cena l
Poštnina plačana v ne?ovfn»
JUTRA:
Maribor, torek 5. junija 1928
a razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem čsk. zav. v Ljubljani št. 11.409 resežno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št.1?
Oglasi po tarifu
Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica Jt. <*
TeSefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Račun pri poštnem ček. zav. v L, Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din
tt.-f
Milijonska tatvina v Rrnmm
DRZEN VLOM V PODRUŽNICO ZADRUŽNE GOSPODARSKE BANKE KRANJU. — ŠKODA ZNAŠA OKOLI 300.000 Din.
KRANJ, 5- junija. V minuli noči je bil izvršen v tukajšnjo podružnico Zadružne gospodarske banke drzen vlom, ki je prinesel vlomilcem bogat plen. Podružnica je na najbolj prometnem kraju tik hotela »Pri pošti«. Ko so danes zjutraj prispeli uradniki v urad, so opazili, da so bila vrata iz predsobe v prvo pisarno vlomljena, v blagajniški sobi pa ključavnica strta. V blagajni sami je bila izrezana luknja v dolžini 30 cm in širini 15 cm. Blagajna je bila popolnoma izropana in
so vlomilci odnesli 250.000 Din v gotovini, 4-000 šilingov in manjše vsote raznih drugih tujih valut. Vlomilci so pustili na kraju vloma vse vlomilsko orodje, ki je bilo sicer dokaj primitivno in priča, da vlomilci niso bili ravno preveč spretni in izvežbani v svojem poslu. Zlikovci so pobegnili preko sosednega vrta tamkajšnje vrtnarije na cesto, odkoder pa manjka za njimi vsaka sled. Iz Ljubljane je bila odposlana danes v Kranj kriminalna policija s policijskimi psi.
nonoffrska fiifo®?a9ska afera pred Društvom narodov
POROČILO PREISKOVALNE KOMISIJE NEZADOSTNO IN NEPOPOLNO.
ŽENEVA, 5. junija. Svet Društva narodov bo jutri v tajni seji razpravljal o monoštrski tihotapski aferi vojnega orožja na Madžarsko. Mala antanta bo zastopala enotno, ker smatrajo tako Jugoslavija kakor tudi Češkoslovaška in Ru-munija, da je poročilo preiskovalne komisije nezadostno in da je potrebna ponovna preiskava te stvari.
PARIZ, 5. junija- »Echo de Pariš« naglasa, da je poročilo tričlanske komisije
o	monoštrski aferi povsem nezadostno,, slasti še, ker ne-ugotavlja namembne postaje pošiljke, čeprav je jasno, da je šlo
za tajen transport vojaškega materijala. Četudi pošiljka ni bila velike vojaške vrednosti, pa predstavlja vendarle veliko kršitev trianonske mirovne pogodbe, po kateri se je Madžarska zavezala, da ne bo dopuščala po svojem ozemlju transportov vojnega orožja iz inozemstva. Napačno je bilo tudi, da je madžarska vlada obravnavala stvar le s stališča železniškega in carinskega postopka, ni pa smatrala za potrebno, da bi stvar takoj preiskala in zaplenjeno orožje nemudoma uničila, temveč je preiskavo še ovirala.
Konec slaue kitajskega diktatorja
TOKIO, 5. junija. Čim je mftršal Cangsolin, pekinški diktator, po pora-2>i svoje armade v boju z južnokitaj-skimi četami zapustil Peking in se odpeljal z vlakom v smeri proti Mukde-je bil na njegov vlak v bližini postaje Laotaokao izvršen atentat. Več °seb maršalovega spremstva je postalo žrtev atentata, maršal sam pa 1® bil le neznatno ranjen.
, .TOKIO. 5. junija. Po vesteh iz Pekinga je bil maršal Cangsnlin Pr' v^e* raišnjem atentatu mnogo bolj nevar-ranjen, kakor se je prvotno domnevalo. Oblasti so le zato prikrivale njegovo pravo stanje, ker so se Pale, da bi vzbudila vest med marša-Ovo armado ponolno demoralizaci-*°- Danes pa se je maršalovo stanje ■Jcnadoma tako poslabšalo, da so K,.ravniki izrazili bojazen, da ni izmučen skora.išen nastop katastrofe. w LONDON, 5. junija. Atentat na mar-ya>3 Cangsolina je vzbudil v tukai-^Uih kropili veliko pozornosti. Vlad-
1	krogi izražajo bojazen, da se bo Vnetost med Kitajsko in Japonsko še °večala, kar bo Imelo laliko za pobi?-0 Pevarne zapletljaje. Atentat je jj. 1Zvršcn na ozemlju, ki je pod za-*.C|to Japonske, vsled česa* smatra
ugodnem vremenu preletela ocean v 26 urah. Njen aeroplan bo imel novo radio-kazalo, ki bo neprestano avtomatično pokazalo, kje se aparat trenutno nahaja. Na aparatu bo vrh tega radio-postaja za oddajanje in sprejemanje. Stroški poleta so proračunjeni na 50.000 dolarjev.
NEW-YORK, 5. junija. Pilot Schulz in znana ameriška letalka Amalija Car-heardt, ki sta sinoči startala v Bostonu, sta pristala v Novi Škotski. Čim izrinejo megle, nameravata nadaljevati polet v London. Letalo je bilo poprej Byrdova last in ima 3 motorje.
Kit
Za
ajska. da je Japonska odgovorna napad.
^p2ona prekmorskih poletou
Ne\vyo^k, 5. junija. Nemška letalka s se‘l ,^a.sche namerava 10. t. m. startati jja' Vo'’ni aparatom na polet preko ocea-K v Berlin .Spremljal jo bo pilot Ulrik n®mann. Tiiea Rasche upa, da bo ob
Konferenca (Dale antante
PRAGA. 5. junija. Konferenca zunanjih ministrov držav Male antante je sklicana definitivno za 20, junija v Bukarešt. Posvetovanja bodo trajala tri dni. Istočasno se bo vršil tudi sestanek novinarske. Male antante.
J
Očpravn uizumou 5 Češko in flustrijo
PRAGA. 5. junija. Jugoslovanska vlada je danes oficijelno obvestila češkoslovaško vlado, da je s svoje strani s l. junijem ukinila vizume za češkoslovaške državljane. S 15. junijem bo tudi češkoslovaška ukinila vizume za jugoslovanske državljane.
DUNAJ, 5. junija. Današnja »Neue Freie Prcssc« poroča, da se bo vršila o priliki nadaljevanja trgovinskih pogajanj med Jugoslavijo in Avstrijo tudi Oprava 0 odpravi vizumov v medsebojnem prometu obeh držav. Ker je Jugoslavija Že pristala na odpravo vizumov s Češkoslovaško, upa avstrijska vlada, da bo tozadevno dosežen sDorazuin tudi z Avstrijo.
Brez nad® ras reil&ev generala -Nobile in nS@i©ve posadke
PESIMISTIČNI GLASOVI POLARNIH RAZISKOVALCEV O MOŽNOSTI REŠITVE ZRAKOPLOVA »IT ALI A«.
V	petek poteče že 14 dni, odkar manjka vsaka sled za generalom Nobilom in njegovo posadko, ki se je vračala s poleta na Severni tečaj v izhodno luko na Spitzberških otokih. Dan za dnem se sicer pojavljajo vesti
o	kakih zagonetnih znakih, iz katerih bi se moglo sklepati, da je general Nobile še pri življenju, toda dosedaj so se izkazale še vse te vesti kot pre-uranjene. Enako bo najbrže tudi z najnovejšim poročilom, da je ruska radio-postaja v Sutovnu sprejela zanimive znake, oddajane gotovo s kakim pomožnim aparatom, ker so bili jako slabi, iz katerih pa je bilo kljub temu mogoče dognati, da je general Nobile pristal z »Italio« na Franc Jožefovi deželi.
Že skoro vsi dosedanji polarni raziskovalci so izrazili svoje mnenje, ki pa je vse prej kot ugodno. Vreme je namreč v tem času v polarnih krajih skrajno neugodno, nad pusto pokrajino leži ledeno-mrzla megla in pričenja se lomiti led. Znameniti danski polami raziskovalec, dr. Knut- Ras-mussen je izjavil, da je vse odvisno od tega, ali je bil Nobile prisiljen, da je pristal na ledu ali pa na odprtem morju. Ker ledene plasti ravno sedaj naglo razpadajo, se je najbrže zgodilo slednje. Ako pa se je zrakoplov dejanski spustil na vodo in je morda razsajal istočasno še vihar, potem ni nobenega dvoma, da je bila usoda nesrečnežev zapečatena v nekaj minutah.
Pa tudi, ako se je posrečil pristanek na trdem ledu, je zelo dvomljivo, da bi mogla posadka obdržati zrakoplov toliko časa v svoji oblasti, da izkrca zadostne množine živil, orožja, municije, oblek, šotorov in spalnih vreč. Celo v najsrečnejšem slučaju bi imeli Nobile in njegovi tovariši premagati kolosalne nadloge, preduo bi dosegli kakšno človeško naselbino. Amerikanca Wilkins in Eydelson sta potrebovala namreč- 14 dni, predtio sta absolvirala 150 km, dočim se mora za Nobila računati, da je oddaljen najmanj 800—900 km od kopnega.
Roald Amundsen. ki je poletel lani skupno z Nobilom z letaloin »Norga« na. Severni tečaj in se kasneje ž njim sprl, pa meni- da je treba vse nade na rešitev Nobilove ekspedicije osredotočiti predvsem na možnost, da je »Italia« pristala ua severnem ozemlju Spitzbcrgov. V tem slučaju je rešitev še mogoča, potrebna pa je takojšnja pomoč, bodisi z letali ali sanmi. Na vprašanje, ali je pristal zrakoplov na severnem delu Soitzber-gov. ali na v bližini iseverne obale, pa je seveda težko odsrovoriti. Ravnatelj meteorološkega zavoda v Bergenu na Norveškem je namreč izjavil, da je bilo usodnega dne 25. maja v polarnih pokrajinah skrajno slabo, deloma celo viharno vreme. Zato je mogoče, da je zrakoplov pognalo proti Sibiriji, izključeno pa tudi ni, da je našla »Italia« not čez severoatlant-sko morje, med Islandijo in Groenlan-dijo.
Nesreča pri delu
je zadela danes zjutraj 181etnega kovaškega pomočnika Jerneja Kovača iz Studencev. Kovinski drobci so ga tako močno ranili na vratu, da ga je morala rešilna postaja prepeljati v bolnico.
Samomor slovenske operetne pevke v Splitu.
Včeraj zjutraj so našli na polju zunaj Splita lepo, komaj 201etno operetno pevko Marijo Majhenič iz Mariborskega o-kraja mrtvo. Imela je prestreljeno srce. Poleg nje je ležal samokres, ročna torbica in dnevni zapisnik, na čegar zadnji strani je bilo napisano: »Pot k temu koraku je strašna- Hrepenim po tebi, a zaman. Zdravstvuj moj ljubi — odpusti!« Pokojnica je nastopila še pred nekaj dnevi v splitskem gledališču z velikim uspehom v opereti. —
Nesreča našega hidiopfana.
V	soboto zvečer je krenil naš veliki hi-droplan »Dod 209« še z dvema aparatoma iz Boke Kotorske proti Crikvenici. Potoma je letala ujela huda burja, ki je potisnila liidroplan »Hod* pri otoku t,rru v morje. Štirje potniki, ki so se nahajali v zadnjem delu letala, so k sreči poskakali v morje, še predno je aparat treščil v vodo. Pilot, narednik Pirc, je prišel pri skoku pod letalo in si je pri tem zlomil eno roko, dva mehanika pa sta bila lažje ranjena. Naši letalci so pokazali pri nesreči veliko prisotnost duha. Ponesrečence je rešil iz prisilne kopeli drugi aparat, ki se je takoj spustil na morje, vzel ponesrečence na krov in jih prepeljal v Pag, kjer jim je nudilo prebivalstvo prvo pomoč.
Nekdaj sodnik, sedaj zločinec.
Rudolf Fohn iz Trbiža ne bo imel dosti pravih sovrstnikov na svoji slabi poti in tudi nekdaj, ko je služboval pri sodišču
vrs?e °Ko fT3' tip0v dana5n-ic svoje ste Ko krade, mn navadni pohlep ali
ne more nr rat.komal° Jmenuje tatinstvo TnvI ■	•	1 npgnieni Prirodoslovca,
ako je iz prirodoslovnega kabineta ma-iborske gimnazije odnesel nekaj — or-ovih peres, ki so lepa in vrednostna edino le za prirodoslovce. Del ukradenega blaga je imel v neki gostilni v Slov. Bistrici- 1 ako n. pr. dvokolo, mikroskop in i>c nekaj drugih aparatov v kazeti- zraven pa prepariranega — morskega’ ježa
bo^JL na obsodbo v zaporih mariborskega sodisča.
Pod sumom rokovnjaštva*
z Dravske doline je orožništvo nrl-vedlo v sodne zapore rokovnjaštva sumljivo cetvonco. Koliko je na sumu, bo morala ugotoviti preiskava.
Ljubeznivo.
Predsednik: Docela nerazumljivo ml je, kako ste mogli z golo roko z enim samim udarcem ubiti Janeza’
Obtoženec: Želite, da'poskusim na vas . -.?
Postransko.
Sodnik: Ste že bili kdaj kaznovani? Obtoženec.* Radi neke klofute sem plačal 25 Din.
Sodnik: Sicer niste bili kaznovani? Obtoženec: Ne! ... Pač. sedajte sem se spomnil, da sem njega dni sedel osem v kaznilnici...
V osrčju /lavonlJe
DARUVAR. — SLAVONSKE HRASTOVE ŠUME. — PAKRAC IN SLAVONSKA POŽEGA. — PAPOK IN JOVAN ČARUGA.
Mar&wfskiw dnevni
S morju solnčne luči se je kopal na svojem pobožnem gričku prijazni Bjelovar, ko sem se ozrl iz automobila nazaj, 'da mu zamahnem z roko v zadnje slovo. Cesta, še vedno vsa razruta, a široka in začrtana skoro čisto ravno preko dolin In nizkih goric, se je vlekla mimo prvih slavonskih hrastovih šum, razsežnih vasi, plodnih polj in nizkih vinogradov. Hiteli smo, da prevozimo čimprej svojo pot, toda vsled lukenj na cesti, smo dospeli v Daruvar komaj malo pred poldnevom. Vozili smo se po široki ulici, ograjeni z nizkimi hišami, kiji ni hotelo biti ne kraja ne konca. Zelo slabo mnenje sem imel tedaj o slavonskem kopališču in zdravilišču za ženske bolezni, o Daruvaru. To slabo mnenje se je pa naenkrat spremenilo, ko smo pridrčali po klancu navzdo na obsežni, lepi in čisto mestni glavni trg. Hiše so v tem spodnjem delu Daru-vara prav čedne, večinoma so enonadstropne, so pa vmes tudi dvo- in celo tro-nadstropne. Trgovine so docela velikomestne — imena pa zopet židovska. Tu je tudi centrala slovaške banke. »Česko-slovenskž banka Daruvar« ima svojo lastno palačo, istotako podružnica »Prve hrvatske štedione«. Dalje je na tem trgu velik hotel s kavarno in restavracijo, kakršne ni v Mariboru in postrežba je vredna največje pohvale. Tako hitro in dobro nismo bili postreženi nikjer, kakor tu- Pozna se, da računa Daruvar z okusom in običaji zunanjih kopaliških gostov- Tudi zdraviliške naprave so v Daruvaru prvovrstne, čeprav se z našo Rogaško Slatino le ne morejo primerjati.
Od Daruvara dalje proti Pakracu se vije cesta vedno pogosteje med 'slavonskimi hrastovimi šumami. Pokrajina postaja gorata, vse bolj in bolj podobna naši zeleni Štajerski. V Pakracu je ogromna lesna industrija s svojimi lastnimi železniškimi progami. Sploh je Pakrac, kjer;, sem opazil tudi že prve cirilske napise, industrijski kraj. Od Pakraca dalje proti Slavonski Požegi se vije cesta po zelenih dolinah. Če ne bi srečavali domačinov v narodnih nošah, bi bil prepričan, da se vozim nekje po okolici Rogaške SJatine. Tam na gričku pod višjo z goz- ■ dovi obraslo goro se ti smehlja nasproti vas, tako zelo podobna našim štajerskim vasem. Na levi se dviga proti nebu strm stožec — zamenjal bil ga lahko z našim Bočem.
_ Nekaj kilometrov pred Slavonsko Po-žego se cesta razširi in postane ravna in gladka. Avto drči z brzino 80 km, in vedno bližje prihajajo zvoniki požeških cerkva. Požega! Mesto leži pod obronki vinskih goric in je podobno Čakovcu, le da so hiše lepše in da ima nekoliko impozantnih stavb. V Slavonski Požegi je več samostanov in konviktov, tu so veliki parni mlini, lepe trgovine in restavracije, kjer se toči vino iz domačih goric, ki je prav okusno, dasiravno je znatno cenejše kot naša pekrska, ljutomerska in jeruzalemska vina.
Iz ocenjevanja vina me je predramila godba. Požeški »Orli« v, krojih so korakali po glavnem trgu in se pripravljali za naslednji dan, na praznik »Spasova«, kot pravijo Hrvati. Ogledali smo si to rano serenado in se odpeljali dalje. Tam za Slavonsko Požego se pokrajina razširi v vijugasto ravnino, ki jo obrabljajo na severu in vzhodu grebeni gozdnatega Papoka. Vozili smo se za nevihto. Tam daleč doli nekje za Osijekom in Vojvodino je bilo nebo prevlečeno s temnimi oblaki, strele so švigale preko daljniii nebesnih svodov. Cesta pred nami je postajala vedno bolj in bolj mokra in blatna, znamenje, da je še pred eno ali dvema urama lilo izpod neba na to lepo, zeleno in plodno pokrajino. Imeli smo srečo. Nevihta je šla pred nami; nismo je dohiteli.
Zahajalo je solnce, ko smo se bližali osrčju slavonskih šum. Daleč za nami na zapadu se je rdečilo nekončno nebo in v mislih sem pohitel tja gori k vam v Maribor in se pomešal med vrvenje na Glavnem mostu in gledal z vami isto večerno zarjo, kot tam doli, koder smo drčali po mokri in hladni cesti. Kmetje so se vračali s polj in nas pozdravljali- Dekleta, odeta v okusne narodne vezenine in tkanine, so nam mahale z motikami in vilami v pozdrav in se smejale. Sploh te tu
vsi pozdravljajo in se ti ne more nikdar prigoditi, da bi ti priletel izza ogla v hrbet kamen, kakor pri nas v Sloveniji, kjer se ti to lahko prav često dogodi, posebno če se voziš z avtomobilom. Tam sredi polja nekje so pela slavonska dekleta:
Djevojčice, drugarice, moje tijelo okitite, okitite, suze runite, spremajte me v taman grob...
Njihova pesem je bila turobna, a ljubka, kakor so ljubke one, ki morajo trošiti svoje mlade moči v trdem poljskem delu. Po vaseh so nas pozdravljali jisi, ki imajo z avtomobili neznansko vesjljc. Očividno smatrajo avto za neko čudno, pošastno žival in se hudujejo na njo, ker zna hitreje teči kot oni.
Vse bolj in bolj smo; se bližali Velikim slavonskim gozdovom na Papoku, središču in kraljestvu slavnega Jovana Čaru-ge, a bližali smo se tudi noči, trdi, črhi noči. Hiteli smo, kajti hoteli smo dospeti še tisti večer v Osijek. Cesta se je pričela dvigati, klanci so postajali vse bolj in bolj strmi, gozdovi pa gosti in temni. Iz temnih šum je zjjala v nas noč, tajin-stvena in polna spominov na Čarugo-Tod, po teh gozdovih, po tej pokrajini je Čarugova tolpa najbolj divjala- Tod leži največ njenih žrtev. Gori, že visoko pod prelazom, smo v mraku videli kamenito znamenje, postavljeno v spomin na tragično smrt ene izmed žrtev slavnega razbojnika. Zamislil sem se. Spodaj pod cesto prepad, nad cesto strme, obrasle skale, cesta ozka in strma. Če bi počil' sedaj iz teme strel, če bi. se prikazala pred nami Čarugova tolpa... Avto bi zdrčal v prepad, nihče in nikdar ne bi zvedel, kaj se je zgodilo... Toda Čaru-ge ni več, zadnje od njegove, tolpe je istotako že dohitela kazen.
V; tekem premišljevanju se nam je dogodila: prva nesreča. Odpovedale so luči. Ostali smo sredi gozdov v divji slavonski samoti. Zaman so bili vsi napori, luči niso hotele goreti. Počasi in previdno šmo .morali voziti dalje v temi, brez luči. Naša namera, da bi dospeli še tisti večer v'Osijek, je splavala po vodi. Sklenili smo, da poskusimo na kakršenkoli način dospeti do 7 km oddaljenih Našic in prenočiti tam, na vzhodnem obronku temnega Papoka. In posrečilo se nam je!
E r r a h.
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Torek, 5. junija ob 20. uri »Othello« ab.
D- Kuponi.
Sreda, 6. junija ob 20. uri »Puščavnikov zvonček« ab. B.' Premijera.
Četrtek, 7. junija »Puščavnikov zvonček« ab. C.
Petek, 8. junija ob 20- uri »Dva bregova« ab. D. Znižane cene. Zadnjikrat. Kuponi.
Sobota, 9. junija ob 20- url »Ples v maskah« ab. C. Kuponi. Gostovanje ge. Mitrovičeve. Zadnjikrat.
Mariborski gledališki abonenti se naprošajo, da poravnajo svoje ostale obroke najdalje do 10. t. m.
Kresovi sv. Cirila in Metoda.
2e v predvojnih . časih je nacijonalno zavest v ponemčenih krajih ob jezikovni meji močno utrjeval in pospeševal običaj, da so se 'na predvečer (4. julija) godu slovanskih bratov sv- Cirila in Metoda prižigali na vseh vrhovih kresovi širom naše zemlje. Ta običaj leto za letom rgineva. Kako žalostno je gledati z obmejnih gora v našo domovino, ki je ta večer mnogo premalo ožarjena s kresovi, medtem ko naši bratje na Koroškem ip Primorskem s kresovi dokazujejo, da so trdno na straži. Družba sv. Cirila in Metoda poziva že sedaj vse svoje podružnice, planinska in vsa nacijonalna društva, učiteljstvo, občine itd., da naj delajo na to, da se letos ob desetletnici uje-dinjenja zažgo kresovi na vseh vrhovih naše domovine, kar naj bi bil našim zasužnjenim bratom viden znak naše čuječ-nostl in ljubezni do njih. —
Spominjajte te CMD
Nove zgradbe.
Mestni svet je na sinočni svoji seji izdal večje število gradbenih dovoljenj. Za one, ki so v velkih stanovanjskih skrbeh, bo najvažnejša preureditev barak pred vojašnico vojvode Mišiča v zasilna stanovanja. Takih stanovanj bo 16. — Uporabno dovoljenje je dobil tudi »Dom ubogih«. — Vse drugo se tiče privatne grad-benosti in uporabe. Tako je dovoljena zgradba treh manjših stanovanjskih hiš, oz. vil v Kettejevi, po ene pa v Stritarjevi, Koserjfevi, Radvanjski in Betnavski-Dovoljena je tudi preureditev pekarne v Jurčičevi, Himmlerjevega poslopja v Cvetlični ulici in Pristovčeve gostilne na Meljski cesti. — G. Cilenšku je dovoljena kantina poleg stavbišča delavske kolonije. Osmega junija bo v Ljubljani seja falske elektrarne. Za mestno občino se udeleži te seje ravnatelj električnega podjetja. —
Iz poštne službe.
Za pogodbeno poštarteo v Petrovcih je postavljena H. Bagar. — Uradnik R-Gselman je prestavljen iz Rogaške Slatine v Maribor. —
Ljudska univerza v Mariboru.
Ruski večer v Narodnem domu bo v sredo 6. junija ob 8. zvečer. V prvem delu poje ga. Solovjeva ruske romšnce in arije (Glinka, Čajkovski, Rachmaninnv itd., prof. Solovjev pa igra ruske glaso-virske kompozicije- V drugem delu pa igra 60 fantov in deklet ruske gimnazije v Hrastovcu pantomimo s plesom in petjem »Zimska bpjka«, ki predstavlja prekrasne ruske narodne običaje. Posebno opozarjamo, da se skoraj nič ne govori in bo igra'slehernemu razumljiva. Popoldan ob 4. uri je otroška predstava. Vstop nice se dobe v predprodaji (ga. Brišnik, g. Hofer); To je zadnja prireditev »Ljudske univerze« v tekoči seziju Občni zbor bo v sredo 13. junija ob 8. zvečer. —
Abt<jj>roga Maribor—St. Peter
je vencl^r otvorjena. Tako je prišlo po daljši borbi in na intenzivno zahtevo zainteresiranega občinstva do uresničenja dolgo zaželjene želje. — Da bo ustreženo tudi nedeljskim izletnikom, ker je Št. Peter z okolico zelo priljubljena izletna točka in ker vodi od Sv. Petra na prijazne Zrkovce brod, bo avtobus vozil ob nedeljah in praznikih ob 14. uri od gostilne »Pri grozdu« na Aleksandrovi cesti.
Planinske koče Savinjske podružnice SPD.
Sledeče planinske koče Savinjske podružnice SPD so odprte: Hausenbihler-jeva koča na Mrzlici od 1. junija: samo ob nedeljah in praznikih ter ob sobotah ■popoldne; Frischaufov dom na Okrešlju od 17. junija, koča na Korošici od 22. junija in koča na Mozirskih planinah od 1. junija naprej. Koče v Logarski dolini in Celjska koča so'vse leto odprte. Vse te koče so z vsem potrebnim preskrbljene. Poštni avto vozi dnevno ob 9. uri od Šmartna na Paki v Solčavo in se vrača ob 14. uri k vlaku ob 18- uri v Šmartno, ob nedeljah in praznikih pa ob A19. uri k vlaku ob 21. uri. Voznina za osebo 45 Din. Cesta od Kneza pri Solčavi v Logarsko dolino se že popravlja in se bo najbrže lahko že vozilo z avtom 23. junija v Logarsko dolino. —
Mehikanskl konzulat v Beogradu.
Mehikanska vlada je ustanovila za vso Jugoslavijo svoj konzulat v Beogradu in jc imenovala za konzula dr. Rudolfa Voegellja. Vsi, ki se hočejo Izseliti iz naše države v Meksiko, naj se obračajo samo ha konzulat v Beogradu in ne na inozemske konzulate. —
Kako se škropilo mestne ulice?
Nabava novega avto - škropilnika je bila zelo potrebna. Da dosedanji avto-škropilhik in stari škropilni vozovi ne obvladajo v zadostni meri svojega dela, je razvidno iz sledečega: Dolžina mariborskih cest in ulic znaša 35 km. Dnevno je treba poškropiti površino 351-000 m*. Ker je treba škropiti najmanj dvakrat, je to že dobrih 700000 m*. V to svrho se porabi 1,050.000 litrov vode. Avtoškro-pilnik prevozi j2 km na uro, ker se mora često oskrbeti z vodo, pa le polovico. Za enkratno škropljenje 35 km cest in ulic rabi 5 ur, za dvakratno pa 10. Avtoškro-pilnik s starimi škropilnimi vozovi vred ima večkrat celo 12 urno službo.
Produkcija gojencev Glasbene Matice.
Glasbena Matica vabi vse ljubitelje glasbenega napredka na produkcije svojih gojencev. Prva produkcija bo v sredo, dne 6. t. m. ob 16-30, druga pa v petek, dne 8. t. m. ob istem času in sicer v mali dvorani Uniona. Pri vsaki produkciji nastopi preko 50 gojencev deloma v solonastopih, deloma v duetih, kvartetih in ansamblih. Obe produkciji vodi rav natelj g. Hladek-Bohinjski in celokupni učiteljski zbor. Vstopnice pri dnevni blagajni. —
Narodno glasbeno društvo »Zvon« v Poljčanah
uprizori v sredo, dne 6. junija ob 8. zvečer in v četrtek dne 7. jun. ob 'A 4. popoldne češko veseloigro Dobri vojak Švejk v 14 slikah. Prireditev je polna zdravega smeha in humorja. Naj nikao ne zamudi ugodne prilike, da si jo ogleda. Igra je vzeta iz vojnega časa, ter bo vse, ki so le malo nosili vojaško suknjo, spominjala na slabe in tudi vesele vojaške doživljaje- —
Trošarina na vino.
V	Zagrebu se je vršil pred 14 dnevi kongres prečanskih gostilničarjev, hote-testirali proti nameravanemu načrtu tro-testirali proti nameravanem uačrtu tro-šarinskega zakona, ki ga namerava pred ložiti sedanja vlada narodni skupščini in določa povišanje trošarine od 35 par na
1	Din na liter. Ako bi tudi mariborska občina vztrajala na svojih dokladah, ki jih sedaj pobira, potem bi plačal mariborski gostilničar pri 300 litrih približno 2.000 Din na trošarini in občinskih dokladah. S tem bi bili kruto,udarjeni ne samo gostilničarji temveč tudi producenti vina, ki so že itak v težki gopodarskl krizi- Savez gostilničarjev v Zagrebu in Zveza gostilničarskih zadrug za mariborsko oblast sta že ponovno intervenirala v Beogradu in pri mariborskih oblastih, da preprečita te nesrečne načrte sedanje vlade, ki groze uničiti slovensko vinogradništvo. Zanima nas sedaj,še to, kaj bo ukrenil zastopnik Slovencev V vladi, dr. Korošec. —
Gasilno društvo v Zrkovcih priredi v nedeljo 10. junija ob 3. pop. na vrtu g. Al. Sela tombolo. Mestni avtobusi za vožnjo v Zrkovce bodo na razpolago pri Veliki kavarni od ‘A13- naprej, za povratek pa istotako v Zrkovcih. —
Veliko ljudsko veselico qr priredi v četrtek, na Telovo, v vojašnici Kralja Petra (bivša kadetnica) »Jadran« ska Straža« v Mariboru. Nastopijo--telovadna, športna in pevska društva. Zabava bo vsestranska. Začetek ob 3. pop. — Iz Št. lija v Slov. goricah.
Kolesarji športnega društva »Perun« $ Maribora in drugo odlično občinstvo i« v nedeljo dne 3. junija v obilnem številu posetiio veselico priljubljenega društva »Obmejni zvon«, ki se je vršila pri gosp. Baumanu v Št. liju. Poleg tamburaškegs koncerta z 10 izbranimi komadi (med temi tudi taki, ki jih je za tamburaše prire* dil član »Obmejnega zvona« g. učitelj še* Ško), ki je bil podan z vso fineso, so ga* Petovar in gdč. Marica ter gospoda Novak in Petovar podali z vso dovršenostjo tudi burko »Ne kliči vraga«, v kateri j® g. učitelj Šeško igral s prisrčno komiko tako ljubko nerodnega Mihca. Gospodu učitelju Sardoču kot zborovdnji 1° vsem članom gre za dovršenost priredit' ve vse priznanje. Goste je pozdravil s kratko dobrodošlico bivši predsednik »Obmejnega zvona« g. komisar finančne kontrole Gaberščik. Gospod Kavčič Je kot predstavnik kolesarskega društva »Perun« imel kratek nagovor na šport* nike perunaše, ter je ob tej priliki '■azde* lil zmagovalcem v dirkah častne koiai' ne- Odlikovance je občinstvo živahno a-klamiralo. Za tem je spregovoril še šp°rt nik akademik g. Ožbolt iz Zagreba ter priporočal glasbo in šport kot eminentne važni vzgojni sredstvi za kulturni napre-dek naroda. Ples je zaključil prijetno z*' bavo. —
Smrt preprečila vrnitev svobode.
Med kaznjenci, ki so delali včeraj \ Lajteršbergu pri tvrdki Wttgerer, se nahajal tudi 54 letni Ferdo Lang, katere* ga je samo še par tednov ločilo od toP0 zaželjene svobode. Med delom je pa nesrečnega moža zadela kap In zrušil se Je mrtev na tla. Poklicali so rešilno postaj®« ki pa ni imela opravka. Rešilni v0lL moral napraviti prostor — mrtvaškem0*
V Marib o r u, dne 5. Vf. 1928.
'MarllMf V E C IM* NIK htha
Stran 9.
Poleti v vsemirje
NA RAKETNA LETALA MISLIJO ŽE DOBRIH 30 LET.
Po poskusu Frica Opela v Berlinu z raketnim avtomobilom si je šele svet na jasnem, da se že dolgo časa razmišlja o konstrukciji letal, ki bi zamogla preleteti velikansko razdaljo od enega planeta do drugega ter krožiti v toliki višini nad zemljo, da se ne bi bilo treba boriti z vetrovi in oblaki ter da bi izostale v visoki atmosferi vse one težave in zapreke, s katerim so se morali boriti dosedanji prekooceanski letalci.
Mnogi tehniki in pisatelji so se že ukvarjali z idejo konstrukcije letal z velikansko plinsko ali kako drugo pogonsko silo, niso pa imeli med seboj nobenih zvez in tako se raziskovanja posameznikov niso mogla razviti in izpopolniti. Raketni avto, izdelan v svetovni znani av-tomobilski tovarni Opel-Werke, je šele združil zagovornike in raziskovalce vse-mirskega letala. O letalu, ki bi se lahko dvignilo v neznane višine ter odletelo od zemlje na Mars, je znanstveno prvi razpravljal že pred 32 leti ruski učenjak K. E. Zjolkovski. Zastopal je isto idejo, ki je dovedla sedaj nemške tehnike do konstrukcije avtomobila, katerega ženejo plini raket, ki se lahko vžigajo v poljubnem številu. Zjolkovski je v svojih spisih priporočal razne pline, ki bi se mogli uporabiti v to svrho. Njegov rojak Goro-hov je pa precej let pozneje nekaj podobnega predlagal veliki francoski tvor-nici avtomobilov in letal Esnault-Pelterie in astronomu Tihovu na meteorološki postaji Pulkova. Tovarna se s stavljenimi predlogi ni hotela baviti, astronom Tihov se je pa v zadevo vglobil ter je tudi sam spisal par knjig o letalih in vozilih, ki bi bili gnani od koncentriranega plina-
Ta ruska dela so bila dolga leta ostalemu svetu nepoznana. Ruski znanstveniki niso imeli nobenih zvez z možmi, ki so na zapadu in v Ameriki po svoje razmišljali o isti zadevi.
Švedski major Unge je več let pred vojno dobil patent na iznajdbo raketnega vozila. Na strelišču v Mettenu je svo-jO iznajdbo tudi preizkusil. Ker je pa bila iznajdba posvečena vojaškim svrham, se o njej ni poročalo javnosti. Iznajditelj
je kmalu umrl, švedska vojska iznajdbe ni zamogla uporabiti in tako je delo tega iznajditelja zapadlo pozabljenju. Leta 1911. je pa Francoz Renč Lovin konstruiral iz čiste kovine letalo, čegar pogonsko silo je dajala posebna raketna baterija. Med njim in nemškim tehnikom Vi-jemom Gadike se je razvila velika po-emika. Francoz je namreč trdil, da Zeppelini niso sposobni za zračni promet v velikem obsegu, ker letijo prenizko in da ima bodočnost edino-le letalo, ki bo lahko plulo v 10.000 meterski višini.
Precejšnjo pozornost sveta je pa vzbudil ameriški fizik, profesor Goddard, ki je s posebno knjigo razložil svetu svojo iznajdbo tako močnega plina, da se bo neke vrste letala lahko izstrelilo v poljubno daljavo in — če se bo hotelo — tudi do kakega drugega planeta. V svojem načrtu je pa imel eno samo plinsko raketo, katero bi se moralo že ob začetku poleta ali izstrelitve tempirati na za-željeno daljavo- Profesor Goddard ni mislil na to, da bi se s takim raketnim le talom vozili tudi ljudje. Mislil je samo na aparat, na nekak »paket«, ki bi se lahko odposlal v poljubno višino. Današnjemu načrtu raketnega voza in letala se je najbolj približal nemški profesor Herman Oberth, ki je leta 1923 v Romuniji izdal svojo knjigo. Letalo njegovega načrta predvideva — kakor Opelova konstrukcija — rakete v baterijah, katere bi lahko pilot sproti užigal. Ta učenjak je šele po izdaji svoje knjige zvedel za razisko vanja svojega ameriškega vrstnika, do čim so mu bili starejši ruski, švedski in francoski načrti o raketnih letalih popolnoma nepoznani. V svoji knjigi je navedel, da bi se zamogla sestaviti plinska zmes, ki bi proizvajala toliko silo, da bi letelo tudi v brezzračnem prostoru, v premaganje privlačljivosti našega planeta pa 11.192 metrov na sekundo.
Sedaj po poskusih z raketnim vozilom se da z gotovostjo pričakovati, da bodo vsa taka razmišljevanja ih raziskovanja dovedena v sklad in usmerjena v napre dek in uspeh.
megalomanija madžarskega magnata
Prhle Windischgratz, ki je bil te dni amnestiran, se v svoji palači v Budimpešti obnaša kakor kakšna znamenita in proslavljena osebnost Svečano sprejema razne posete ter daje izjave, kakor da bi bil izvršil bogzna kako znamenito delo. Zgodovina gotovo nima zabeleženega amnestiranega zločinca, ki bi mogel kazati toliko nadutosti. Potuho mu daje seveda režim sam in njegovi listi, ki častijo amnestiranega falzifikatorja, kakor kakšno veliko in zaslužno osebnost. Na domu v Budimpešti so princa Ludvika Windischgratza obiskali poročevalci vladnih listov ter zvedeli od njega, da je svoj čas v ječi uporabil za vele-važno študijo o svetovni vojni. Princ je pripovedoval o tem tako, da so najbrž vsi dobili vtis, da se je med vojno naredila na avstrijsko-madžarski strani velika napaka, ker se slavnemu princu ni dovolilo komandirati, če bi on vodil vojno, bi bila Avstrija gotovo zmagala- Princ \Vindischgritz pravi, da ima v delu obširno knjigo o poteku svetovne vojne ter da je točko za točko ugotovil vse od avstrijske strani zagrešene napake, obenem Pa pokazal, kaj bi se bilo lahko storilo v dosego zmage. Eno samo vprašanje — ie dejal princ — me je ves čas prevzemalo in sicer to, na kak način bi bili lahko zmagali. Na to vprašanje sem odgovor iskal ter ga končno tudi našel. Kdaj bo njegova slavna knjiga izšla, pa ni povedal.
Pet tisoč let staro ueslo
Na Švedskem so našli gotovo najsta *ejše ladje na svetu. Strokovnjaki trdijo celo, da je eno veslo staro 5.000 let. Pra Zgodovinske ladje so izkopali iz močvir ia v Dalekarlijl. Starost so pa ugotovili Po posebni novi metodi. Preiskali so hamreč najnatančnejše tla, v katerih so se nahajale starine in ker je dognano, v kateri dobi so se vdomačile na Švedskem fazne rastline in razno drevje, se da tudi
sklepati o starosti prastarih lesenih predmetov. Tako na primer se je smreka udo mačila na Švedskem ravno v Dalekarliji kakih 3-000 let pr. Kr. in ker so prastara vesla iz nekega drugega lesa, se da sklepati, da so najbrž še starejša. Prastare ladje so izdelane iz nekega hrastovin podobnega lesa, dolge so 14, široke pa * metre. O starosti se sklepa tudi na sledeči način: Geologi so ugotovili, da se švedska tla dvigajo. V stoletjih se dvignejo nad morsko površino za približno 8 centimetrov. Wikingove ladje so bile naj dene 84 centimetrov nad današnjo morsko površino, bile so pa v pesku, popolnoma enakemu onemu v morju, in tako se da sklepati, da izhajajo iz dobe 300 do 400 let pr- Kr. Sedaj najdene ladje in vesla so pa še starejša in tako se jih cem na okroglo 5.000 let
Smrtni |ostanki velikega slikarja brez lobanje
Oboževatelji velikega španskega sli karja Goye so doživeli nenavadno neu godno presenečenje. Ko so bili namreč izkopani zemski ostanki velikega slikarja, ki so počivali v Chartreuse pri Bor-deauxu na Francoskem, so našli dve okostji: eno je bilo majhno in celo, drugo — Goyevo — pa je bilo brez glave. Grob nica Goye je ležala na koncu pokopališča, precej osamljeno. Kaj se je zgodilo z glavo znamenitega slikarja? Vsa poizvedovanja so ostala zaman. Končno se je bilo treba pomiriti z usodo in prepelja ostanke velikega slikarja brez glave v Španijo- Oblasti domnevajo, da je loba njo velikega slikarja ukradel najbrže ka' fanatik frenologije, ki je vzbujala svoje časno v Bohieauxu mnogo zanimanja.
Brezčutnost
Predsednik: Komaj je ostal pri življe nju, tako ste ga pretolkli. Kaj pravite temu? Se nič nc kesate svojega divjaške ga čina?
Obtoženec:	To prepuščam svojemu
gospodu zagovorniku.
Šport
le-H to čisti šport?
Smatramo za svojo novinarsko dolžnost, da obvestimo našo športno javnost o položaju; kakršen je danes po zasluženi zmagi ISSK Maribora nad ASK Timorjem ih kako se skuša z gotove strani tik pred sejo JNS, ki se bo vršila jutri zvečer, naslikati ta položaj v doce-napačni luči-
O binkoštni tekmi ne bi bilo treba še enkrat povdariti, da jo je zgubil »Maribor« nezasluženo. To so ugotovili brez izjeme vsi športni poročevalci slovenskih novin. In ker so bili merodajni krogi »Maribora« poleg ogromne večine u-eležencev te ekme uverjeni, da je zgu-il »Maribor« igro ne samo nezasluženo ampak tudi krivično, se je »Maribor« po-služil pravice, ki pristoja vsakemu klubu makar bi bil on iz province —■ in je vlo žil protest proti verifikaciji binkoštne tekme. Poslovn. odbor LNP je najprej za iteval izjavo sodniške sekcije ljubljanske, čije člani so videli tekmo. Soglasno e izjavila sekcija, da je »Maribor« krivično izgubil. Poslovni odbor je čisto razumljivo odredil ponovno tekmo.
Ker pa je vsa Ljubljana videla že pri prvi tekmi, da je mariborsko nogometno Vnanje najmanj tako solidno če ne še joljše kot ljubljansko in ker je pričelo 3rimorje dajati protestu Maribora popolnoma drugačen značaj, kakor ga je imel v žalostni resnici (v Ljubljani so namreč razmere tako žalostne, da je Primorje prepričano, da je protestiral »Maribor e iz uslužnosti do Ilirije(i!) samo da onemogoči njenega rivala na prvem mestu!)
za to Primorju ni bilo do ponovne tekme in se je obrnilo ne upoštevajoč druge instance upravnega odbora LNP takoj na JNS v Zagrebu z željo, da Sa-vez sistira sklep posl- odbora. V Zagrebu so Primorjašem povedali, da obstojajo tudi za nje pravila in naj se pritožijo najprej na upravni odbor LNP. To se jezgo dilo in druga instanca je prvi sklep o po novitvi tekme V celoti potrdila.
Ponovna tekma se je odigrala in Maribor je zasluženo zmagal, česar ne taj nikdo, niti Primorjaši. Vsa poročila soglašajo v sodbi, da zasluži edino ISSK Maribor naslov prvaka Slovenije. To pa poraženemu ni prav in pričel,u se je hajka — bore malo športna — na naslov JNS, ki naj na jutrišnji seji verificira prvo tekmo! Naj se tu prizadeti ozirajo na pravila, ki jasho določajo, da v slučaju enake odločitve druge instance sploh n mogoča pritožba na Savez... Iz politike smo vajeni, da se neredko kršijo državni zakoni in ustava; čemu ne bi te pnkse uvedli tudi v športu? In Primorje ima v Zagrebu dosti osebnih znancev, ima na razpolago avtomobile in podobno... Na vse to gledamo mi v Mariboru s pomilo vanjem in prezirom in smo prepričani da ne pojdejo naši klubi te poti nikdar in nikoli: športno geslo je in ostane: bolje častno poginiti kot nečastno živeti!
Kdor se zanima, kake informacije po šiljajo prizadeti iz Ljubljane v Zagreb, naj čita današnji članek »Prilike u ljub-Ijanskom nogometnom potsavezu« v »Ju-tarnjem listu«. Kolega športni urednik je nasedel gotovo nevede informacijam, ki so od kraja do konca neresnične in dela Člankar na podlag teh napačnih premis gorostasne sklepe v Škodo »Maribora«.
Radovedni smo, koliko je še športnega duha v naših športnih instancah in kaki bodo sklepi: Upamo, da bo tudi ISSK Maribor storil svojo dolžnost!
stala radi prekinitve neodločena s Stanjem 5:7, 6:1.
HAZENA V MARIBORSKEM OKRO-ŽJU.
V nedeljo bi se bila imela vršiti prvenstvena tekma med družinama Mure in 3tuja v Ptuju. Ker pa Murašic ni bilo, so zgubile tekmo	par	forfait	0:6 v korist
3tuja in je stanje	trenutno naslednje:
1. Ptuj	1	1	0 0 6:0 2
2. Maribor	1	1	0 0 9:5 2
3. Mura	2	0	0 2 5:15 0
Prva številka znači tekme, druga zmage, tretja neodločeno, četrta poraz, poem razmere danih in dobljenih golov ter končno točke za prvenstvo
Rapid v Leobnu.
Mariborski Rapid je v nedeljo gostoval Leobnu na Gornjem Štajerskem in proti pričakovanju zgubil tekmo z Leob-ner Sportklubom 2:5 (0:3). Baje sta bila docela izven forme vratar Pelko in Klip-statter v napadu.
Z olimpijade*
Po včerajšnjih tekmah Italija—Španska 7:1 (4:0) in Egipet—Portugalska 2:1 (1:1) je danes prost dan. Jutri in v četrtek se bodo borili Italija, Argentinija, Urugvaj in Egipet v predzadnjem kolu, v petek bo prost dan, v soboto borba za tretje mesto in v nedeljo odločitev za prvenstvo sveta.
TENIŠKI TURNIR PTUJ-CAKOVEC
Na medklubskem teniškem turnirju,
Sta ga odigrala v nedeljo 3.4m. v Ptuju Slov. ten. klub Ptuj in Čakovečki ŠK, je zmagal Ptuj nad Čakovcem v razmerju 6:2, in sicer
Gospodje posamič: Sakotnik— Kovačič 6:3, 6:3, Honvery-Nyiri 3:6.3:6: Jurko—dr. Franetovič l:d, 6:0, 6:8: Tobias— Sočič 6:2, 6:3; dr. Muhič—Legen-stein 6:2, 7:5.
Dame posamič: gdč. Majžerjeva-gdč. Laszlo 6:4, 6:1
Gospodje v dvoje: Sakotnik— Honvery: Kovačič— Nyiri 6:1, 8:6: Jurko —Tobias: dr. Franetovič-Lcgenstein 6:1, 6:2-
Mešana igra v dvoje: gdč. Maj-žer— Sakotnik : gdč. Laszlo—Nyiri je o-
Sokolstvo
Murska Sobota. V nedeljo, 3. junija, Je priredil tukajšnji Sokol svoj redni javni nastop s sodelovanje^ bližnjih društev in vzorne vrste iz Maribora. Prireditev je bila zelo dobro obiskana in se je vršila v vrtu gradu grofa Szaparyja- Pester spored je ovorila mariborska sokolska godba, ki je slavnostno zaigrala pod vodstvom br. Šušteršiča sokolsko koračnico, nakar je prikorakalo pogumno 13 moške dece iz Križevec pri Ljutomeru s svojim vodnikom načelnikom M- Tratarjem. Vaje, določene za marib. župni zlet — so pri teh najmanjših uspele kar naj-zadovoljivejše, točno in skladno. Tudi 18. naraščajnikov iz M. Sobote pod vodstvom nač. br. C. Hočevarja je izvajalo zelo zadovoljivo dve težki prosti vaji za zlet Sledil je nastop 8 naraščajnic iz M-Sobote z istim vodnikom, z župnimi vajami, ki so bile izvajane lepo in z lahno eleganco. Članice (24) iz M- Sobote in bližnjih društev so pod vodstvom br. Žeja pokazale lepe skopljanske vaje dokaj skladno in umerjeno. Vzorna vrsta bratov iz Maribora je pod vodstvom žup. načelnika Mačusa podala res nekaj prav uspelih vrhunskih vaj na drogu in bradlji. Člani (28) z br. C. Hočevarjem na čelu so kljub neskladnosti z godbo in nepravilni shvatbi vaj pri nekaterih društvih zelo povoljno odtelovadili efektne skopljanske vaje. Kot vsako leto, je tudi letos nastopila vzorna naša vojska, (50) iz M. Sobote pod vodstvom podpor- g. Iv- Filipoviča. Domača članska vrsta je nato pokazala na krogih prav lepe kombinacije. Šest naraščajnic je h koncu izvajalo pod br. Hočevarja dobro sestavljene vaje na jzredi, ki so bile pač primeren zaključek telovadbe Soboškega Sokola. Pri vseh vajah in veselici je svirala marib. sokolska godba pod kapelnikom br. Šušteršičem. — ar.
Nev kn;ižeunl jezik
Sedaj so prevedli biblijo celo v afrl-kanski jezik. Afrikanci se ukvarjajo tudi s poezijo, ki ni brez vrednosti- Poskusi, kako bi se afrikauski književni jezik obnesel v prometu in pri oblastih, so dobro uspeli. Sedaj je angleški parlament kronal afrikanske želje po književnem jeziku s tem, da je priznal afrikanskemu književnemu in občevalnemu jeziku popolno enakopravnost z angleškim. Še po burski vojni je skušala Anglija udušiti
— deloma celo z drakoničnimi sredstvi
— te afrikanske želje. Posledica je bila pa ta, da so jih Afrikanci še bolj propagirali. Sedaj so končno dosegli zaželjeni cilj.
Viktor Mčric:
Pomlajeni
H. del.
V žlezah.
Kratek kašelj, potem znamenje z roko. Sedaj povzame besedo dr. Schutzler:
»V človeškem telesu, gospod moj, je dolga vrsta žlez. Nekaj nam je znanih. Drugih ne poznamo. Žleze so pravcate male tovarne, v katerih se izdeluje za naše življenje neobhodno potrebna tekočina. Razven že prej omenjene glavne žleze v vratu so še najbolj znane žleze poleg ledvic, ki so tako važne, da bi izguba ene same povzročila takojšnjo smrt. Potem je važna žleza ob vznožju mažgan, druga sredi možgan in potem takozvana timus-žleza, ki ob človeški doraščenosti sama od sebe izgine. Najvažnejša — sedaj pridemo k našemu problemu — je pa medtelesna žleza, glede katere ostane večna čast in zasluga Brown-Sequardu, ki je svet na njo opozoril.«
»Zalibog« — prekine govornika Ugo-lin — »ji pa ta učenjak tvegal le male, zelo previdne poskuse, ki so dali medle rezultate. Ostal je pri podkožnih injekcijah z ekstraktom seksualnih žlez- Začetkoma so opazili pri pacientih naraščanje moči mišičevja, potem pa za nekaj časa večjo prožnost in odpornost telesa. Učenjak je na ta način zdravil kronične bolezni, kakor lepioparalizo, sladkorno bolezen in jetiko. Rezultati niso bili dovolj pozitivni in tako se je ta metoda opustila. Škoda zanjo. Medtem je pa
v	Rusiji dr. Poehl pod imenom spermin uporabljal ekstrakt živalskih žlez. Tudi iz tega ni bilo bogve kaj. Napaka naših predhodnikov je v tem, da so premalo preiskovali stnjjcturo žlez. Šele Steinach je ugotovil, da dajejo gotove žleze silno važno tvarino, ki se imenujejo hormon. Hormon je pravi življenjski vrelec. Mnogoštevilni poskusi so to dokazali. Učenjaki seveda v vsem ne soglašajo. Boin in Ancel trdita, da prihaja hormon iz medtelesne žleze, Stave, Voronov in
Retterer so pa mnenja, da je hormon tudi
v samih seksualnih žlezah. Zame je pa ves problem enostavnejši.«
V	tem trenutku se zgane tajnik, mrko me pogleda ter dvigne napol svojo .koščeno telo.
»Mojster! ...*
Ugolin je videti nevoljen.
»Vem. V tej točki sva nasprotnega mnenja, dovolite pa, da vas opozorim, da lahko poleg Voronovih del razstavim tudi svoja raziskovanja. Moji poskusi so temeljiti in moji sklepi prepričevalni, naravnost silni. Zleze, ki proizvajajo hormon, dajajo mladost ter podpirajo vse plemenite celice. Samo injekcije bo treba še izpopolniti. Mnogo se bo lahko koristilo človeštvu. Zahvala pripada Olieru, Carelu in drugim, ki so nam pokazali pot«
Prenehal je in uprl pogled v mene. Hlastno sem pisal svoje beležke. Nisem pa gotov, da pravilno sledim in razumem. Zvečer, ko prepisujem svoje beležke na čisto, moram mnogo premišljevati. Te zgodbe o celicah, žlezah, hormonih, mikrobah in drugih neskončno malih bitjih, ki se borijo med seboj ter proizvajajo nevarne strupe in velekoristne tekočine, me silno vznemirjajo- To naj bo življenje? To naj bo individuum? Da, ta-k oje, ravno tako. Biljoni in triljoni celic se sprehajajo po naši krvi, po našem mozgu, v sestavini uaših teles. Mi nismo nič drugega kot celice, ki so soudeležene na življenju velikega organizma. Celice, celice, celice brez konca in kraja.
Mali starec, ta kašljajoči in zasmehlji-
vi možak se mi pa ne zdi več tako smešen. Ali naj priznam? Tudi odvraten mi ni več-
Genij ali blaznost? Brez dvoma oboje.
Nadaljujem z Ugolinom razlago od tam. kjer je bila prekinjena.'
»Vse v vašem organizmu ni ničesar drugega, kakor kemična reakcija in kombinacija. V bodočnosti bomo lahko boljše preiskali telo in njegove sestavino, biologijo bo pa treba najtesnejše vezati s kemijo. Vse je krut boj za obstanek. Kdo naj popiše vse vrste divjega in blaznega
Posredovalnico
za nakup in prodajo zemljišč, hii vil Itd. je
otvorll Jorip JimiŽ
na Aleksandrovi cesti itev. 5
(Palača Zadiužne gospodarske banke pritličje)
Na prodaj Ima posredovalnica po-•oshra od 23.000 naprej. 1)48
Inteligenten, poSten, z malim ali brez kapitala »e sprejme pri dobičkanosnem podjetju. Pismene ponudbe na upravo lista pod
ilfio .Družabnik".
1149
Dr. Pavel V. Breintk
JONKI PREKOMORSKIH POLETOV
Bogato Ilustrirana knjiga velja bro-litana Din 36'—, vezana Din 44'—
Naroča se v knjigarni
Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleks. c. 13.
Sladoledna
tekmi
jc doslej razdelil« že S na> grad h 100 Din
20	nagrad h	100	Din
60	.	k	50	Din
75	,	4	25	Din
150	,	v	blagu	Je
jih pa pride na vrsto! 1146
Ivan 'rast,
prva dipl., marib. sladoledarna •oseoaka ulica 4
KaaaJTTt	Kakom
AU JE RES. DA SE DOBE PRI TVRDTKI
L ORNIK, MARIBOR
KOROŠKA CESTA 9.*
VSI OLBA&LNI PREDMETI PO IZREDNO NIZKIH CENAH TUDI NA OBROKE?
6e JE BLAGO RES DOBRO IN TRPEŽNO,
PRAVIJO NE ODLAŠAJTE.
masakriranja na torišču naših teles? Kdo bo spesnil to novo iliado? Kajti tudi mikrobe, fagociti in plemenite celice imajo svojega Ahila in svojega Hektorja. Uničevalec bakterij ugonobi črevesne mikrobe, fagociti pa napadajo bacile, zvabijo jih v možganske in živčne celice, in kadar so dovolj močni, jih naskočijo in ugonobijo- Kako čudovita so ta neskončno mala bitja! To so planetarni sistemi, moj dragi gospod! Vsak atom našega organizma je svet za sebe in okrog njega se vrtijo s čudovito brzino drugi svetovi. O, poglejte in prevdarite človeško telo kot torišče inbivališče triljonov svetov z matematičnimi postavami, z lastnim življenjem in lastnimi sposobnostmi. Potem se pa zamislite v pojm »človek«, kakoršen velja v vsakdanjem življenju. Kaj je človek? Kaj je človek napram svetovni celokupnosti? Brezpomembno bitje na majhni točki kot navaden elektron napram atomu solnca. Atomi solnca, atomi zvezd, vsi sistemi, kojih zakone in pravila s tolikimi težavami iščemo, vse to so celice, same celice. Celice v velikanskih skupinah tvorijo nam nerazumljive organizme- Celice se vežejo in razvijajo neprestano, večno, v neskončno, v malo in veliko, vsemirje je pa kakor velikanska odprtina. No — kaj
pravite k tej igri, gospod novinar?«
Kaj k temu pravim? Enostavno to, da se mi na teh višinah vrti v glavi. Nisem ustvarjen Za take spekulacije. Skoraj bi ga prosil, naj mi s takimi stvarmi prizanese. Previsoke, pretežke so zame. Moj razum jih ne dohaja.
»Kaj so« — nadaljuje Ugolin živahno in ognjevito, »slabotne stavbe človeškega duha? Kaj bo iz človeške morale, iz človeških ver? ... Odgovorite mi!«
Ne odgovarjam. Samo z glavo stresem. Najrajši bi vstal in v svoji zadregi napravil kakšno kretnjo, da bi se izognil vsemu, kar me tlači kakor mora. Vse valovi in drhti v meni- V mojih celicah mora biti huda revolucija.
Ugolin me opazuje ter se smehlja. Njegova prejšnja ognjevitost se je polegla. Družba s pogledi, uprtimi v mojstra, je neizpremenjeno mirna. Samo svojeglav-ni Ciron ima na licu napol zaničljiv, napol pomilovalen nasmeh.
Ugolin povzame zopet besedo:
»Vrnimo se na naš globus. Mogoče sem vam preveč podrobno govoril o tajnosti našega organskega življenja. Bilo je pa potrebno, da bi moje misli boljše razumeli. Poglejte — vse operacije, o katerih sem vam namigaval, vsi poskusi. Dalje prihodmič
MaC a&u*, M *MSjo v pa«*-Ib »oefJalna nm«M ObCinatf*: «**ka b«n6 30 p, tajmMjtl nw*ek Din B-~
• 2«oi)l>WM)« In
d Ufevefnr* *h r»U—iwg» znata}*: vMka	50	p,
MjmMj« IMMk Dt« K> —
Učenka za šivanje
pridna, poštenih starišev se išče. Vstop s 15. junijem t- 1. Naslov pove uprava lista.
1140
Singer šivalni stroj
za Din 500, proda Kralj, Tvorniška c. 30.
1145
Gostilna.
dobro vpeljana z lepim prometom se z inventarjem in velikim hlevom za konje samo radi bolezni lastnika takoj odda v najem. Naslov v upravi »Večernika«.
1147
Šivani sandali in čevlji se vam podplatijo najceneje in najhitreje v mehanični delavnici Vrtna ulica *t. 8.
Na družabnem večeru »Orjune« ‘
v soboto dne 2. t. m. se je izgubila v narodnem domu 1 srebrna doza za tobak z gravuro »T. K.« Najditelja prosim, da mi isto vrne, ker mi je drag spomin- Odda naj se v pisarni kartona žne tovarne Benčina i drug, Mlinska ul
Oddam za svoje
2Ietnega fantiča in 3 letno deklico, oba zdrava in dobro razvita. Naslov pove uprava »Večernika«.	1095
Velika solnčna soba separirana, z električno lučjo, uporabo kopalnice &e odda eni ali dvem osebam. Naslov pove uprava lista.	109-1
Lokai
za trgovino ali pisarno se da takoj v najem- Vpiašati v trgovini J. N. Šoštarič, Maribor, Aleksandrova c. 13.	1124
Sandale,
dvakrat šivane, lastni izdelek, kupite najceneje v mehanični delavnici Vrtna ulic? št. S.	949
Otrošk voziček »Brenabor«,
na prodaj. Kosem, Jezdarska ulica št. 8.
_______________________________________1139
Žagar
z večletno prakso, izučen pri vsaki žagi ter prakso v lesu išče nameščenje- Naslov pove uprava-	1142
Otroški voziček,
močan, takoj na prodaj. — Studenci, Zrinjskega ul. 25.	1143
Absoiventinja
državne dvorazredne trgovske šole išče primerne službe. Nastop takoj. Naslov pove uprava lista.	1138
Brivskega pomočnika
dobrega in solidnega delavca, iščem. Nastop takoj ali po dogovoru. Drago Jura-
tič, Maribor, Glavni trg 1.	1136
Plis6 ažur vsake vrste, stoječe, ležeče, votle in kombinirane gube, tudi najmanjše za svilo od 2 mm naprej, ter na vseh tkani-niah, posebno pa na svili in na sličnem izdeluje samo prva delavnica te stroke v Mariboru, mod. atelje: Marica Kitzler, Krekova 5-	1042
Kabinet
v I. nad- mebliran, cestna in solnčna stran, poseben vhod, električna luč se takoj odda. Stritarjeva ulica 5. — Vpraša se pri hišnem posestniku I. nad. 1126
Mlada zakonca brez otrok
iščeta stanovanje sestoječe iz sobe in kuhinje. Ponudbe na oglas- oddelek »Večernika« »pod 105«.	1132
Za zameno stanovanj
se nudi stanodajalcem velika izbera najemnikov pri obl. konces. stanov, posredovalnici »Marstan«, Koroška o 10. Prijave za gospodarje brezplačno. Ul4
B2ŠEL JE
AlBl/K SLOVENSKIH KNJZEVNIKOV
Kniiga, ki ie razkošno opremljena stane do 5. maja broširana ,130 Din. vezana 160 Din. poštnina 10 Din več. Naroča se v
knjigarni Tiskovne zadruge, Maribor Aleksandrova cesta itev. 13
Izdaja Kou*urc« *Juua* v Ljuoij«un; nieuauvmk uuajau-. rednik: Pran BroioVJv Mariboru. Ti^a Mariborska tiskarna d. d-, predstavnik
feianko D • t e 1 a V Maribr