiiai i:tvu, že'ezn!cah, vremeno-slovju, tiokarst.vci, koristnosti znanja in dr. Istega leta je vabil k nai::čioi neSzišle.ga »Voditelja k znsnsiviu«, ki nsj bi ofcisegal »po-dučno d.oimače berilo, lepe zglede in podučne poveatnice, opis zemlje, šeg nijcnih p::e'oivalcev in novrh koristnih zna.jdb ... za pokončanje praznih aii babjih ver i!n pred-(Ecdkov ... za narodovo zadovoljstvo in pobolišanje njegovega stanja«. program, ki se ga je Godina vestno držal, Sodeloval je pri Slo-venJ:.kilh Večernioah. Glasniku, Novicah, Naprejra, Einspielerjevem Slovenlcu in Sltimmen aus Inneroe-siteirreich. Zvest svojemu programu je izdajal, urejal ali sam napisal knjige in revije Ilirski Primerjan (1866), Tiiizreki Ljudoniil (1866), Pod lipo (1869), Op.is iz (Zgcdcv.ine Trsta in njegove dkoMce (1877), Kratek pire-g'ed vsega srv-'ta (1872), Izvirek prrcnoižncsti (1873). Kraiek razgovor o- ibrij vriinih dosedanjih iznajdbah (.1876), avio,biografijo Življenja- (1879) in Čitanko mladim Slovencem iin Slovenkam (1882). Sestavljal je tudi poljudno zdravniško knjigo, ki pa ni Izšla in d;u-go. Spominsko ploščo «o odkrili ob njegovi stoletnici na rojstni hiši, a leta .1921 so jo cdsltranili zaradi groženj fašistov. Umrl je 29. januarja 1884 v isti hiši, kjer jje zagf.eiai -luč sveia. Slsva njegcivitmu spominu! Delovni kolektiv MESTNEGA GOSPODARSKEGA PODJETJA IZOLA želi vsem delovnim ljudem naše domovine, da bi s čim večjimi uspehi proslavili VI. kong.ies Kcmunisfične partij; Jugoslavije. S ( "■> fámeij® m zadlrtažniks V jesenskih diradh, ko so dnevi ivsd'no knaijs'i, meči pa -daljše, je v Gornjem Posočja, kjer bo kmalu zapadel sneg, .zelo živahno- gcr.ps-darSk-o 'in kulliurno politično riv-Ij-e.rije. Lepe soruane dineve, ki jih je žal tako ,malo, kmetje izrabljajo za ■zaiánja dela ina polju. Kosijo in spravljajo drugo oltaivo-, kcpltjejo ■krompir, spravljajo koruzo, ki je 1-etos srednje -dobro obrodila. Zelo so kmetije zadovolijnu s pridelkom krompirja, ki je navzlic pomladanskemu mroju, poletni- toči in koloradskemu hrošču, izredno bogato obrodil. Le v okolici Volč in v dolini Soče, kjer je zemlja globoka in močvirnata, se ljudje pritožujejo, da krompir .gnije. Temu ra so vzrok t'uid'i -zadnji nalivi. V peščenih in visečih nijivah pa j a krompir zdrav itn lep. Tudi fižola v o'roáju so letos veliko predali in so biai s cec.o zado-dcvolijni. Kmetje so pospravili veliko koruznega listja in slame, ki ga bodo porabili za krmo živini. To so napraviti z namenom, ida ibodo l-ahko več pomagali s s-enem po suši prizadetim krajem v znnk hvaležn:.", i za nesebično pomoč, ki so jo ti .Kraji prejeli v pretekli zimi kot najibolj prizadeli po snegu. V nekaterih predelih, kot no Livk.u in drugod, kjer r.imisoo kotru-znice in jih je prizadela toča. da so imeli m i:,j sena in otave, pa so okleei ili vsa Hipe in jesene. S tem so krmi'i živino, deletrea pa so dobljeno listje (irodelj) posušili za z:>m-ko kimljenje živine. Tako so iz lastnih vi.-cv pitprjvili krmo za prehrano-svoje živine čez zimo. -Povsod pa izkori.ščejo 'tudi pašo kar mogoče dobro, kar pričajo številne črede krav in O:lio, ki se po coivratkiu s planin pssejo v otavi -po koš enih. s-enoleti in travnikov. Lepo je slišali vriskanje pastirjev in petje pasi.te, krterim z njiv odgovarjajo farnlje in dekleta. Vse se izliva v harmoničen spev dela in življenja. Tudi cib večerih, ko se ljudje in živina vračajo domov, delo ne prestane. 2-eue hitijo v hleve, da po-moizejo krave. Se toplo peneče m'.e-odnos ojo v zadružno' mlekarno, kjer ga predelajo v sir in maslo, dva glavna proizvoda teh krajev. ki sta zelo cenjena tudi na inozemskem t.ngu. V mlekarni radi malo »pome žulje jo.« in se pogovarjati o o raavojiu živinoreje in drugih gospo-d.'.i i liiih vpralcjnjlih, Mnogi pozdravljajo gradnjo velike mlekarne v Kobaridu, ki bo dineiv.no preidislalia do 20.000 Itiltiroiv mleka. To bo vplivalo na znižanje proizvodnih stroškov, kakovost .mlečnih proizvodov pa se bo dvignila. Najdejo pa se -posamezniki, ki niso nič navdušeni za gradnjo o-srednje mlekarne za Kobariško, ki obsega nEjpomemib.tiejši govedocej-ski .predel n-a Tolmiintskem. Tudi ra-jonizacija planin in njihova nova ureditev je vzzbudila pri nekaterih nezadovoljstvo, ker gledajo samo na svoje osebne koristi. Niso jim mar koristi skupnosti im pravilno planšarsko gospodarstvo, .ki bo Kobariško gospodarstvo zelo dvignilo. Občima Kobarid se bo lahko dvignila na stopnjo gospodtarslko najmočnejših občin na Tolminskem, ker ima za to vse pogoje. Bodočnost .bo pokazala tudi takim posameznikom, da je Lika uredite-v v korist vsem in itiuidi rijim samim. Saj je dovolj .zgovoren primer živinorejcev. ki izkoriščajo planino Zapleee. kateri spomladi niso hoteli sprejeti .milijon in pol dinar-jev kredita za obnovo .planšarsice mlekarne, staj in za dnuga izboljševal na dela. Krediti so bili potim danli diiugim planšarskim odborom, ki so pokazali več razumevanja. Sedaj pa prosijo ti živinorejci na občini in pri gospodarskem svetu mmmmm^ ^ mmm v m Mi . . .... . ...... rj- ^ ; - Sušenje otare na rogovilali Vsi se dcibro opominjamo nesreče, ki je letošnjo zimo zadela vas Borj15.no v Gonaji Saški solini. Da se v bcldoče prepreči kaj podobne-- ga, je lijiudoka ciblast sklenila zasaditi strma pobočja nad staro Bor-jano. Pogozdoiva'lna dela .so se že začela. Za pogozditev so biili že dani potrebni (krediti. Površina, ki -jo bedo potgoizdili, je zelo raizsežna. saj meri 1500 metrov v širino in 500 metrov v doližino. Tako bodo v bodoče hiše v istari Borjani, ki so o-s.tale nepoškodovane, zaščitene pred novo teko katastrofo, kot so jo doživeli prebivalci Letošinijo zimo. IPiri pogozdovanju sadijo v pretežni večini isadike smrek in jelk. ¡¿mebmid da^isu-fe na ua&a sfoafr Nekaj je .med >tq'mi ¡tudi bukov lih in jesenovih sadik. V bližini ipoigozdotvalne površina pripravljajo Huidi drevesnico za vzgojo gozdnih sadik. P.ri pogozdovanju in pripravljanju drevesnice je trenutno zaposlenih nad 80 delav.oev. Ti delavci so izpostavljeni- jnaznim vremenskim nepri'ika-m. Tako je že dvakrat poibeiil v tem kralju novi -sneg. Delavci pa so iza to .tiuidi primerno plačani. Z višin glodajo idekvci na gradnjo nove Bonijane, iza katero so delovni ljudje iz vse Jugoslavije zbrali veliko ¡prisps/vkov, Nova Berja-na naglo rase iz ruševin. Prejšnji teden sla bili tanova pokriti dve stavbi. Visoh noivilh isitavlb, obnosno sit-anovamjdkih -hiš bo osem, ki bodo svetila, zračna in prostorna. Vsaka hiša to imela opoFJde.j svoje dvorišče. Delovno ljudstvo .r.ova Jugoslavije in Ij-ulduk.a oblso: so p:0tsizaU v tem reo pn-a/vo bratstvo in razumevanje do preibiiva"i:ev, ki j,h jo talko leiko prizadela, nesreča. Po zs,slugi teh bodo v Borjani dobili nova in še lepša poslopja, koit so jih imeli prej, Janko Rot 58,500.000 za prodano grozdje Zadruge in vinogradniki koprskega in bujskeiga okraja so letcts prejeli za, grozdje, ki bo ga prodali vinski kieiti v Skocjanu in Urnagu 58 in pol milijona dinarjev. Vinska klet v -Skocj'anu je odkupila ietots 18 vagonov grozdja več kot lani. Povprečna- cena grozdju je bila 30 dinarjev za kg. Letos ise je podjetje -»Vino« uspešno uivelijatvilo na inozemskih tržiščih predv&iVn v Nemčiji in Avstriji. Te dni bo zastopnik vinske kleti odpotoval v Belgijo in na Svečko, kjer obstaja ,mo.žncis,t za pridobitev novih tržišč za ilzvaz naših iistirtikiih vin. Med letošnje u-s.pehe ¡podjetja »Vino« lahko štejemo uidiekižbo na razstavi vin v Vršciu, ki je bila 20. septembra. Za razstavljena isorlna vina je podjetje »Vime « .pnsljelo tri zlate medalje za vrste me.rlot, kabernet in barbero, za ostala vina pa ¡srebrne medalje in nekaj .pohval. To naj bi bilo v priznanje tudi zadru-gam in vinoigraldinikojm, hkrati pa tudi napotilo, da bedo v prihodnje gojili kvalitetne vrsiie grozdja. Za prihodnja leta se bo vinska klet omejila samo na odkupovanje sortnega grozdja. Prihodnje lelo bodo povečali zmogljivost kleti za okoli 50 vagonov vina. Za večja, investicijska dela bo podjetje iz svojega dobička- .prQspeivalo nad 20 milijonov dinarjev. Ais-falitirali bodo krožno cesto okoli Iktat.i Itn dvorišče. V načrtu ima itiuidi gradnjo dislilerije, nabavo mod'-'.rne stiskalnice, polnilnice in č-istilhice steklenic, ;l" V novembru letos bo podjetje c-iigani'ziraio veli,ko pokuiinjo novih vin v Sk-O'íjo.ou. za kredite, ida bi pričeli z deli na pkinini Pileče. Taka mnenja in razpravljanja se slišijo po vaseh, v družinskih pogovorih in mlekarnah na Kobari-škem. Lahlko rečem, ida so koit nekaka pripra/va -za zbore volilcev. Skoda le, da se jih vse premalo u-deležu-jejo žene. Slabo so žene zastopane tudi v začasnih občinskih odborih. -Primer je občina Kobarid, kjer j-e ,med 27 odborniki — ena sama žena. V nekaterih vprašanjih ko-t pri reševanju socialnih vprašanj in vzgoje mladine pa so žene celo boljše kott moški. iDaneis iga skoro ni človeka, -ki bi ne poznal koristi razkuževanja semen, Se takrat, ko- ljudje še niso pomali laEio lučinkoivitiih razkužc-valnih sredstev, so -si poma.gali z domačimi- sreldistvi kot živim apnom • in kropom. Danes tega ni več potreba, ker je na razpolago zelo primerno- sredstvo v prahu kot: »Ce-rasanj« prah »Caififarci« in še druigi preparati. Ponekod je uporaba teh rautkužev.gilmlh .sredistev prišla že tako v navado, da imajo ljudje že nt/prej pa-ipraiv'jena raakužil-a in so jim ob seitvi takoj pri roki. Se vedno pa se dobijo poisameaniki, ki jim 1 f /DA Naše kmete in zadružnike bo gotovo zanimala vest, kako se v ZDA borijo proili konuzni ¡miušiioi — z drugo vrste muhe. To je še posefo-nega pomena-, ker bo tr-eiba tudi pri na-s z-ačelti z odločno borbo proti temu iškcidijtiivou, ki leto za letom povzroča v-eojo škodo na koru-zi. V ZD-A ise je ta m-ušica pojavila na fco.nuizniih poljih že leta 1920. Od takrat naprej j.e bila škeda, ki jo je povzročala ita 'muišica vsako leto večja. Leta 1949 je muišica uničila, kenuznega pridelka za 535 milijonov dolarjev vrednosti, kar je tudi za kmetovalce ZDA o-gromn» škoda. Kmetijsko ministrstvo* ZDA je pošiljalo v Evropo i-n v vzhodne dežele, to je v kraje, iz katerih mu-ši-ca izhaja, erjtcimologe in fitopa-tolo-ge, d-a bi našli žuželke, ki ne bi bile kmetijstvu škodljive, toda bi preprečevale širjenje koruzne miušitce kot njeni naravni sovražniki, Od 22 najdenih žuželk se jih je le šiafO. prihigoidi'io ameriškim prilikam in podnebju. Te -žuželke so potem s posobno skrbjo gojili in zarod razdelili po področjih, ki jih je ke,i'i«:ina mušica nsjbolj ogrožala. Po nekaj letih skrbnega opazovanja so 'Ugotovili, da je najuispeš-nojiši soivrežnik Iko-nuizne mušiee žuželka, ki jo nrlkralko imenujejo »Lydi.ill.a-«, Le-,ta je podobna navad-' ni muhi, je nekoliko večja, daljša i-n tanjša cd nje, luna pa tudi daljše noge. Samica te muhe išče od-paelke koruzne nnujšiiee, kolere odlaga mušica navadno ob -vhodu v luknjo, ki jo napravi v .koruzna stebla in v kateri odlaga ličinke. »Lydella.« išče v luknji tudi .muši-co ter se nahrani e injeniln trupom! C oprav n-a .ta način do sedaj še ni uis-pelo dokončno obračunali s konuizno mušico, .je vendar uipora-ba nove muhe — naijezdnice - v boju proti konuzni mušici zelo u-čir.koviita. Ivot že omenjeno, je leta 1949 napravila koruzna mušica za 353 milijonov dolarjev šlko.de na keuucnem pridelku, lani pa Je za 85 milijonov dolarjev. Iz itega vidimo, da je borba vendarle" zelo uspešna in da bo mogoče v bližnji prihodnosti -uspelo popolnoma zatre-ii lega škodljivca. Prav bi bilo, če bi se tudi naši kcneilijcki ot-rokovnjeki pozanimali za tovrstno borbo. _ Naši zadružniki in kmetje še vse premalo cenijo krmilne buče, ki so pivovrstna hrana prašičem in kravam — mJ'ekaricaim. Vse premalo vidimo poleti, ko je rast poljedelskih toujour naclbujnejša, ob krajih njiv, tistih velikih temnozehnih-s.rčas-ti-h listov buč, ali »malonov«, kot jih imenujejo ljudje. Ne bi bil rad našim pridnim kme-tejm in jzariiiužmikom ztpovedovalec »itz višika«. Sami dobro vedo, ksij jim 'je v korist in ikaj ima živina najrajši .po zimi, ko mi več .doibre in isc-one ize-lene trave. Le delo, ki' -ga je vtsia dni čez glavo, jim včasih ne -dopuišča, da ibi -mislili na saditev buč. Rad pa bi dal pri tem.malo osebnih izkušeni j, iki sem jih nabral pri praktičnem tdeliu in oskrbovanju buč poleti. Buče-izahtevajo globoko in -dobro zagnojeno zemljo. Ne sme jim manjkati vlage posebno takrat, ko -se začnejo razvijati prvi plodovi. Za saljianje tbuč so 'zelo primerni obronki njiv na isončni strani. Zelo debele plodove dobimo, če jilh .sadimo med korenje, kotiueo. ali pa še boljše — kar same. Nikakor pa- ne uspevajo-dobro .med kr.o.mipirj;em. Tudi med. .glavma-to zelje ijih lahko sadimo in nam idajo ideibele plodove. Pred dobrimi desetimi leti sem naredil z bučami tale poizkus: Globoko -sem preoira'1 dober meter ši-rclk pas detelji'šča in v brazde potrosil veliko dobrega ginoja. To delo isemi opravil v jeseni. Prihodnjo pomlad sc\m vse Ito še enkrat preo-ral in potiro-sil iše .malo kalijeve soli in Buipeiiifciafata, -Nia-sadil sem semena' vsak imeter in izaanam-oval meito s količkom. Ko so buče vudkllile, sem cplel in razredčil. V nafjlepši rrtsti, ko so imele rastline .že nekeij dobro razvitih li-s,tov, sem ipotrcs-il in zagireibel še malo apne-neg.a duišiikia, Učiinek se je podiazal iže v dobreim t-ednu. Buče so dobile .temnozelteiiio ipv.rje lin se tako nagib iraavijale, ida- bi ibil lahko »videl, ksiko raistejo.i« Opozorili moram še na važno delo. Viseka rastlina biuee navadno požene veič pogsnijkov. Te /je treiba začeti takoj odstranjevati s škairja-\mi. Ce tečemo dobiti debele pLo-(doive, mor.simo vsaj .vsak teden- enkrat preigkdis.ti nasada buč- An po-¿ič po.tl, ali -postriči vse stranske po-genjlk-epki izal'o "tauijniS poganjajo iz- Tryousko podjetje w ni do tega, da Ibi pridelali dobro in čisto žilto. Za take bi ibilo potrebno uvesti obvezno raslkuižavanje, kot so to napravile nekatere napredne države, Ce je kdo že pozabil, koliko je treba vzeli razkužila v prahu, navajamo tov naslednjem: Za 100 kg pšeničnega semena vzamemo 200 do 250 gr prahiu, iza oves pa 250 do 300 gramov. Pripominjamo, da suha razkužila učinkujajo šele v zemlji, ko pri.de seme v dotiiko z vlago. Paziti je treba, da seme pred razkuženjem m vlažno, ker bi sicer naslt al a nevarnost, d-a bi zgubilo ka-ljivost. 1 Kmetova želja v oktobru: H Oklo.ber, bed' dober, ne muhastt, deževen, drugače bom k letiu raztrgan in raven. za vsake,ga lista. Paziti pa -moramo, da odščipnemo ¡sahio — rasi-ni po-gsmjek — ne tistih vilic, s katerimi ,se glavni poganjek, ki žene vedno inaprej opnijemlje in pritr-juij-e k tlom aH pa za travo. Tudi se me smemo dotakniti cvetnih poganjkov, bodisi jalovih in plodnih. Plodne laihlko spoznamo, ker imajo že pred ovetenjsim na porajaj očem peolju majčkeno -bunčico — ¡prihodnji plod. Res nejfn da Ho ščipanje malo dela, ki pa je bogato poplačano v jeiseni. ko vidimo ležati" na travi liste debele plodove, ki včasih dosežejo težo 30 in v dobrih zenV-jah .tudi več kilcigrs.mov. Ko so se na ©lavnem poganijlcu ¡začeli de-beleti trije ali več plodov, odščipnemo .še ivnh .glavnemu poganjku. To da preprečimo nadaljnjo rast poganjka, ki bi ise razrasel še več metrov. v dollžiino, vse na škodo plodov. Dober živinorejec in prašičjere-jec bo vedno poskrbel, da m.u čez ziimo ne ibo manjkalo kaj svežega za njegovo živino in prašiče. V. preoejčnj.i meri ,s;i lahko pomaga z bučami, ki jih imajo živina in prašiči tako radi. Ce 'bo ,zanje razumno. poittkrbsl, mu ibodo njegovo skrb vedno povrnile z večjim dohodkom pri mleku in maščobi. Izkušen kmet Kmetijske zanimivosti Člani Društva ag-ronomov v Po-strijmi so -sklenili, da bedo letos sodelovali s predavanji v okviru Ljudske univerze. Taka predavanja so imeli že lani in so ikimr..tovalci radi prihajali poslušati. O sadjanstivu bo pred r val ing. Ivan Rc.rman, o živinoreji tovariši: dr. Franc Gašparln, dr. Nestor Klemene, dr, Stanko Ves-alič. ing. Cvetko Viher in ing. Bojan Nandl. O poljedektivu pa bosta predavala inženinj-a Viktor Repanšek in Branko Restsiman. Po svetu se dogajajo zanimive stivari, ki jih naš človek le iležko izve, če ni stalen bravec kmetijskih in dnitgtih časopisov. Ko je letos suša talko močno gospodarila po Krasu in drugih krajih Jugoslavije. se ja marsikdo vprašal: Ah bi se ne dalo pomagali s kako rastlino, ki bi ¡sušo prenašala? Človek je v življenju vedno zadel na ovire, toda jih je liudti vedno znal premagali, če ne takoj pa za deset in (udi sto let. Kako pa je pri nas? Zanimivo ja -vedeti, koliko umetnih gnoji! porabijo kitno razne države. Prinašamo- kratek pregled štirih naprednih dnžav: leta leta 1938 1950/51 na ha na ha Avstrija 17.7 4-5-6 Švica 98.9 108.2 Nemčija 143.9 169.6 Ilola-ndska 299.7 408.1 Mišljena so čiola gnojila: dušik, fosfor in kalij v kilogramih na hektar. ZZ7 želi ob zgodovinskem dogzdku VI. kongresu Komunistične partije Jugoslav'-je — vsem. delovnwn k-d- ktivom naše domovine čim več delevnih uspeh:v. GRADBENO PODJETJE ZOLA se pridružuje naporom vseh delovnih ljudi niše domovine, da bi s čim večjimi delovnimi zmagami proslavili VI. kzngres Komunistične partije Jugoslavije ^ \ 27. NADALJEVANJE Toda majhen oddelek vojakov it- bil «kril nra-v na ihti -Irani, kamor so hiteli razbojniki. Ta oddelek je že preteklo noč zasedel pokrajini«, ne da bi razbojniki, ki so se pripravi ¡ali na ne,eni napad, za lo vodri.i. \ojnki so sicer slišali ip o noč no streljanje, ki ie odmevalo od skalnatih ;ilen dahe v dolino, in to jih je prepričalo, da - > z;.-le lili roparje. Vzroka streljanja sicer niso poznali, toda menili so, tla so razbojniki bodi.-i pijani ali pa da so se med sabo spri i. Čotvorioa je sedela na skali iu čakala na boj, do katerega bi po njihovih računih moralo priti čez uro. Ko bi se končal, potem bi mogli znpot mirno nadaljevati svoje tlelo. Streli so začeli pokati in oddelki, ki so se daleč odcepili, tla bi izvabili razbojnike, so pridirjali v skok. Razbojnikom se je /tlelo, tla jim je umrk k skalam zaprt, zalo so oddirjali z divjim kričanjem, mahajoč z. rokami in brutalno zabadajoč prsi dolge ostroge v konje, da hi jih pognali v najhujši dir. In konji so tudi zdirjali z nepopisno naglico v dolino. Sledili so jim vojaki, ki so bili skrili v .grmičevju. Morali so šele po-skakati na konje, ko so prišli razbojniki mirno, kajti Ic-ti niso pri-li tako blizu mimo, kakor so pričakovali vojaki; zato ni-o nudili dovolj dobrih ciljev. Tako so jih tudi tu razbojniki prehiteli. Niso pa samo jezdili, marveč so tudi med ježo streljali 11.-1 zasledovalce. »Dobro je, če jim malo ubeže.« je rekel Howard. »Zakaj?« je vprašal Dobbs začudeno, »Potem odidejo vojaki o,ti tod. Saj hi si mogli misliti, da je tu zgoraj skritih še več razbojnikov, pa hi nas prišli ohi-kal. Mi jih pa na noben način ne potrebujemo, čeprav so nas rešili ¡7. hudičevskega položaja. Vendar pa hi se jim rajši zahvalil na našem povratku.« Konjenica se je bolj in bol j oddaljevala, streljanje je bilo zmeraj ti- • in kmalu niso mogli opazovalci na skali več videti, kar se spodaj dogaja, kajti jezdece je pogoltnilo lesketajoče se obzorje. .11. Možje so si zopet zgradili taborišče, si skuhali iu pojedli in se na široko zleknili oh ognju. Do sončnega zahoda je bilo ward zdolgočaseno. Sanjaril je pravkar o načrtih, kako hi zasluženi denar najplodonosnoje naložil. tla hi prijetno živel, medtem ko hi se denar brez velikega truda podvojil. nato početvoril, naposled postCcril. Laeaudovo vprašanje ga je zmedlo" v računih, da je pozabil, kako si je postolcrjenjc ,-ploh predstavljal. Mogoče 1 delniška družba pravni sedež v Kopru ravnateljstvo v Piranu želi ob VI. kongresu KPJ vsem svojim poslovnim erijate-Ijem, zlasti pa vsefn zavarovanim strankam, mnogo nadaljnjih uspehov v njihovem gospodarstvu in v izgradnji szciallzma. je odkril tudi napako v računih, in ker je bil pretruden, da bi se potrudil znova zgraditi, premi-liti in predelati celotno vrsto misli in mnoge številčne vr.-te, ki jih je razvijal pred duševnimi očmi ie rekel: .>0, -aj res, nate smo pa popolnoma pozabili.« Tedaj -ta tudi Dabbs in Curtin dvignila pogled. Curtin se je za meja I: »Sedaj vidi-, kako brezpomemben si tu. Popolnoma mo t - pozabili, čeprav si se z nami boril in seda j mirno jedel in pil. Mi imamo pač svoje misli, ki pa se ne ukvarjajo s tabo.« »Ali nisi rekel nekaj o nekem načrtu?« je vprašal Dobbs. »Tega obdrži kar zase. Jaz so ne zmenim zanj. Pa čeprav bi se dalo dobiti tu še deset tisoče v. Ne maram jih. Hočem v mesto, hočem videti dekleta, sedeti pri mizi. tla mi natakar prinese jedila in bel prt. in gledati, kako drugi kuhajo in se ubijajo za drekasto mezdo.« »Tu bi se dalo dobiti več kakor deset tisoč,', je rekel Laeaud. »Kje? je vprašal Curtin. „Po mojem načrtu.« p\ tako,« je odvrnil Curtin in zazchal. »Saj je treba samo pobrati.« Laeaud je skušal zbuditi v trojici zanimanje. Toda to .-e mu ni posrečilo, kajti Dobbs je rekel: »("'.<• je treba samo pobrati, pa poberi in ne pusti ležati. Sicer ti bo žal in ti -i povsem tak dečko, ki mu je zmeraj žal in ki mora zinuaj kaj obžalovati. Halo, jaz grem spat.« Tudi Howard in Curtin sta okorno vstala, se pretegnila. zazchala in odšla k šotoru. Med potjo pa je Curtin zamišljeno obstal, se nato okrenil, se znova pretegnil in pogledal v mesec. Domislil -e jo nečesa in zaklieal v šotor: »Howard, ali si danes popoldne zadelal pot, ko si odvezal osle?« »Seveda.« je ta zaklieal. »Na ovinku za trato, kakor zmeraj, pri luži.« Laeaud je privlekel zavoje in se zleknil ob ognju. Curtin jo lo videl in stopil k ognju. »Lahko prenočiš v šotoru, človek. Toliko prostora je še zmeraj.« Toda Laeaud je odvrnil: »Spini popolnoma dobro tu. Spim sploh raj-i pri ognju kakor v šotoru. Toda etij, ali nočeš sodelovati? Ga jc res -e mnogo v zemlji, mi smeš verjeti.« »Kje sodelovati? \ha. pri tvojem načrtu. Ne, vesel bom. ko me ne bo več tu. Ne v/držim več. Nihče od nas ne ostane. Kar se je dalo dobiti, Smo izkopali, sedaj pa ne ganem več z roko,« Curtin jc odšel k šotoru in zlezel vanj. »Kaj pa ti je dci ito hotel ?« je vprašal Dobbs. »Govoril je o načrtu, pa sem mu odkimal.« »Rp>* ne vem. kaj naj si mislim o dečku,« je rekel Howard. »Skoro bi menil, da nima v.-eh kolesc v redu in da so mu nekatera popustila. Treba hi mi bilo le vedeti, kaj je v poslednjih šestih mesecih počel in kod se je klatil, pa hi vama lahko rekel, ali je večni iskalec zlata ali pa je v grmiče; ju nhnnrc!. Mogoče je oboje.« »Večni iskalec zlata?« je vpra-al Curtin radovedno. >Da. človek, ki zmeraj išče in išče. ve za ducat pravljic o zasutih in pozabljenih minah, nosi v žepu ali v glavi ducat načrtov in erhežcv, ki mu kažejo natančno pot do izginule mine. pozna tlncat praznih čenč o mestih, kjer -e dad.) najti diamanti ali zlato in ki so mu jih natvezli. Indijanci ali mestiei. Lee ia i-čo. in čim bolj neprehodno in divjo je gorovje, tem litdj je prepričan, da je lik pri bogatili žilah. Toda nikoli ne najde niti betvico zlata, čeprav natanko ve. da je blizu mine in bo začel jutri kopati. To je nori. t. ki more poslati za soljudi prav tako nevarna kakor vs.ka druga noro t. In taki oh-e.l-n. 1 so vredni bolj obžalovanja kakor drugi norci, k.-r zmeraj potujejo, brez mini in brez cilja. Včasih -koraj umre ml lakote, včasih eil žeje: vča-ih mora jo braniti življenje prod gor kimi levi, kačami, kit ipotačanii in drugimi .- trnpenimi živalmi in plazilci, drugič zopet pred nezaupljivimi Indijanci: potem zopet strmoglavijo kam. si polomijo kosti in leže, dokler jih ne najde kak Indijanec ali razbojnik, ki se potrudi, da jim zopet kaj natveze. Toda ozdravili jih ni mogoče. Zmeraj vedo, da bodo jutri prav gotovo na-li mino.«« ■Meni je pa le všeč.« je rekel Dobbs. »V njem so mora -krhati še nekaj drugega.« >,Morda.« je priznal Howard. »Toda sedaj jne prav nič ne o tem razmišljal. Zaradi meno naj Ih>. kar hoče. Samo tega no počnemo, če bo butci z nami odpotovati. Prav nič bi ga ne »Jutri bo vsekakor videl mino.« je rekel Curtin. »Sedaj nič-več ne Skoti i.« jc odvrnil Howard. »Zasuli jo bomo, in če ostane tu in jo zopet odkoplje, jo njegova stvar.« Ko so drugo jutro hitro pozajtrkovali, so pričeli Howard. Dobbs in Curtin trdo delati. Prav začudilo pa jih je, da Laeaudu ni bilo prav nič mar. da bi se z njimi -plazil k mini. Niso ga ricer povabili, toda menili s„. da ga ho vendar zanimala taka znamenita reč, kakor je zlata mina. Niti vprašal jih ni, kje je. Ko jo popil kavo. je vstal in odšel po poti navzdol. veseli, da hi vem, kaj naj potre hov ali.« DELAVCI. DELAVSKI SVET IN VODSTVO TOVARNE MILA PIRAN s ponosom ugotavljajo ob VI. kongresu KPJ, da častno izpolnjujejo svoje naloge pri izpolnjevanju proizvodnega plana in upajo, da bodo s pomočjo rsehdelcvnih ljudi naše domovine (¡(.segli št? večje uspehe v izgradnji naše srečne prihodnosti in ustvaritvi socialističnih idealov. Mestno trgovsko podjetje PROGRES Izola želi članom svojega delovnega kolektiva in vsem delovnim ljudem naše domovine čim več uspehov v tekmovanju v počastitev VI. kongresi KP Jugoslavije. Občinski komite KP in občinski ljudski odbor Marezige čestitata vsemu delovnemu ljudstvu cb tekmovanju na čast VI. kongresa KP Jugoslavije in želita mnogo uspehov pri izgradnji sozizlizma.. AVTOPODJETJE - ADRIA 0. D. KOPER razglaša za neveljavno promo:,no knjižico svoj r ea 4-lon-flknga (kamiona OM — Trurus, e.väd. št. STT 2029, št. sašije in motorja 03087, tki je bila izgubljena 11. t, ,nx med Dekani in K-p,rom. JEREBICA Angel, rojen 16. IV. 1933 v Krikavčah, titaroujoč isto.tam št. 71 razveljavlja svojo osebno izkaznic.) izdan i cd KLO Sv. Peter, ker jo je izgutbil. JUGOSLOVANSKE CONE TRSTA SOBOTA. 25.: 13.50: Domači zvoki: 14.20: Od Triglava do-Jadrana; 18.30: M :,rja široka cesta; 21.00: K ncert Tamburice iz Pi'.iLsburga; 21.30: Od sobote do sobote. NEDELJA. 26: 8.30: Za naše krnsiovalce; 9.00: Mladinska adidaja: »Tem Sowye.r« IV. ncdi.'jcv.: 13.45: Glasba po željah; 16.45: Slušna igra: »RVolike zdrahe« izvaja KUD Sežana: 18.30: Z m'krofonom med na-/:f:i .'..:. Is'.vcm: Ol Opa'j-ga sela do Komna; 18.50: Slrvonika pesem ob sk.vcnskfjm Jadranu. PONEDELJEK. 27.: 13.50: Domači zvoki; 14.20: Ob Soči in Žili; 21.00: Mlado in staro, brdite nared. pr.slušajte pester večerni spored; 22.00: Nočni koncert: U.ra dunajskih klasikr.v. TOREK. 28.: 13.50: Domači zvoki; 14.20: Kulturni razgledi: 18.30: Literarna oddaja: Trst v naši umottni-ški .besedi; 20.00: Giacomo Pucc.ini: La Boheme, opera v IV dej. .SREDA. 29.: 11.30: Šolska ura: O nastanku glasbil: 13.50: Domači zvoki; 14.20: Od Triglava do Jadrana; 18.30: Iz Dunaja v Pariz — pester glasbeni spored; 21.30: Poje mešani zbor iz Baiko.velj; 21.30: Glasbeni porier'ut'i skozi svet in čas; 22.00: Zabavni oikcstri, harmonika vmes, igrajo za zidano voljo in ples. ČETRTEK, 30.: 13.50: Domači zvoki; 14.20: Po s.ve'uU okrog; 18.30: Iz naše ljudtke revolucije; 18.40: Arturo Toscanini in Willem Mengelberg za pultom. ) Krčžanka 1 2 3 ! I* 5 6 7 8 ? 10 «Ctl r. a i n ra»» ■ ana ana ra:: assa uu II F*** ÍOMÍ 12 ■ ■n mmm ■ama 13 im ::» teca 14 15 10 13 1 19 20 BBSO t::: aaaa caaa S.JJM aaa.3 araa ntra liai J aman 21 22 enea *a»n au»a lili 23 aara NT ja S*sa BJiaa 2 i 25 * 27 2B 30 Vodoravno: L turški dostojanstvenik, 4. reka v Nemčiji, 7. zh> d. vin :ko mesto v Grčiji. 9. žensko ime, 10. kozalni za:n ,1-:. 11. časovni prislov (obrnjeno), 14. .reka v Italiji, ki jo ie prekoračil Cezsc in s tem začel dnžs,vlj;ajsko vojno, 18. c.t -k v Sredozemskem morju 19. šolska miza, predavalna stalica, 21. dva zaporedna s:.glasnika iz besede »p 'k nv.-iik«. 24. učenje, 25. podtalno, skrilo delovanje, 28. mesto v LR Srbiji, 29. doba. vek, 30. žensko ime. Navpično: 1. nepoklicni Športnik, prijatelj unr/.p.r.ri. 2. grška črka. 3. nsirilačilo, 4. srbohrvaški kazalni zaimek, 5. svtjils» zaimek. 6. čist. 8. voznik. 12. neum-ncist. n-t.-c.v-:. nerčija. 13, znamka deških avtomobilov, 15. časovna e-nci:a 16.15. oziroma 13. d:n v starorimskem kokdaitju. J7.nrdležno žuželke, 19. doni:z ion: k i praznik, 20. šah lvsfca p -teza kre'ja in trdnjave. 22. termična prvina, 23. ime pesnika Gumdna ( brnjeno), 24. poljski k ajenik s sulico, 26. žensko ime. 27. vzklik ob bc-.ečini. REŠITEV KRIŽANKE IZ 41. ŠTEV. V o d o ravno: Sarajevo, ti. uran, bo, stepam, enak, KLO. an. kis. ost. iio. lava, as. telovo, posojilo, -,mu sam. Truman, re, da, TP, I.G, no, jI, Ind. krona, ovac. N a v p i č n o: si, rute, arena. J.i-pan, enak, ob, ta, oj., OLO, Rim, ostrog, kanali, tre, sad, tnalo, povoji. le, la, mu, lesen, avi. si, Tomo, oliv, par. ona, SK, do. —o— Med reševalci, ki so nam p pravilne reši:,ve -križanke prt,-številke smo razdelili dve knj.. nagradi. Nagradi prejmeta Brari; Rot iz Tolmina in Lea Grahov Ar.karana. I SJ U A Naslov vsebuje tri neznanke, o katerih si moramo biiti na jasnem, kaj pomenijo: 1) otrok, 2) oblikovanje in 3) značaj. Novo rojeni človek v najzgodnejših letih svojega življenja je o-trok. Ko se približno enoletni človeček izbrca iz pleničk itn se postavi na lasitne majave nožiee, začne svojo otroško dobo, ki traja približno do 14. leta. V te.ni času preživi mladoletnik spet dve 'razdobji: predšolsko do sedmega in obvezno šolsko dobo do štirinajstega leta, Obroška doba predstavlja tisti •čas človeškega življenja, do doživlja ves organizem svojo treljo razvojno fazo. Prvo preživi v materinem telesu, kjer si šele zbira nioči za pravo, zunanje življenje — za borbo za obstanek. Tik po rojstvu je nebogljenčck, še vedno tesno povezan z materjo, ki mu neposredno nudi hrano, ga previja in čisti in šele počasi privaja na prav nič prijazen in mehak svet. Po prvem letu pa že zaživi samostojnejše življenje; le poglej takega korenjaka, kako odklanja pomoč pri hoji, jedi in' celo pri oblačenju! In vsak dan postaja večji in večji, počasi že misli, govori posamezne besede, ki jih kmalu povezuje v nerodne stavke, ponavlja pravljice, ki mu jih pripoveduje babica ali teta in že je tu čas. da se odpravi v šolo. Takšen je torej otiroik. Kaj pa je z njegovim značajem? Predno točno opredelimo ta pojem, moramo najprej odgovoriti na vprašanje, kaj je pravzaprav oirok. To je produkt staršev, ki že sama nosita dediščino svojih prednikov in del ite .dediščine odpade tudi na tega potomca. Ce roditelja preneseta na1,Otroka že same telesne značilnosti, oziroma mu jih posredujeta od prednikov, se zgodi isto z njunimi ali njunih prednikov duševnimi lastnostmi. Čudno je, kako se te lastnosti pokažejo že v najvažnejši dobi. Zs na svet ti pride tako do pičice podoben materi ali očetu, stari materi ali kakemu drugemu sorodniku in tisti srečnik, ki mu je podoben, postane njegov navdušen zaščitnik. Premnogokirait se ta ali ona družina imenitno zabava zaradi te ali .one lastnosti, ki jo ima dete po očetu ali maiteri in ki sicer ni niti najmanj spodbudna, a jo otroku vsi odpuščajo, ker je tako »prisrčen1«. Vse duševne lastnosti, bodisi podedovane, pni roj ene ali priučene -tvorijo z otrokovo duševnostjo celoto, ki predstavlja otrokov značaj. Ta je lahko tik v začetku lep, krepak, ali pa omahljiv in slab. Ze prej sem omenila, da je otrok produkt roditeljev, ki sta spet vsak zase vsota takih in takih duševnih lastnosti, prirojenih, priučenih ali privzgojenih. Obrok se torej že rodi z določenimi lastnostmi, ki so v začetku mainda neopazne, izstopijo pa prej ali slej iz njegove dušev-noali, ki se s telesom vred raszvija in ob budnosti Staršev in vzgojiteljev izoblikuje in preoblikuje. Otrok ima torej značaj že ob roj-Blbvu? Religija in filozofija sta na različne načine obravnavali možnost obstoja značaja ob rojstvu, kvaliteto 'tega značaja. Za prve je veljala brdite-v, da je novorojeni človek ¡Tagnjen absokubno k slabemu, za dnuge. da je talbula rasa — nepopisana tabla — torej, da ni ne dober ne slab, ampak šele čaka, da ga popiše življenje. Spet tretji so bili mnenja, da je človek absolutno dober. Kaj je t o,roj resnica? Ce smatiramo, da je otrok potomec cele verige prednikov, od katere je sleherni nosilec določenih lastnosti, je jasno. da. je v otrokovi doševnosti že ob rojstvu na tisoče iskric takih podedovanih lastnosti, ki samo čakajo, da jih nekdo ali nekaj razgiba in da se razživijo v bohoten plamen. (Ni zgolj slučajen pregovor, da jabolko ne pade daleč od drevesa: največkrat se zgodi, da ubere sin ali hči očetovo ali materino pot. Seveda pa ni nujno, da se vsaka izmed podedovanih iskric razvije v tak plamen. Ce zanjo ni nalila, prav lahko obtiči v Otrokovi podzavesti in se nikoli ne razvije. Drugače povedano: če otrok ne živi v neposredni bližini z nosilcem svoje določene podedovane lastnosti, ni nujno, da bi se ta lastnost v njem tudi razvila. Možno pa je tudi obratno, da se otrok namreč navzaime od okolice, ki je vplivala nanj kot prvi in glavni vzgojni činitelj, čeprav to niso njegovi rodni starši ali sorodniki. Otrokov značaj je podoben kupčku ilovice, ki ga lahko spretno pre-g-neieš v zaželeno obliko, je lahko, kos lesa, ki ga umetelno obdelaš, ali pa kos ¡kamna, ki ga lahko izklešeš v nesmrten kip. Kdo je najvažnejši oblikovalec o-trokoivega- značaja? Jasno je, da so za to v prvi vuisti poklicani roditelji: mati, ki mora otroka vzgajati že •Dnivo uro po rojstvu. krotiti njegovo gospodbvalinoat že v pleničkah, m,u mehko v.odliti pave koraike, ga navajati k poštenju in človečnosti; Oče mora materi pri tem pomagati s strogo in dosledno pravičnostjo. ZA GOSPODINJE PALAČINKE S KREMO. Najprej jrazžvnkljamo 1 /8 litra .mleka, 1 jajce, kavno žličko sladkorja, nekaj zrn soli in lOdkg moke, da dobimo •gladko tekoče testo, ki ga cež 10 miniut vnovič razžvdkljamo. Iz tega ■testa spečemo tenke palačinke in jih denemo na stran. Zdaj naredimo iz 2 beljakov trd sneg, ki mu primešamo 3dkg sladkorja in sneg še enkrat stepemo. Posebej dobro vmešamo 2 rumenjaka, 1/8 litra mleka, 1 zavitek vainillij-evega sladkorja, 4 dkg navadnega sladkorja in 2 dkg moke- ter tolčemo to zmes neprestano s slepalnikom nad zmernim ognjem tako dolgo, da zavre. V to vročo kremo takoj vmešamo pripravljeni sneg. S tem potem na-mažefno palačinke precej na debelo, jih zvijemo in zložimo dirugo tik druge v namazano skledo. Nazadnje potresemo palačinke s sladkorjem in jih postavimo še za trenutek v -vtročo pečico, da se sladkor nekoliko raztopi. KOSTANJEVE REZINE. 14 dkg sladkorja zmešamo s 4 nuimenjaki .in z 28 dkg kuhanega, pretlačenega kostanja. Tej zmesi primešamo potem sneg iz 4 beljakov, jo dene-#no v pomaščeno pefcačo in spečemo, Pečeni kolač zrežemo nato na rezine in postavimo po dve drugo vrh druge, vmes pa namažemo sneg, zmešan s sladkorjem in nastrgano čokolado. Rezine lahko obli jemo budi po vrhu .s čokoladnim ledom, SIRKOV KOLAČ Z OREHI. V .skledi mešamo 10 dkg masla, 10 dkg štolčenega Sladkorja in 4 rumenjake 20 minut. Naito pridenemo nastrgane limonove lupine (od polovice limone), 10 dkg pretlačenega sladkega sira, 5 dkg zmiebh orehov in 1 dkg ostre moke ter to zmes narahlo primešamo trdemu snegu iz štirih beljakov, vise skupaj pa pripravljeni zmesi. Naio pomažemo posodo za torto ali maj,luno pekačo s presnim maslom in potresemo z moko, stresemo vanjo vso zmes in pečemo kolač v vroči pečici približno pol ure. Pečeni kolač zvrnemo v skledo, ga potresemo z vanitije-vim sladkorj-am in takoj postavimo na mizo. K sirovemu kolaču se poda kakršenkoli sadni sok ali pa jabolčna kaša. ZA DOBRO VOLJO ri /¿v To je zadnjič, da te moram podučiti, kaj je tvoja dolžnost. Gost: »Plača-m dva brizganca in kozarec, ki se.m ga razbil.« Natakar: »Dva brizganca trideset, in kozarev tristo dinarjev.« Gost: »Kaj, za navaden kozarec bom moral plačati tristo dinarjev?« Natakar: »Oprostite, to ni bil navaden kozarec, ke.r je bil iz nezdrob-■Ijivega stekla,« Vzgoja staršev je prvi in glavni činiitelj pri oblikovanju otrokovega značaja, ,to je tisti činiitelj, ki zara-. di nepravilnosti le prevečkrat o-vira naslednjo stopnjo otrokove vzgoje po dovršenem sedmem letu; vzgojo v šali. Takoj za starši oblikujejo oibrokov Značaj .učitelji in vzgojitelji. Biti učitelj ni lahko: pred teboj sedi kopica človečkov, vsak ima v svoji glavici na ¡tisoče drobnih misli, njihov neukročeni duh ti pa povzroča tisoče preglavic. Vsak je prinesel ,v sebi dediščino svojih staršev in pradedov, ki ni v celem taka,' kot jo zahteva splošna morala. Zavedati se pa moraš, da budi učitelj izorje poleg starih, podedovanih fin z doma prinesenih nove, globoke brazde in na svoj način spremeni marsikaj v otrokovi duševnosti. Treba je najti pravilno pot do o-troka. da ti odpre tisto skrito kamrico. kjer snuje, kar je najbolj njegovega in mu povedali, da želiš narediti iz njega poštenega, dobrega in zavednega človeka. Življenje za nikogar ni ilahko in v borbi z njim marsikdo iztiri. Ce pa bo otrok nastopil to novo borbeno obdobje z že skoraj oblikovanim značajem, bo le težko izpo.drsnil. Se več: življenje samo je tretji činitelj pri oblikovanju značaja in to ga bo le prekovalo po Zupančičevem vzgledu: Kuj m)p, življenje, kuj! Če sem bron, naj zapojem, če se)m jeklo, naj se zaiskrim, če sem sleklo, naj se zdrobim!... S. D. ,mm.m ■ Naši. današnji, modeli vam ~T>odo pomagali pri izhiri oldeke za večerne ter slavnostne prireditve. Prva obleka je iz temnobarvnega ta/ta ali prave svile, enostavnega života, kratkih rokavov in globokega, ozkega izreza, ki se kon-iiuje s tremi bisernimi gumbi. Bolj komplicirano je krilo, ki pa je tudi glavna odlika te voljne obleke, ker s tem. da poudari boke. napravi pas prožen in vitek brez steznika. Za drugi model lahko porabimo svilo ali volneno blago poljubne barve. Kroj je zelo preprost, posebnost je način za-penjanja z gumbi in pri strani gube. Rokava sta kimono, tričetrtinska in se zapenjala. Zadnji model je kostum iz tenkega in lahkega temnobarvnega volnenega blaga, ki poudarja mladostno noto z nabranim krilom. Tak kostum nam odtehta zelo veliko: nosimo ga lahko za sprehode, kino. gledališče ali obiske, spremenimo le bluzo in čevlje, pa smo oblečene primerno in vedno elegantno. prvo društvo za tabsno wzgojo v S!©¥enski Istri Pretekli teden je bil v Kopru u-stanovn.i občni zlhor društva za telesno vzgojo »Partizan« — prve te-lesnovzgojne organizacije v Slovenski Istri. Glede na veliko število udeležencev zbora in glede na" kopico dobrih predlogov, o katerih so na tem zbanu razpravljali, lahko sklepamo, da so postavili trdne temelje organizaciji, ki ne bo skrbela samo za razvoj bogatih telovadnih tradicij v Sloveniji, temveč bo tudi prvenstveno vzgajala svoje članstvo — zlasti mladino — v zdrave in krepke graditelje socializma z vsemi političnimi in .moralnimi kvalitetami našega novega človeka. Ne bo odveč, če se ob tej priložnosti nekoliko po-muidimo pri stanju .na. teim 'področju v Slovenski Istri. Predvsem je potrefbno ugotoviti, da smo doslaj telesno vzgojo, posebno pa še splošno telesno vzgojo, v koprskem Okraijtu premalo u-poštevalli. Nii bilo nibi primern-ih diruštav, niti posebnih uspehov po šolah. Se slabše je bi'lb stanje med mladino, ki je zapustila šolske klopi. Pogoslto smo jo prepustili samo seibi, vzgoji ceste, ali pa celo neodgovornim in škodljivim elementom. Znano je, da po naši mladini segata z vsemi moigočnlUmi načini in sredstvi klor in zagrizeni reakcionarni krogi s CLN na čelu. Kdo neki je bolj poklican, da odteguje mladino iz območja teh kvarnih vplivov in jo skupaj z nuno, ičnllimi organizacijami vzgaja v telesno odporne, plemenite, sfcitaimie, odločne, borbene in vztrajne ljudi, s srčno- kulturo in z željo, da pomagajo pri u-trjeva-nij.u bratstva in enotnosti v teh krajih, kakor prav novoustanovljeni »Partizan«? 2e samo ta naloga pobrjiuje nujnost usicunovitve novega dnušitva, das; bodo vidnejši uspehi le tedaj, če ji bomo vsi nudili vztrajno in nesebično pomoč. Naj ne ostane samo pri prvih u-spehih-(k telovadbi se je prijavilo že .taikoj ob začetku 500 mladincev, italijanske pioiniiiike itd,,) kajti zagrizeni nasprotniki vsega naprednega v teh krajih, tudi v prihodnje ne bodo držali križem rok, Kopnsloi »Partizan« in druga te-lesnovzgojna društva, ki jih bodo ustanovili po mesitih Ln vaseh okraja, bodo zvesto Sledili nalogam, ki so bile označene v pismu CK KPJ, Izpolnjevanje teli nalog ne bo lahka stvar, kaijti glede splošne telesne vadbe s_o_tl kraji "skoraj.brez-vsake--bradici je. Predvsem so tu vprašanja kadira, ureditve prostorov za zimsko in letno vadbo in vprašanje nabave potrebnega orodja. Čeprav je -večina vaditeljev, ki imajo že od prej izkušnje, pripravljena nuditi vso pomoč, bo vendar potrebno takoj misliti na ustanovitev vadi-teljskega tečaja, i,z katerega bomo lahko izpolnili vrzeli v novoustanovljenih društvih. Novoustanovljeno društvo ima za drtu&tveno teloivadbo šolsko telovadnico, v kateri so že redne tedenske vaje za člane, članice, za ■mladino in pionirje. Oprema telovadnice je seveda precej pomanjkljiva, vendar nam izkušnje iz prete-ktasti kažejo, da so nekoč zrasla takorekoč iz niič močna društva z lepimi telovadnicami, ker so se člani teh dinuštev lotilti dela, z veseljem in bili pripravllijeni budi nekaj žrtvovati, »Partizan« je prosto-, voljno društvo, katerega člani koristijo sebi in domovini. S proračunskimi sredstvi ne bo mogoče kriti vseh poit/reb, potrebno pa bo, da bodo sami člani prispevali za graditev in opremo lastnih domov in naprav. Ker je šolska telovadnica- le začasna rešitev, je društveni odbor že sedaj začel misliti na lastni dom. Ustanovili so poseben fond za gradnjo doma in zaprosili mnoga podjetja za potmoč. Mnogo del bodo lahko opravili člani s prostovoljnim deliotm, nedvomno pa bo pri- skočila na pomoč tudi ljudska oblast. Novoustanovljeno društvo bo imelo tudi odločilno besedo »pri raz-čiščenju Tinti mm; muH -Ld^J^-ir;. športom«. Nekatera športna društva v koprskem okraju se bavijo izključno z .nogometom, košarko, odbojko itd. in ne vzgajajo svojih članov vsestransko v telesni vzgoji. Da je tako delo čestokrat telesu škodljivo, ni potrebno še posebej j\ dokazovati. Namen društva je. daj nauči Biim večije število ljudi t vztrajno hodiilti, teči, skakati in z \, raznimi -vajami utrjevati svoje te- \ lo, ne pa, da nauči le nekaij članov , vrhunske -telovadbe, ali pa da vzga- , j a nekaj .rekorderjev v posamez- 1 nih šporitinih panogah. Športna društva bodo morala prej ali slej uvideti, tda brez -sodelovanja svojih članov v naj različnejših telovadnih panogah, ne bodo imela uspehov. Razen' o teh, so na -ustanovnem občnem -zboiiu govorili o drugih problemih in načrtih za prihodnje delo. Med diuigim so sklenili prirediti akademijo v decembru, več letnih nastopov, udeležiti se -republiškega izleta v Ljubljani itd. Koprskemu »Partizanu« želimo ob u-stanovitrvi čim več uspehov z željo, da bi kmalu dobil posnemalce po drugih mestih in vaseh Slovenske Istre. .i' 'aje na gredi »Jezik za zobe!« je sigal Feliks. »Ali Iiočeš okusiti inoj rnfcč? Sit boš za vse življenje.« »Čemu ga nisi rajši sukal takrat, ko so prišli Korošci?« je dejal Štefan. »Gobezdalo širokoustno, ti in tvoj gospod!« Od jeze in od žalosti nad svojim požganim domom je ves kipel. Gastaido je zgrabil za meč, starejši obeh biričev pa je planil naprej, da bi Štefana udaril po ustih. Tedaj je Ljubota pognal konja in hlapca s kolcern udaril po čeljustih, da se mu je ulila kri. Kakor da je Feliks šele tedaj opazil Ljubota, je spričo njegove orjaške postave pozabil na meč in vprašal : «Kdo pa je ta i« »Nekdo, ki z njim ni dobro češenj zobaLi,« je odgovoril Štefan. »Pusti ga v miru!« »Dobro,« je gastaido požrl žalitve, zakaj pred Ljuboto ni imel poguma. »Dobro. A ti, glej, da mi daš hčer, ki mi jo dolguješ . . . Tudi če ti je medtem umrla, ti je ne odpustim.« »Ljubota,« se je Štefan obrnil do svojega brata. »Brzdaj me, da ga ne ubijem!« Nato je iznenada osuknil konja, zdirjal nekaj sežnjev po poti nazaj, našel mesto, s katerega je skočil na senožet. Tako se je v ovinku izognil trojici. Ljubota pa je jahal za njim. Nihče ju ni zasledoval. 6. Med~Štefanom in gastaldom je zopet divjal hud boj. Sovraštvo, ki je zaradi Feliksove odsotnosti nekaj let tlelo pod pepelom, je znova zagorelo. Le da je bilo zdaj globlje, neizprosnejše kot prej. Štefan in Ljubota sta gradila novo hišo. Vsaka treska, ki je odletela od brun, ki sta jih tesala, je Štefana v srce zabolela: »Ali bi bilo tega, da niso vojaki sramotno čepeli za zidovi? Strahopetci!« In gastaido je ob slednji priliki vpraševal: »Ali je Štefan, sin Florjana iz Modrejc, plačal davek, odračunal desetino in služnosti, ali je opravil roboto?« Niti enega zrna, niti ene ure mu niso prizanesli. Ko je postavil streho, ki je še ni docela pokril in je kazalo na dež, so ga klicali v roboto. Nosil je kamenje z grofovega travnika. Dež mu je pral hrbet; to ga ni bolelo, bolelo ga je, da so curki lili v njegovo nepokrito hišo. —viniiniv"•-^,-ialdo, se razkoračil pred njim in ga vprašal: »Kdo je človek, ki je bil zadnjič s teboj ?« ' .»Kaj jaz vem,« je odgovoril Štefan. »Ne poznam ga.« »Lažeš,« je dejal gastaido. »Tvoj brat je. Izvedel sem; tudi za njegovo ime vem.« »Naj bo,« je dejal Štefan. »Kaj morem jaz za to, če imam brata?« »Ali ne veš, da je prepovedano skrivati ubežnika pod svojo streho?« »Patrijarhovi gozdovi jih skrivajo še več, a zaradi tega še nihče ni obsodil patrijarha.« »Brzdaj svoj jezik ali te oplazim z bičem. Brata mi pošlji, da ga izročim.« »Pojdi ponj,« je dejal Štefan. »Ni otrok, da bi se mi pustil peljati za roko v Tolmin; sam se bo pa tudi znal braniti.« »Saj tudi pojdem ponj,« je rekel gastaido. »Hčer mi pa sam pripelji. Kako ji je ime?« »Živka,« je odgovoril Štefan in stisnil zobe. »Kako?« »Živka.« - Gastaido je odšel, da zbere biriče; Štefan pa tudi ni več ostal na travniku. Tekel je domov. »Izvohal te je, pes,« je dejal Ljuboti, ki ga je našel na strehi, »in te pride iskat z biriči, z vrvmi in verigami, s sulico in mečem. Če te ne bo mogel uloviti, te bo naluknjal kakor sito, a nato te bo vrgel v temnico med vlažne zidove, da boš poginil.« »Ne bo me,« je dejal Ljubota in se spustil po strehi na tla. »Ne bo te,« je pritrdil Štefan. »Branil te bom, pa če mi tudi še enkrat požgejo hišo in mi zaplenijo premoženje.» »Sam se bom branil,« je ugovarjal Ljubota. »Ne sili v nesrečo zaradi mene. Niti bežal ne bom. Tu jih počakam, na tem pragu, in jim rečem: Po kaj ste prišli? — jaz sem stokrat bolje izvršil svojo dolžnost kot oni, četudi mi še ni šestdeset let.« »Čakaj,« je rekel Štefan, »da razmislim.« Imelo ga je, da bi poslal po Živko in s tem potolažil gastalda. Pa bi se sebi gnusil, če bi temu divjaku dal hčer. Sklenil jo je zatajiti; rekel bo, da ne ve, kje je. Spomnil se je neke samote v težko dostopnem bregu uro hoda daleč, kjer je bil dom enega njegovih daljnih sorodnikov. Pri njem bi se Ljubota lahko skril, če še živi. »Pred nočjo se vrnem,« je dejal in šel na pot. Ljubota je prikimal in znova zlezel na streho. Biriči pa so prišli iz Tolmina, še preden je zašlo sonce in so se sence potegnile iz dolin na vrhove. Prevohali so vas, iztaknili nekaj ljudi in jih vprašali, če poznajo takega in takega človeka. Opisali so Ljuboto. ^ »Čakajte,« so dejali ljudje, ki so se ovaduštva bolj bali ko hudič križa, »da pomislimo.« Medtem ko so mislili, je eden izmed njih tekel k Štefanovi hiši in zaklical Ljuboti, ki je čepel na strehi in vezal slamo na late:' »Pote so prišli.« »Naj-pridejo bliže,« je ta odgovoril. »Že težko jih čakam.o Medtem so ljudje mislili, da je -"Ljubota že moral izvedeti, da ga iščejo in je pobegnil, so se nenadoma spomnili in rekli: »Ah, to je Ljubota! To je tista hiša tam na koncu, ki nima še ecle strehe. Če je doma, pa ne vemo.« In biriči so odšli. Ko so prišli do Štefanove hiše, se Ljubola ni zmenil zanje, roke so mu mrzlično delale. Videli pa so, da ima poleg sebe velik drog in še kol po vrhu in da je močan ko Samson, njegove oči niso obetale dobrega. »Ljubota, grof te kliče v Tolmin,« so mu rekli. »Mi ti bomo za spremstvo.« Ljubota je prenehal z delom in se oziral, kakor da prav ne ve. odkod prihajajo ti glasovi. Delal se je, kakor da nikogar ne vidi in ker se nihče več ni oglasil, je delal dalje. »Glejte ga!« so dejali biriči. »Ali se dela gluhega, ali je v resnici gluh? Pridi doli! Grof te čaka. Pripravil ti je sobico v stolpu, podgane za druščino, gnilo vodo in plesnive skorje.« Ljubota je zopet prisluhnil, nato je zgrabil nov šop slame in jo privezal na late. »Stopi s strehe!« so vpili biriči. »Ali ne slišiš? Pridi s strehe, sicer te zbijemo z nje!« Ljubota se ni zmenil za klice. Eden izmed biričev je lezel po lestvi na streho, drugi je vrgel kamen vanj. Tedaj je Ljubota zavpil in zgrabil za gorjačo. Birič, ki je plezal k njemu, je zdrknil na tla, drugi so odstopili. Ljubota pa se je dvignil in grozeč stil na vrhu slemena. Bilo je nekaj hipov molka. Ljudje so od daleč gledali, Štefanova žena je s krikom tekla po vasi in klicala moža. »Biriči!« je Ljubota začel izzivati v svoji jezi. »Ali ste že videli teči svojo kri,' jaz semi svojo že videl cureti. Za doža je tekla, za beneškega leva je lila v curkih ob grški obali, ko ste se vi valjali na slami in smrčali. Pridite! Ali se me mar bojite? Jutri vas poiščem v Tolminu in vam pretipljem žilo, strahopetci, babe, hlačnice mahadrave! Pridite!« In je vihtel svojo žrd, ki je žvižgala po zraku. Biriči so začeli oblegali hišo. Kamenje je letelo na Ljubota, a on ga jc z rokami lovil in ga jim vračal. Polena so mu frčala mimo ušes» a on jih je s krohotom pozdravljal. »To so muhe, to so komarji, ljubČki moji! Pridite bliže, sicer pojdem sam v Tolmin, našeškain vašega grofa in mu porečem: To za' tvoje zanikrne biriče, ki so junaški le pri vinu in pri ženskah, vsi; skupaj pa ne zmorejo enega junaka.« Take besede so biriče jarile, da so pihali kot gadje in gledali kot risi. Blizu pa si niso upali, njihove mahedrave brgeše so se jim tresle in bili so vsi zmešani, kakor da. ne vedo, kaj naj počnejo. »Ali res mislile,« je krohotaje vpil Ljubota, »da bom sam sebe zvezal v tej toči kamnov, polen in kletvic in se izročil vašim tresočim se krempljem, ki iz strahu že neke vrste smrad širite okoli sebe? Čujte, bodite tako dobri in pojdite svojo pot, da mc ne bo sram za vas, zakaj jaz vem, kaj je junaštvo in me že dolgo mika, da bi se spoprijel ir pravimi junaki, ne pa z milimi Jerami, cmerami in zajci.« Biriči so planili k strehi, nekateri so plezali nanjo, drugi so se pripravljali, da jo zažgejo. »Zgorel boš,« so vpili. »Ne boste me cvrli,« je vpil Ljubota. »Nc zaradi mene, zaradi strehe^ ki ni moja, temveč mojega brata. Poberite se!«: