GrosuPlje (centrala) sP 908 NRŠ KRAJ 2003 352(497.4 Dobrepolje! 120030116,10 i iS CD b INFORMATIVNO GLASILO ORCINF DOB R H PO L J Ii kraj [\ letnik l\. št. 10 november 2()(>:$ V občini bo začel delovati občinski inšpektor Z delom bo začel takoj po sprejemu Odloka o občinski inšpekciji, komunalnem nadzorstvu in občinskem redarstvu. Omenjeni odlok je trenutno v fazi osnutka in bo predvidoma sprejet do konca leta. Občina načrtuje zaposlitev inšpektorja skupaj z občino Ribnica. Za našo občino bo delal osem ur tedensko. Obravnava osnutka odloka o inšpekciji pa je bila le ena od točk dnevnega reda 11. seje občinskega sveta. O vsem ostalem podrobneje na strani 4. Na fotografiji so člani Občinskega sveta med zadnjo sejo. 7a občinski praznik odprtje nove knjižnice Letošnji občinski praznik bo v znamenju še ene pridobitve. V Jakličevem domu bodo odprti novi, sodobni prostori knjižnice in prostori za vaje godbe, slovesnost pa bo povezana še z enim kulturnim dogodkom. Izšel bo ponatis Jakličevih krajših proznih del, zbranih v knjigi z naslovom Naša dekleta. Knjiga zaključuje ponatis vseh Jakličevih pomembnejših del. Ob občinskem prazniku pa bo poleg osrednje proslave z odprtjem knjižnice še vrsta spremljajočih prireditev. Program je na strani 3. 'Vsem občanom čestitamo za občinski praznik! 'Uredništvo Iz vsebine Praznik v Ponikvah •o Koncert Dobrepoljskega orkestra mladih •o Stolarna na pohištvenem sejmu •o Mladosti leta naj ne bodo šteta •c Z razstave gojiteljev pasemskih malih živali •c Oktober, mesec požarne varnosti •o 10 let vrtca v Dobrepolju •c Razstava DPŽ v Strugah •o Gospodinjski kotiček Naslednja številka Našega kraja bo izšla 23. decembra. Prispevke sprejemamo do 12. decembra. 120030116,10 Zupanova stran_I Nova knjižnica, dostojna počastitev našega občinskega praznika Zapisana beseda je tista, kije v nekem smislu omogočila večji razvoj človeka, njegovega znanja in napredka. Dokler beseda, misel, dognanje, ni bilo zapisano, se je lahko prenašalo na druge in na potomce samo s pripovedovanjem. Pripovedovanje pa se tudi pozabi ali prenese drugače, kot je nekdo mislil ali rekel. Zapisana beseda pa se ohrani tudi mnogim poznejšim rodovom. Saj še danes odkrivajo mnoge zapise, rokopise in tudi slikovna gradiva izpred več tisoč let nazaj. Prepisovanje je bilo najprej ročno in bolj počasno. Ko pa so ljudje izumili tisk, se je pisana beseda širila mnogo hitreje in je lahko dosegla tudi širši krog bralcev. Spodbujanje k branju pa je pomenilo glavno in najpomembnejše dejanje za hitrejši gospodarski in družbeni napredek. Kdor ni bral nič, se ni mogel razvijati naprej in je zaostal za ostalimi. Izhajati je začelo redno časopisje in tiskalo se je vse več knjig. Knjiga je postala simbol napredka. Tega se je zelo dobro zavedal tudi naš neumorni rojak Fran Jaklič, ki je že leta 1895 ustanovil v Dobrepolju Bralno društvo, ki se je pozneje še dopolnjevalo in preimenovalo v Prosvetno oziroma Kulturno društvo. Prva naloga pa je bila ljudi naučiti brati in jih spodbujati k nakupu knjig. Že zelo zgodaj pa so spodbujevalci branja tudi v Dobrepolju ugotovili, da bi bilo zelo lepo in koristno, če bi se v kraju osnovala knjižnica, ki bi kupovala knjige in jih posojala tistim, ki bi želeli brati. Trenutno ne razpolagam s podatki, kdaj je bila pri nas odprta prva knjižnica. Zagotovo je, da je med obema vojnama pri nas delovala knjižnica v sklopu prosvetnega društva, da je med vojno njena dejavnost nekoliko usahnila in da so jo po 2. svetovni vojni mladi do-brepoljski izobraženci ponovno spravili v življenje. Lepo bi bilo, če bi se našel kdo, ki bi vso zgodovino dobrepoljskega knjižničarstva podrobno obdelal. Knjižnica seje selila po različnih prostorih po Vidmu. Največkrat so bili prostori tudi neustrezni in vlažni, knjige so zato hitreje propadale. Tudi sama organiziranost je bila različna in tudi izbor knjig in samo delovanje knjižnice se je moralo mnogokrat prilagajati dnevni politiki svojega časa. Knjižnica je v novejšem času dobila dokaj velik in tudi suh prostor nad dvorano starega Jakličevega doma in pravzaprav že začela lepo delovati, čeprav se je strop v dvorani sumljivo krivil. Ker se je kazala vse večja potreba, da bo potrebno Jakličev dom generalno predelati, je bilo nujno potrebno, da se knjižnica nekam preseli. Izkoristili smo dozidavo šole tudi za to, da smo tam zagotovili prostore za delovanje knjižnice. Imeli smo takrat tudi željo, da bi združili šolsko in splošno knjižnico, vendar nam država za to ni dala soglasja. Knjižnica sedaj deluje v sklopu matične knjižnice Grosuplje, ki je skupni zavod treh občin, Dobrepolja, Grosuplja in Ivančne gorice. Nove nabave knjig in nova spoznanja v delovanju knjižnic so pokazala, da bo za knjižnico potreben nov večji in sodobni prostor. Ta prostor smo sedaj zagotovili v Jakličevem domu. Kar nekaj let je trajalo, da so tudi ti prostori dobili svojo podobo. Za letošnji občinski praznik 6. decembra zvečer bomo te prostore slovesno odprli in blagoslovili. Knjižnica je sodobno urejena. Opremljena tudi s sodobnimi pripomočki, računalniki in računalniškimi programi in bo predstavljala tudi dostopno javno računalniško mesto, kjer lahko pridobi potrebne informacije in usluge vsak občan, tudi tisti, ki nima te možnosti doma. Potrudili se bomo tudi, da bo knjižnica odprta več časa, da boste lahko resnično vsi koristili njene usluge. Gotovo ne more biti nič bolj primernega za počastitev našega občinskega praznika, ki ga praznujemo na rojstni dan našega Frana Jakliča 6. decembra, kot otvoritev knjižnice, saj si je vse življenje prizadeval, da bi ljudje več brali. Pika na i pa je tudi predstavitev še ene Jakličeve knjige, ki bo ob pomoči naše občine izšla pri Mohorjevi družbi. Knjiga z naslovom Naša dekleta, v kateri so zbrana krajša prozna dela, v katerih Jaklič opisuje dogajanja v naših krajih, nekako zaključuje ponatis vseh njegovih pomembnejših del. Dobršen del tega je izšel z našo pomočjo. Veliko zaslug za to pa ima tudi Mohorjeva družba in pa vnuk Frana Jakliča gospod Tadej Sluga, ki je bil tudi pobudnik teh ponatisov. Knjigo Naša dekleta bo možno na prireditvi tudi kupiti. Ob tem, ko odpiramo novo knjižnico, ko vsako leto nabavimo toliko in toliko novih knjig, pa se mi vendarle pojavljajo neka vprašanja in dileme, ali resnično še znamo ceniti našo staro dobro prijateljico knjigo. Ali nas ni sodobni računalniški čas s televizijo in računalniki oropal za nekaj lepega, za lepo doživetje ob prebrani knjigi. Množice sodobnih informacij nam polnijo glave, ne spodbujajo pa nas k razmišljanju in lastnim ustvarjanjem predstav, kar nam omogoča knjiga. Sodobna informacija nas svojim sporočilom dobesedno posili in nam ne pusti, da bi razmišljali. Vrnitev h knjigi je mogoče tudi izziv za sodobnega in nervoznega človeka. Ob tem premišljanju se mi je zdel zelo sporočilen intervju z ameriškim astronavtom dr.Jerrv M. Linengcrjem (Ognjišče, 1 1/ 2003), ki je po materi tudi slovenskega rodu. Zelo izobražen, doktor medicine in epidemologije, magister znanosti upravljanja računalniških sistemov, magister javnega zdravstva, doktor znanosti in specialist kirurg, trenutno zaposlen kot strokovni analitik in znanstvenik pri televizijski mreži NBC, gleda televizijo zelo malo. Več kot eno uro na teden za gledanje televizije se mu zdi proč vržen čas. V zadnjih treh letih pa je načrtno prebral ob svojem delu, štirih otrokih in ženi, prek 200 knjig. Ta veliki izobraženec trdi, da se je ob branju teh knjig naučil nekajkrat več, kot če bi ta čas prečepel ob televiziji. Ne vem, razmislimo o tem. Name je naredil izreden vtis. Tudi mi izkoristimo to našo knjižnico, ki se trenutno ponaša z več kot 8000 knjigami, ki jih bomo še dopolnjevali. Naj nas knjiga duhovno, kulturno in strokovno bogati. V sklopu občinskega praznika bo tudi letos več prireditev in razstav. V prostorih Jakličevega doma bo razstava likovnih del različnih avtorjev s tridnevne likovne delavnice, ki je potekala v organizaciji Turističnega društva Podgora v poletnem času. Dela ostajajo kot trajna kulturna dediščina v naši občini. V sejni sobi občine bo razstava jaslic v izvedbi vrtca in šole iz Kompolj. Poleg tega pa bosta tudi še dve tradicionalni prireditvi ob občinskem prazniku, in sicer simultanka - šahovska igra. Mednarodni mojster Leon Gostiša se bo pomeril z vsemi šahisti iz Dobrepolja, ki se želite z njim spopasti. Hkrati bo igral s petindvajsetimi šahisti. V nedeljo, 7.12., pa bo tudi tradicionalni turnir v namiznem tenisu. Podrobnosti preberite na naslednji strani. Ob koncu pa vsem občankam in občanom Občine Dobrepolje čestitam ob našem skupnem prazniku in vas vabim, da se teh prireditev udeležite, da bomo ta naš praznik dostojno proslavili. Vaš župan Anton Jakopič 'Vabilo 'Vse občane Občine 'Dobrepolje vabimo na prireditve v sklopu občinskega praznika, in sicer: Osrednja prireditev bo v soboto, 6. decembra, ob 19. uri, v Jakličevem domu na Vidmu vDobrepolju. Najprej bo v dvorani Jakličevega doma kulturni program v organizaciji Osnovne šole Dobrepolje, v katerem nastopajo: - Dobrepoljska godba, - učenci In učenke Osnovne šole Dobrepolje - mladinski in otroški zbor Osnovne šole Dobrepolje Predstavljena bo tudi novo izdana knjiga Frana Jakliča z naslovom Naša dekleta, ki je s pomočjo Občine Dobrepolje izšla pri Mohorjevi družbi. Po kulturnem programu bo slovesno odprtje nove knjižnice in prostora za vajo godbe. Za prijeten konec bodo poskrbele tudi članice Društva podeželskih žena Dobrepolje-Struge, s svojimi specialitetami. Spremljajoče prireditve: ■ V nedeljo, 30.11.2003, v Podgori v organizaciji Turističnega društva Podgora, celodnevna prireditev z naslednjim programom: ob 11. uri sv. maša, po maši odprtje adventnega sejma z blagoslovitvijo adventnih venčkov in nato prihod Miklavža. ■ V četrtek, 4.12. 2003, ob 19. url, v Osnovni šoli Dobrepolje: šahovska prireditev - simultanka z mednarodnim mojstrom Leonom Gostlšo. Gospod Leon Gostiša se bo pomeril s 25 igralci naenkrat. Vsi prebivalci naše občine, ki želite igrati z gospodom Gostišo, se prijavite na telefon g. Žnidaršič Alojzu 7807 056 ali 031350 506. ■ V soboto, 6.12. 2003, bo vzporedno z osrednjo prireditvijo v prostorih Jakličevega doma, tudi odprtje razstave likovnih del različnih avtorjev, nastalih na likovni delavnici, ki je potekala v poletnem času v Podgori v organizaciji Turističnega društva Podgora. Razstavo si bo možno ogledati še ves mesec december in januar 2004. ■ Od sobote, 6.12. 2003, si boste lahko v sejni sobi občine Dobrepolje ogledali tudi razstavo jaslic, ki so jih izdelali in razstavili učenci in otroci iz podružnične šole in vrtca izKompolj, pod vodstvom učiteljic in vzgojiteljic ter zunanjih sodelavcev. Razstavo si bo v decembru možno ogledati tudi med tednom v delovnem času Občine Dobrepolje. ■ V nedeljo, 7.12. 2003, ob 9. uri dopoldne v Osnovni šoli na Vidmu odprti turnir v namiznem tenisu v počastitev občinskega praznika, v organizaciji namiznoteniške sekcije RK Dobrepolje. Prijave pol ure pred pričetkom. Tekmuje se v več kategorijah, vabljeni mladi in stari, moški in ženske. Vljudno vabljeni na vse prireditve, še zlasti na osrednjo prireditev 6.12. 2003, ob 19. uri v Jakličevem domu! Občina Dobrepolje, župan Anton Jakopič Urednikov stolpec 17. 6. 1998 je takratni Občinski svet Občine Dobrepolje izglasoval sklep, da postane 6. december občinski praznik. Sklep je bil izglasovan brez večjih nasprotovanj, saj so bili takratni svetniki enotni, da je rojstni dan Frana Jakliča, enega pomembnejših nosilcev preporoda slovenskega naroda in moža, ki je napravil za Dobrepoljce več kot kdor koli drug na vseh področjih, najprimernejši za občinski praznik. Kulturna tradicija, ki so jo zastavili naši predniki, in je pred več kot sto leti s Franom Jakličem dosegla za tiste čase zavidljiv razmah, se je začela po krajših vmesnih plodnej-ših obdobjih z nastankom nove občine na novo prebujati. Na različnih področjih - društvenem, kulturnem, izobraževalnim ... Nehote se vsiljuje primerjava z Jakličevim obdobjem. Drugi časi, drugačne družbene, gospodarske in politične razmere, vendar ista želja po ustvarjanju, napredku. Le ena razlika je. Pred sto leti je bil gonilna sila napredka Fran Jaklič, danes bi težko izločili eno samo ime. Veliko je ljudi, ki se v številnih društvih in dejavnostih trudijo ter dosegajo zavidljive uspehe. Vsak na svojem področju. Škoda bi bilo le, če bi sredi vsestranskega razcveta namesto medsebojnega sodelovanja in sožitja dejavnosti, prihajale na dan slabosti človeške narave. Prevelika zavest o lastni pomembnosti in dejavnosti, ki jo kdo opravlja, pogosto privede do tega, da si ceno svojega dela nekritično postavljamo sami in istočasno na tak ali drugačen način omalovažujemo delo drugih, ker ga največkrat premalo poznamo, ali pa nam domet kulturne osveščenosti ne seže dovolj daleč. Ob pomanjkanju prave intelektualne in kulturne širine v provincionalnem okolju je, žal, šele čas tisti, ki vse postavi na pravo mesto. Tudi Jakliča in njegovo obdobje je ustrezno ovrednotila šele zgodovina. Zadnja seja Občinskega sveta je bila v dveh delih Videm, 28. Oktober - Po sprejetem dnevnem redu je približno pol ure tekla burna razprava o zapisniku prejšnje seje. Po zapletih z glasovanjem, ko je sprva kazalo, da zapisnik ne bo sprejetje bil na koncu ta le potrjen, izglasovan pa je bil dodatni sklep, da se pri pisanju zapisnika dosledno upošteva 52. člen poslovnika. Po krajšem odmoru so svetniki obravnavali še sedem točk dnevnega reda, ostale so bile obravnane na nadaljevanju seje čez teden dni. Živahen pogovor občinskih svetnikov POROČILO O TEKOČIH IN IZVEDENIH DELIH V OBČINI Poročilo sta za sejo pripravila Anton Rus in Andreja Babic. Nekaj povzetkov: O Na objektu Jakličev dom je bil izveden tehnični pregled dokončanih prostorov. UE je poslala odločbo, da je potrebno ugotovljene napake odpraviti do konca oktobra, za tem pa bo za tehnično pregledane prostore izdano uporabno dovoljenje; O V teku so dela pri gradnji kanalizacije. Trenutno se izvajajo dela v Krajčkovi dolini; O Za instalacijo javne razsvetljave je bila pripravljena pogodba o souporabi instalacije javne razsvetljave v Ponikvah. Vodstvo DVZ Prizma se strinja, da javna razsvetljava na tej lokaciji ostane, s tem da se stroški tokovine delijo z občino glede na lokacijo svetilk. Občina naj bi plačevala to-kovino za svetilke, ki osvetljujejo občinske ceste, DVZ Prizma pa za svetilke, ki osvetljujejo dvorišče zavoda; O Dokončana so agromelioracijska dela v Hočevju; O Na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je bila poslana dokumentacija za izdajo soglasja k parcelaciji, ki je potrebna za odmero LC Pri Cerkvi Struge - Mala gora. o S strani JKP Grosuplje, ki je dobavitelj črpalke za vrtino Tiso-vec je občina prejela zagotovilo, da bo črpalka vgrajena v mesecu oktobru; O V mesecu novembru bo začela delovati spletna stran občine Dobrepolje (www.dobre-polje.si). V razpravi je Slave Palčar protestiral, ker ni dobil fotokopij vseh razpisov in sklepov o izbranih izvajalcih, kar je zahteval na prejšnji seji. Zupan mu je ponovno zagotovil, da ima pravico do vpogleda v vso dokumentacijo v času delovnega časa občine. Jože Samec je nato postavil nekaj vprašanj o nekaterih popravilih v Jakličevem domu in dal pobudo, da se čim prej opravi sanacija (n.pr. naj se nekaj ukrene glede vožnje z dvigalom, neustrezna namestitev ključavnice pri glavnih vratih, namestitev zunanjih luči itd). SPREJET REBANANS PRORAČUNA ZA TEKOČE LETO Župan je v obrazložitvi povedal, da s predlaganim rebalansom želi občina uskladiti nekatere prihodke in nekatere izdatke z dejanskim stanjem. Prihodki so se s prvotnih 476 milijonov povečali za slabih 8 milijonov, odhodkov pa je prav tako za približno 8 milijonov več. Glavna sprememba je nastala, ko seje del sredstev, ki je bil predviden za gradnjo vodovoda na Vodicah, prenesen za gradnjo primarnega voda vodovoda Videm - Kompolje. Zaradi težav z nakupom zemljišč v letošnjem letu realizacija vodovoda na Vodice ni možna. Občutneje se je povečala tudi postavka za predšolsko vzgojo. Poleg predlaganih manjših popravkov so svetniki sprejeli dodaten sklep o povečanju sredstev za opremo društev, s čimer bodo nabavili stole za opremo godbenih prostorov. Rebalans je bil sprejet po hitrem postopku in brez večjih zapletov. OS JE SPREJEL PROGRAMSKO ZASNOVO GLASILA "NAŠ KRAJ" Na predlog izdajateljskega sveta, v katerem so Ivan Grandovec (predsednik), Mojca Novak, Janez Pavlin in Anton Jakopič, je Občinski svet potrdil programsko zasnovo glasila Naš kraj, s čimer bo ta vpisan v razvid medijev. Razprava pa je dokazala, da svetnika Jože Samec in Slave Palčar nista povsem zadovoljna z urejanjem glasila in njegovim obsegom. Najbolj ju moti brezplačno objavljanje filmskih predstav. Tudi po pojasnilu, da filmska dejavnost spada pod kulturo, zanjo pa veljajo brezplačne objave sporeda v vseh dnevnih in ostalih časopisih, pri čemer so objavljene vsebine v pomoč bralcem za lažjo izbiro ogleda predstav, jih to ni prepričalo in jima marsikaj pri uredniški politiki "ostaja nerazumljivo." Izboljšavo vidita le v tem, da bo o primernosti objave prispevkov, če bodo ti napisani v žaljivem tonu do občanov ali institucij, odločal celoten izdajateljski svet in ne le posameznik. POROČILO O DELU KNJIŽNICE IN NAČRTIH ZA PRIHODNJE Na seji je direktorica Knjižnice Grosuplje Roža Kek informirala člane občinskega sveta o delu knjižnice in o strokovnih pogledih za delo v prihodnje. Knjižnica na Vidmu deluje v sklopu knjižnice Grosuplje že od leta 1981. Trenutno gostuje v prostorih osnovne šole, vendar pa se bo že za letošnji občinski praznik preselila v nove prostore v Jakličevem domu. Knjižnica je računalniško opremljena s sistemom Cobis. Po besedah direktorice se je izposoja v obdobju zadnjih petih let zelo povečala, trenutno je vanjo vpisanih 325 članov. Zakon o knjižnicah, ki po normativih določa enega knjižničarja na 3000 prebivalcev, nova tehnologija, specifično delo glede na ciljno publiko narekuje potrebo po najmanj 18-urnitedenski odprtosti knjižnice, in sicer v popoldanskem času, projekt E-knjižnic pa predvideva še šest dodatnih ur. To pa pomeni za dobrepoljsko knjižnico zaposlitev profesionalnega knjižničarja. Ker bi to pomenilo precejšnje povečanje izdatkov za občino, so svetniki izrazili dvom o nujnosti tolikšnega povečanja odprtosti oz. zaposlitve, zato so se v prehodnem obdobju nagibali h kompromisni rešitvi. POROČILO POLICIJSKE POSTAJE GROSUPLJE K tej točki dnevnega reda je bil vabljen komandir Policijske postaje Grosuplje Ludvik Kastelic, ki je na tem delovnem mestu šele nekaj tednov. V uvodu je dejal, da je v primerjavi z drugimi občinami število kaznivih dejanj in drugih prekrškov v naši občini Ludvik Kastelic, komandir Policijske postaje Grosuplje zanemarljivo majhno. Postregel je tudi s podrobnejšimi podatki o kaznivih dejanjih in prometnih prekrških v prvih devetih mesecih, ko je bilo na področju naše občine vsega skupaj 50 kaznivih dejanj, 25 kršitev javnega reda in miru ter 88 kršitev cestno prometnih predpisov. Od 50 kaznivih dejanj je raziskanih 30. Največ cest-no-prometnih prekrškov je bilo na območju Dobrepolja (79), na območju Strug jih je bilo pet, na območju Ponikev pa štiri. Po uvodnem poročilu so svetniki postavljali različna vprašanja in dali tudi nekaj pobud. Med drugim so predlagali, da bi bila policija bolj prisotna v občini, da bi začela z meritvami preobremenjenosti tovornjakov ter da bi izvajala kontrolo nad neregistriranimi vozili, kijih vozijo mladoletniki, predvsem pa da bi hitreje ukrepali nad divjimi vožnjami posameznikov, ki ogrožajo varnost občanov. Komandir Policijske postaje je obljubil, da bodo ukrepali, v kolikor jim pristojnosti to dovoljujejo. ODLOKI IN SKLEPI Kot je dejal župan, se v občini vse bolj kaže potreba po inšpekcijskem nadzoru. Skupaj z občino Ribnica nameravajo zaposliti občinskega inšpektorja. Za občino Dobrepolje bo delal osem ur tedensko, zato mora občinski svet sprejeti odlok o občinski inšpekciji, komunalnem nadzorstvu in občinskem nadzorstvu v občini. Na tokratni seji so svetniki prvič razpravljali o predlogu in nato sprejeli osnutek, 14 dni pa bodo imeli časa še za dodatne pisne pripombe. Svetniki so nato sprejeli še Osnutek odloka o ravnanju z zapuščenimi vozili v občini Dobrepolje. Zaradi uskladitve z novim zakonom o graditvi objektov, je bil po hitrem postopku sprejet tudi Odlok o spremembah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Za zazidana stavbna zemljišča se bo kot do sedaj odmerjalo od stanovanjske in poslovne površine, od nezazidanih pa se odmerja od zazidljivih parcel, ki niso pozidane. Pri nezazidanih je razlika le ta, da je sedaj odmera nadomestila možna na vseh nezazidanih zazidljivih parcelah tudi, če za njih ni sprejet prostorski izvedbeni akt, kar je bil pogoj, a je na tem zemljišču gradnja možna. Predvideva pa se, da bo občinski odlok veljal samo še za leto 2004, ker za leto 2005 država pripravlja nov zakon o davkih na nepremičnine. Občinski svet je nato povečal vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Dobrepolje. Tri leta se vrednost točke ni spremenila, letos pa je bilo sprejeto 6 odstotno povečanje. Glede na določila Zakona o kmetijstvu je občina za področje sofinanciranja programov za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja na območju občine sprejela poseben pravilnik, ki mu je za obravnavo na občinskem svetu pred tem prižgal zeleno luč odbor za gospodarstvo in kmetijstvo. PREDLOGI VPRAŠANJA, POBUDE, RAZNO Občinski svet je odobril odkup parcele, ki je po županovih besedah vitalnega pomena za vas Podpeč, predvsem zaradi reševanja poplav in tudi zaradi polep-šanja izgleda vasi in dostopnosti vanjo. Pogovori o prodaji in ceni so potekala šest let, zdaj so končno dosegli dogovor. KPL d.d. je z dopisom zaprosilo občinski svet za soglasje za prevoz agregatov iz kamnoloma Dobrepolje po železnici z začasnim nakladanjem na železniški postaji Predstruge. Svetniki so soglašali, da občina pošlje odgovor s pojasnilom, da to ni v pristojnosti občinskega sveta. JANEZ PAVLIN je med drugim predlagal postavitev prometnega znaka s prepovedjo tovornjakov s priklopniki na cesti Zdenska vas - Predstruge. Zanimal seje tudi o višini plačevanja nadomestila za stavbno zemljišče lastnikov zemljišč, kjer bo obrtna cona. Zupan je dejal, da je možna oprostitev plačila za pota, ne pa tudi za tisti del, ki se nanaša na samo obrtno cono. FRANCI ZNIDARŠIČ je vprašal, če je možno kaj narediti, da bi se opravila popravila na cestiščih, za katera je pristojna država. Dal je tudi pobudo, da bi bil vrtec v Kompoljah po potrebi odprt do 16.30. JOŽE SAMEC je dal pobudo za obnovitev podrtih ali pokradenih prometnih znakov. Druga pobuda seje nanašala na nujna popravila v občinski stavbi. Nadalje ga je zanimalo, ali se šolski prevozi s kombijem plačujejo po številu potnikov ali po številu registriranih sedežev, ker opaža, da se v kombiju prevaža preveliko števi- lo otrok. Svetnik IVAN GRANDO-VEC mu je v tej zvezi pojasnil, da sta matična šola in PŠ v Strugah poslali občini skupno že tri dopise, ki se nanašajo na varnost prevoza učencev, župan pa je odgovoril, da so pogodbe za prevoze otrok in cene, sklenjene glede na število kilometrov, upoštevano je dovoljeno število otrok za posamezni kombi in dodal, da bo tudi to področje v pristojnosti občinskega inšpektorja. Svetnika JOŽETA SAMCA je še zanimalo, kako lahko pri pripravi proračuna sodelujejo tudi opozicijski svetniki. Zupan mu je v zvezi s tem pojasnil, da je uradni predlagatelj proračuna župan, ki pri sestavi predloga v okviru možnosti upošteva predloge vaških odborov, vendar so dobrodošli tudi predlogi občinskih svetnikov in tudi drugih občanov. Po županovih besedah pa je predlogov vedno dvakrat več kot denarja. SLAVC PALCAR je dal pobudo, da bi s prihodnjim letom delegacija občine pred prvim novembrom obiskala grobove naših kulturnikov in zaslužnih mož. Predlagal je vsaj simbolično vsoto finančne pomoči šoli v Borovnici, ki jo je doletel požar. Ob tem je izpostavil požarno varnost na naših šolah in vprašal, kaj je novega v zvezi s prisotnostjo radona na šoli Ponikve. Glede slednjega je dobil pojasnilo, da po novih normativih, ki veljajo za EU, dovoljena količina radona ne presega več kritične meje, opravljena pa je bila tudi sanacija.Za požarno varnost pa ima občina sklenjeno pogodbo s firmo Boršt-nar. Slave Palčar je predlagal, da bi občina nabavila mobilno ozvočenje za pokopališče, vendar se je pobuda izkazala za nepotrebno, ker so ponudbe že pridobljene. V nadaljevanju ga je zanimalo, kaj bo občina ukrenila s tablo na občinski stavbi, ki je že tretjič prebarvana. Na podžupana Staneta Jakiča pa je Slave Palčar naslovil vprašanje, kdaj bo dobil pisno poročilo iz skupščine JKP, katere predstavnik je podžupan. Ta mu je odgovoril, da skupščina še ni bila sklicana, vsa ostala poročila pa JKP pošilja občinskemu svetu. Sicer pa je občinski svetnik Slave Palčar še dodal, da je naslovil na župana dve strani vprašanj, na katera še ni dobil odgovorov. Zupan mu je to potrdil, nato pa je dejal, da se nekatera vprašanja ponavljajo, nekateri problemi pa so bili medtem že rešeni, na nekatera od vprašanj pa je poskušal odgovoriti, vendar ga je omenjeni svetnik zavrnil, češ da želi pisne odgovore. Naj navedem še eno podrobnost iz zadnje seje. Med burno razpravo pri eni od točk dnevnega reda sta svetnika Tina Shavvish in Brane Brodnik protestirala zaradi žaljivega obnašanja svetnika Slavca Palčarja do župana. Predsedujoči Stane Jakič je predlagal, da se to vnese v zapisnik, Slave Palčar pa je očitke zavrnil in zahteval dobeseden prepis magnetograma pogovora med njim in županom. Sicer pa je razprava na sejah v nekaterih točkah dnevnega reda pogosto vse prej kot strpna in umirjena. M. Steklasa Anketa o zadovoljstvu strank z delom Upravne enote Grosuplje Upravna enota Grosuplje bo v skladu z Uredbo o načinu poslovanja organov javne uprave s strankami že tretje leto zapored izvedla anketo o zadovoljstvu strank. Mnenja občanov bomo pričeli zbirati 17.11.2003 na sedežu UE, Kolodvorska 2 v Grosupljem in na Krajevnem uradu v Ivančni Gorici. Anketa bo potekala toliko časa, dokler ne bo zbrano ustrezno število anketnih vprašalnikov. Občane prosimo, da se povabilu k sodelovanju v anketi odzovejo. Rezultate ankete bomo predstavili v lokalnih časopisih in na spletni strani upravne enote na naslovu: http: //upravneenote.gov.si/upravneenote/grosuplie/ v rubriki obvestila in novice. Nevenka Dolgan.univ.dipl.prav. načelnica Upravne enote Grosuplje Občinski odloki; razpisi Na podlagi 7. člena Odloka o ustanovitvi in izdajanju občinskega glasila (Ur.l. RS, št. 103/02) in 16. člena Statuta občine Dobrepolje (Ur.l. RS, št. 37/99) je občinski svet na svoji 11. redni seji, dne 28.10.2003 sprejel PROGRAMSKO ZASNOVO GLASILA OBČINE DOBREPOLJE "NAŠ KRAJ" Glavni cilj izdajanja glasila "Naš kraj" je objektivno in celovito informiranje občanov o vseh področjih življenja in dela v občini Dobrepolje, in sicer: 1. Prve strani glasila so namenjene poročanju s sej občinskega sveta in delovanju občinske uprave. Poročila pripravlja urednik oziroma član uredništva. Gre za neodvisno in objektivno informacijo, svoje videnje o delovanju občine pa objavlja tudi župan, vendar na tako imenovani županovi strani; 2. Objava informacij za občane, ki jih pošilja Upravna enota, druge ustanove ter javni zavodi in podjetja, ki delujejo na območju občine; 3. Objava strokovnih člankov z različnih področij; 4. Kulturne strani z objavo vabil na različne kulturne prireditve, poročanje s prireditev ali proslav v občini ter poročanje o prireditvah izven občine, na katerih sodelujejo naši občani; 5. Poročanje o delovanju društev in o prireditvah, ki jih organizirajo društva (npr. gasilska društva, športna društva, planinsko društvo, turistična društva, društvo podeželskih žena itd.); 6. Intervjuji, ki dopolnjujejo poročila z raznih prireditev ali popestrijo objektivno informacijo o dogajanju ter intervjuji z znanimi občani ali zanimivimi osebnostmi, ki ob različnih priložnostih obiščejo občino. 7. Prispevki iz zgodovine občine ter obujanje ljudskega izročil; 8. Prispevki iz verskega in duhovnega življenja; 9. Šolska in vrtčevska stran je namenjena obveščanju staršev in poročanju o pomembnejših šolskih prireditvah in večjih uspehih učencev; 10. Svoj kotiček ima Društvo upokojencev in je namenjen informiranju svojih članov; 11. Nekaj prostora je na voljo političnim strankam oziroma občinskim odborom strank za svoja sporočila; 12. Objavljajo se tudi literarni prispevki, zahvale, pohvale, obvestila ter druga reklamna sporočila. Zahvale in reklamna sporočila zajemajo povprečno 10 do 15 odstotkov prostora; 13. Razni polemični prispevki in različna mnenja so uvrščeni v rubriko pisma bralcev. Ti prispevki so omejeni na eno tipkano stran. Prispevke za objavo v posameznih rubrikah pošiljajo tudi predstavniki društev, organizacij, zavodov in posamezni občani. V gasilu "Naš kraj" se ne objavlja naslednjih prispevkov: c> če so anonimni (brez podpisa in naslova pošiljatelja), O če je ugotovljeno, da so napisani podatki netočni ali neresnični, O če so prispevki pisani žaljivo do občanov, institucij in simbolov. Anton Jakopič, župan Strnjen izpis objavljenih javnih razpisov, namenjenih razvoju malih in srednjih podjetij Podjetniške informacije (pripravil Področni center za razvoj gospodarstva d.o.o., Ribnica, 8369-753, GSM 041/436-233), na osnovi spletne dokumentacije, ki jo pripravlja: Informacijsko Raziskovalni Center Celje, Ulica XIV.Divizije 12, 3000 Celje. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh (www.pcmg.si). Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na gornje številke. Posredovanje ažurnih informacij je brezplačno. Javni razpis za izbor lokalnih zaposlitvenih programov - javnih del v Republiki Sloveniji za leto 2004, Kontaktni naslov: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Glinška 12, 1000 Ljubljana, Objavljeno: Uradni list RS, št. 107-108/2003, str. 6581 Predmet razpisa: Predmet javnega razpisa je izbor lokalnih zaposlitvenih programov - javnih del za leto 2004 (v nadaljnjem besedilu: programi javnih del), ki so namenjeni spodbujanju razvoja novih delovnih mest in ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti brezposelnih oseb ter se organizirajo zaradi izvajanja socialnovarstvenih, izobraževalnih, kulturnih, naravovarstvenih, komunalnih, kmetijskih in drugih programov. Rok za oddajo prijave: 25.11.2003, po tem datumu pa v letu 2004 vsak 5. v mesecu. Zadnji rok za predložitev vlog je 5. 10. 2004. Celoten razpis: Podrobnosti razpisa najdete na spletni strani: http://www.ess.gov.si/html/elementi-okvirjev/F-aktualno.htm Kako bolj učinkovito pridobivati sredstva iz programov EU? SLOVENSKO GOSPODARSKO RAZISKOVALNO ZDRUŽENJE, 6, Av. Lloyd George B-1000 Bruxelles, Belgija, Tel: +32 2 645 19 10, Fax: +32 2 645 19 17, http://www.sbra.be. Z vstopom Slovenije v EU bo sposobnost pridobiti sredstva iz programov EU za podjetja še bolj dragoceno kot danes. Programov je že zdaj sorazmerno veliko na voljo, za sredstva iz njih pa se slovenska podjetja zaenkrat še nerada potegujejo. Kakšna sredstva iz EU so na voljo slovenskim podjetjem? Poznamo več kategorij financiranja podjetij: predpristopna pomoč, posojila Evropske investicijske banke, finančna pomoč prek ustreznih programov EU in financiranja raziskovalno-razvojne dejavnosti. Vsaka od štirih kategorij financiranja ima svoje značilnosti, ki se med seboj močno razlikujejo. Pristopna pomoč (102 milijarde tolarjev za obdobje 2004-2006) je usmerjena prek enotnega državnega programa, ki obsega prioritetne projekte, za katere bo Unija prispevala del potrebnega investicijskega denarja. Programov EU, iz katerih lahko dobijo podjetja določeno pomoč, je veliko, prek 30, ko bomo drugo leto polnopravna članica Unije, pa nam bo na voljo vsaj še dodatnih 15 do 20 programov. Povprečna vrednost teh programov je skupno okoli dve do tri milijarde evrov na leto. Kako lahko podjetja omenjena sredstva pridobijo? Po eni strani z vključitvijo v enotini državni razvojni program, za katerega je odgovorno Ministrstvo za gospodarstvo, po drugi pa z individualnimi vlogami ali sodelovanjem v večjih projektih, kot je program Craft, v okviru katerega je samo lani sredstva za skupno dejavnost raziskav in razvoja v okviru 1.004 projektov izkoriščalo kar 5.443 malih in srednjih podjetij. Katera sredstva so namenjena malim podjetjem in v kolikšni vrednosti? Mala in srednja podjetja z manj kot 250 zaposlenimi lahko konkurirajo v več programih, predvsem v "finančnem programu za mala in srednja podjetja" (tako imenovani SME Finance Facilitv) ter programa Craft. V Evropski uniji se zavedajo, da je manjšim podjetjem najlažje pridobiti evropska sredstva, zato so zanje uvedli tako imenovano enotno vstopno točko, ki so jo lani podjetja izkoristila v 1.374 primerih.Višina sredstev se razlikuje od programa do programa inje seveda odvisna od konkretnega projekta. Skoraj brez izjeme pa je treba zagotoviti lastno udeležbo v skupnih stroških projekta, praviloma od 30 do 50 odstotkov. Na kakšen način se je za sredstva najbolje potegovati? Najprej je treba pridobiti informacije o teh možnostih oziroma ustreznih programih. Na spletnih straneh različnih domačih in tujih institucij ter v uradnih listihje mogoče najti številne domače in tuje razpise, vendar pa je njihovo spremljanje zamudno, poleg tega vsak razpis ni primeren za vse ciljne skupine. Zato vam lahko predlagamo obisk strani www.pcmg.si , kjer vam je pod menujem RAZPISI ponujen izbor primernih aktualnih domačih in tujih razpisov ter javnih pozivov. S tem smo želeli tudi prihraniti vaš dragoceni čas, ki ste ga doslej porabili za iskanje na številnih naslovih. Posredujemo pa vam še nekatere druge naslove spletnih strani, ki vsebujejo razpise s področja razvoja podjetništva: - Evropska komisija/Europeaid: http://eu-ropa.eu.int/comm/europeaid/ ,- VVelcomeu-rope - tuja baza evropskih razpisov: http:// www.welcomeurope.com , - Ministrstvo za gospodarstvo: http://www.mg-rs.si/razpisi/, - Ministrstvo za informacijsko družbo: http: //mid.gov.si/mid/ - Ministrstvo za okolje, prostor in energijo: http://www.sigov.si/mop/,- Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport: http://www.mszs.si/ slo/, - Agencija RS za regionalni razvoj: http: //www.sigov.si/arr/, - Center RS za poklicno izobraževanje: http://www.cpi.si - RTD - Raziskave in razvoj v Sloveniji: http: //www.rtd.si/slo/, - Slovenska baza razpisov: http://www.razpisi.net, - Služba Vlade RS za evropske zadeve (info. o programih): http:/ /www.sigov.si/svez/ - Služba Vlade RS za strukturno politiko in regionalni razvoj: http: //www.gov.si/svrp/, Obrtna zbornica Slovenije: http://www.ozs.si. Evropski programi za mala in srednja podjetja Slovenija seje v preteklosti v večjih evropskih programih precej dobro izkazala. Vedno znova pa zbuja skrb sestava sodelujočih, saj je večina udeležencev javnih-institucij in delniških družb, razmeroma malo pa je srednjih in malih podjetij. Evropa v svojih programih zato posebej podpira sodelovanje takih podjetij, ki sestavljajo kar 70 odstotkov zaposlenosti in 50 odstotkov vseh naložb v EU. Programi Evropske unije za mala in srednja podjetja so namenjeni predvsem njihovim povezavam v EU, pospeševanju inovativnosti in raziskovalnim prizadevanjem. Pri večini programov gre za sofinanciranje, kar pomeni, da podjetja prek programov dobijo finančno podporo, vendar morajo zagotoviti tudi lastne vire - večinoma okrog 50 odstotkov dovoljenih stroškov projekta, ki pa niso nujno vsi stroški. Naj omenimo le nekaj večjih programov EU, kamor lahko svoje projekte že zdaj prijavljajo tudi slovenska podjetja. Šesti okvirni program EU Evropska unija je zaradi raziskovalne in tehnološko-razvojne zaostalosti v primerjavi s tekmeci (predvsem ZDA in Japonsko) uvedla sistem okvirnih programov. Njihov glavni cilj je povečati učinkovitost evropskega gospodarskega in družbenega razvoja ter ga usmeriti k reševanju aktualnih težav. V obdobju 2002-2006 poteka šesti okvirni program, kije najobsežnejši program EU in katerega skupni proračun znaša 17,5 milijarde evrov. Najmanj 15 odstotkov vseh sredstev je namenjeno malim in srednjim podjetjem. V okviru tega programa Evropska unija financira raziskovalno-raz-vojne projekte, katerih namen je tehnološki razvoj na enem od prednostnih področij, ki so objavljena na spletni strani programa. Da bi se za ta program prijavilo čim več slovenskih podjetij, sta ministrstvo za gospodarstvo in ministrstvo za šolstvo, znanost in šport objavlja tudi razpise, v okviru katerih sofinancirata stroške prijave projekta. LIFE LIFE sestavljajo trije vsebinski sklopi: narava, okolje in tretje države. Program je namenjen finančni podpori projektom, ki bodo pripomogli k razvoju, izboljšavam ter uresničevanju okoljske politike in pravnega reda Evropske skupnosti. Nepovratna sredstva iz tega sklada so namenjena tudi varstvu narave in tretjim državam. V okviru tega programa Evropska unija financira predvsem demonstracijske projekte, to pomeni projekte, pri katerih so recimo laboratorijske raziskave že izdelane, idejo pa je treba preizkusiti še v pristnem okolju. Eureka Eureka je namenjena predvsem pospeševanju tehnološkega razvoja industrije in spodbujanju sodelovanja med državami članicami EU. Program nima natančno določenih oziroma omejenih področij, čeprav imajo prednost projekti na področju energetskih tehnologij, medicine in biotehnologije, komunikacij, informacijske tehnologije, prometa, novih materialov, robotike in avtomatizacije proizvodnje, laserjev in okolja. Prijavljeni projekti morajo biti inovativni in tržno usmerjeni, sodelovati pa morata vsaj dve organizaciji iz dveh držav članic, od katerih vsaj ena deluje v industriji. Razpis za ta program je stalno odprt, kar pomeni, da se projekti kadarkoli prijavijo na ministrstvo za gospodarstvo. Projekt na ministrstvu ocenijo, nacionalna kontaktna oseba pa pozitivno ocenjen projekt predloži na srečanju visokih predstavnikov držav članic, kjer ga potrdijo za sofinanciranje. Slovenskim organizacijam, ki se vključijo v projekte Eureke, ministrstvo za gospodarstvo odobri subvencije do 25 odstotkov slovenskega deleža v projektu oziroma največ 12 milijonov tolarjev na leto. eVsebine/eContent Glavni namen programa je spodbujanje razvoja, uporabe in distribucije evropskih digitalnih vsebin v globalnih omrežjih ter promoviranje jezikovne in kulturne raznolikosti v informacijski družbi. Program spodbuja povezovanje javnega in zasebnega sektorja ter ponuja denarno podporo trem tipom projektov s področja povezovanja partnerjev, širjenja rezultatov in študijam trga za možnimi priložnostmi. Za ta program je za obdobje 2001-2005 namenjeno sto milijonov evrov. Leonardo da Vinci II Program podpira posameznike, ki si želijo praktičnega usposabljanja v tujini, ter poteka med letoma 2000 in 2007. Njegov namen je pridobivati nova znanja in izkušnje, izboljšati jezikovne spretnosti, utrditi mednarodno sodelovanje in razširiti evropsko dimenzijo v poklicnem usposabljanju. Leonardo da Vinci ne določa vsebine projektov. Vsi projekti v tem programu pa morajo biti usmerjeni v izboljšanje kakovosti poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja v najširšem pomenu. Prijavljajo se lahko podjetja v javnem in zasebnem sektorju (ne glede na njihovo velikost, sektor delovanja in vrsto gospodarske aktivnosti), socialni partnerji, izobraževalne organizacije, univerze, javna uprava, raziskovalni centri in instituti. Vrednost financiranja je odvisna od tipa projekta, za posamezen projekt pa namenjajo med pet tisoč in 200 tisoč evri. Koristen naslov za razumevanje izrazov iz EU S prihajajočo Evropsko unijo se bomo morali navaditi tudi na vrsto novih izrazov, ki jih doslej še nismo poznali in uporabljali, brez njih pa bomo v združeni Evropi težko živeli in delovali. Pri razumevanju izrazov iz EU si lahko pomagate s spletnim naslovom Terminološke baze izrazov Evropske unije v slovenskem, angleškem, francoskem in nemškem jeziku. Trenutno vsebuje več kot 40.000 vnosov, dostop do nje pa je brezplačen. Naslov: http://www.gov.si/evroterm/ - Podjetništvo_I Občina in podjetništvo Iz prebiranja časopisov z gospodarsko tematiko je v večini primerov opaziti zavzetost lokalnih skupnosti, kakšno gospodarsko politiko voditi.V strahu pred gospodarskimi kolapsi župani večkrat poudarjajo, koliko sredstev namenjajo za obrt in podjetništvo, saj je tudi od tega odvisna prihodnostlokalneskup-nosti. Prihodnost naše države v skupni Evropi bo še kako odvisna od gospodarstva, ki mora pripraviti trdne temelje za neboleč vstop v zvezo. Namen tega sporočila ni, kako bo država omogočila vključevanje podjetij v skupnost, temveč kaj bomo v naši občini naredili tisti, ki nam je mar za skupno prihodnost. Menda v občini obstaja prek lOO(sto) subjektov, ki se ukvarjajo z obrtjo ali podjetništvom. V dosedanjem delovanju občine nismo zasledili aktivnosti po organizaciji posvetov, podjetniških srečanj, kjer bi izmenjali mnenje, izkušnje, ali razgovor o pridobitvi prostorov v industrijski coni. Zakaj je potrebno vzpostaviti koordinacijo? Predvsem zaradi tega, da se ugotovijo potrebe podjetnikov in obrtnikov in kaj občina lahko postori za izpolnitev teh potreb. Poziv vsem občanom V občinskih proračunih že vrsto let opažamo namembnost sredstev za dokumentacij o i n du-strijske cone. Menda že blizu 20 miljonov tolarjev smo namenili za papirje, podjetniki pa nimajo sogovornika, s katerim bi se dogovorili o možnosti gradnje. Zaradi neaktivnosti smo se pred dnevi zbrali pobudniki podjetniškega foruma in sprejeli sklep, da župan javno odgovori na naslednja vprašanja: 1. Kdaj bo možen pričetek gradenj v industrijski coni v Pred-strugah? 2. Koliko je povpraševanja po gradnji obratov, merljivo v kvadratnih metrih? 3. Ali je v občini poleg trgovsko obrtne cone v Stolarni Do-brepolje, ki je že komunalno urejena, predvidena še kakšna lokacija, ki bi bila hitreje zazidljiva? 4. Kakšna je strategija razvoja obrti in podjetništva v občini glede na recesijo v svetu in tudi krizo gospodarstva v občini. Ker nam ni vseeno, kako bo s prihodnostjo naših podjetij, koliko delovnih mest bomo omogočili in kako se bo razvijala naša občina, vas, gospod župan, prosimo za jasne odgovore. Stane Škulj (imetnikom, lastnikom stanovanjskih hiš, najemnikom stanovanj in lastnikom poslovnih prostorov) Prosimo vse občane, da v skladu s 14. členom Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (Url, RS, št. 123/00 in 111/03) sporočite podatke na Občino Dobrepolje vsi, ki ste spreminjali, povečevali stanovanjske in poslovne objekte - prostore. Podatke sporočite do 20.12.2003, da jih bomo uporabili za ažuriranje evidence objektov v naši občini. Po drugem odstavku 14. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zmljišč morajo zavezanci za plačilo nadomestila prijaviti upravi Občine Dobrepolje nastanek obveznosti in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v 30 dneh po nastanku. OBČINA DOBREPOUE STOLARNA DOBREPOLJE <<> 14. Ljubljanski pohištveni sejem Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bil 4. novembra svečano odprt 14. Ljubljanski pohištveni sejem, ki sodi med največje in najpomembnejše sejemske prireditve, ki jih organizira družba Ljubljanski sejem. Na sejmu se je na devet tisoč kvadratnih metrih letos predstavilo okoli 300 domačih in tujih razstavljavcev. Med njimi se je kot vsako leto tudi letos predstavila Stolar-na Dobrepolje d.d. z veliko novostmi. V zadnjem času se v Stolarni Dobrepolje ukvarjamo z inovacijami in razvojem novih sodobno oblikovanih izdelkov. Predstavili smo povsem na novo zasnovan set stolov, miz in komod, primernih za jedilnice. Uporabili smo kombinacijo materialov pleksi steklo - les - tkanina in tako dobili več kombinacij novih sodobnih modelov stolov. Ljudje vedno hočemo nekaj novega, nekaj več in morda je bilo prav zato zanimanje za naše nove izdelke veliko. Menim, da bi moral biti pohištveni sejem namenjen predvsem novostim in inovacijam, saj bo le tako pritegnil več ljudi. Tomaž Šinkovec Razstavni prostor Stolarne Dobrepolje na 14. Ljubljanskem pohištvenem sejmu Dobrepoljski orkester mladih je s samostojnim koncertom odprl novo sezono Ena prvih prireditev v novi sezoni je bil koncert Dobrepoljskega orkestra mladih - DOM v dvorani Jakličevega doma Za klavirjem je bila Barbara Skrjanc Dobrepoljski orkester mladih Orkester sestavljajo mladi glasbeniki, ki so večinoma iz Dobrepolja. Pod vodstvom odličnega glasbenega pedagoga in dirigenta Braca Dobičkarja so v dveh letih dosegli zavidljivo raven v jazzovski zvrsti glasbe. Za tokratni nastop so si izbrali zanimiv repertoar, ki so ga sestavljale različne priredbe Jožeta Privška, Mojmirja Šepeta, Pa-trika Grebla in drugih znanih skladateljev. Orkester se lahko pohvali z izvrstnimi solisti, ki so se predstavili tudi na tem koncertu. Najbolj pa se je dvorana razživela ob nastopu vokalne solistke Tine Gačnik, ko je zapela Šepetov Šuštarski most in venček melodij z Jež-kovimi besedili. Ob prijetnih melodijah v jazzovskih ritmih pa so poslušalci lahko obnovili svoje znanje o tej zvrsti glasbe. Povezovalec programa Igor Ahačevčič je vodil poslušalce skozi zgodovino in razvoj jazza. Predstavil je njegove najpomembnejše značilnosti, kot sta improvizacija in frazi- ranje, velike jazzovske skladatelje ter pevce pa tudi slovenske skladatelje, ki so priredili skladbe za naše orkestre. To je bil že drugi samostojni koncert Braca Doblekarja in njegovega banda DOM, odkar je bil ta ustanovljen. Upravičeno lahko trdimo, da je s svojo kvaliteto in izvirnostjo v sorazmerno kratkem času dodobra popestril glasbeno sceno v Dobrepoljski dolini. M. Steklasa Braco Doblekar Vokalna solistka Tina Gačnik Turistično društvo Podgora in vaščani Podgore vabijo na ildventno - IMiklavžev sejem v Todgori Sejem bo na prvo adventno nedeljo, 30. novembra 2003, od 10. ure dalje, pri cerkvi sv. Nikolaja. Ob 11. uri bo sveta maša, po maši pa blagoslovitev adventnih venčkov in prihod Miklavža s spremstvom. Vabimo vse, ki bi želeli obiskovalcem sejma ponuditi svoje izdelke, da se nam pridružijo. Veseli bomo, če boste s svojo prisotnostjo obogatili sejemsko ponudbo. Želimo, da bi se na sejmu prodajali adventni venčki, cvetlični aranžmaji, voščilnice, pa tudi drugi izdelki, ki so aktualni za Miklavžev in božični čas. Za dogovor oziroma rezervacijo prodajne mize pokličite na telefonsko številko 786 70 76 (g. Strnad Lojze). Zeblo nas na sejmu ne bo, saj bodo za tople napitke poskrbeli vaščani Podgore. VABLJENI! Praznik v Ponikvah Druga nedelja v novembru je bila zahvalna nedelja, ko se Bogu zahvalimo za vse pridelke zemlje, pa tudi druge dobrine in dosežke, ki smo jih "pridelali" v preteklem letu. Za vas Ponikve je bila to še posebna zahvalna nedelja, saj smo se Bogu z radostjo in ponosom zahvalili za vsa opravljena dela v naši podružnični cerkvi sv. Florijana. in vrednost oltarjev dobro poznajo naši umetnostni zgodovinarji, saj je bil en stranski oltar že na jugoslovanski razstavi umetnosti v Sarajevu 1. 1971 in leto pozneje še na svetovni razstavi v Parizu. Že tedaj je bil ta oltar ""za silo" restavriran, vendar temeljite prenove pod strokovnim vodstvom restavra-torjev pa so bili vsi oltarji deležni v zadnjih treh letih. Vzporedno z restavriranjem oltarjev pa se je v notranjosti cerkve izvajala kompleksna prenovitev: novi kamniti tlak v prezbiteriju in zakristiji, nov da-ritveni oltar in ambon, dvoje novih vrat v zakristiji, nova okna, nova električna napeljava, vsa cerkev je na novo prepleskana, novi ali predelani lestenci. Cerkev v navedeni novi notranji "preobleki" je zasijala v polnem žaru pravega kulturnega spomenika za vse tiste, ki vrednotijo le delo človeških rok, saj je stilno v celoti sinhronizirana, v širši duhovni dimenziji pa je pravi biser božjega prostora in če so v njej verniki, ki se zavedajo božje navzočnosti in namena vse za božjo čast in slavo, je občutke težko opisati. Prav to smo navzoči čutili na slovesnosti, na zahvalno nedeljo. Stroški za vsa dela so visoki, le restavratorska dela oltarjev, ki so največji strošek, so se poravnala s pomočjo ministrstva za kulturo, občine Dobrepolje, dotacij vaščanov in župnije. Pri vseh naštetih delih so zaslužni ljudje, ki so s svojim prizadevanjem in vztrajnostjo pripomogli, da ohranijo in nadgradijo tisto, kar so pred nekaj stoletji opravili naši predniki in to verjetno z veliko večjim odpovedovanjem kot danes, saj materialnih dobrin malokje zares primanjkuje in tako v no- Pomožni škof g. Andrej Glavan med pridigo Prisotnost povabljencev, arh. F. Kva-ternika, župana Jakopiča, naših dohov-nih voditeljev, g. župnika in g. kaplana, dekana g. Ipavca, sedmih frančiškanov, katere je pripeljal naš sovaščan Tomaž ter voditelja liturgične slovesnosti škofa g. Glavana so prazniku dali takšno duhovno veličino, da se ga bomo še dolgo spominjali in ga čutili v svojih srcih. Seveda pa to ne bi bilo mogoče, če se ne bi vsa vas na ta veliki dogodek tako skrbno pripravljala že dalj časa in združno sodelovala. V sami cerkvi, njeni neposredni okolici, kot v sami vasi je bilo čutiti prijetno, prijateljsko vzdušje, popolnoma "razelektreno" ozračje, vsakdo je že s pogledom kazal hvaležnost in zadovoljstvo nad doseženim, ki pa ga lahko da le On! Liturgično slavje je obogatilo lepo in ubrano petje vaškega mešanega pevskega zbora pod vodstvom župnika g. Škulja in pripomoglo k dvigu našega duha k Bogu. Cerkev v Ponikvah je dobila sedanjo obliko 1. 1731. V njej se nahajajo trije izredno dragoceni, t.im."zlati" oltarji, ki spadajo med najlepše dosežke baroka na Slovenskem. Glavni oltar se je večkrat povečeval, kar se da dobro zaznati. Sredina je iz istega obdobja kot stranska oltarja, iz 1. 1676. Sedanjo obliko je dobil glavni oltar 1. 1735. Znamenitost /T Obnovljen baročni oltar (razstavljen v Parizu 1.1972) Blagoslov obnovljenega oltarja vem sijaju in sporočilnosti ostanejo ohranjeni tudi za naše potomce. Pomembno je, da se v določenem trenutku za določeno delo najdejo ljudje, ki so pripravljeni pomagati, žrtvovati svoj čas, po svojih najboljših močeh delo tudi opraviti in tako ponovno nadaljevati z delom jutri, naslednji teden, kadar je pač potrebno. Za takšna dela dobro poznamo tudi Plačnika! In tu je ves čar in smisel, pa naj gre za pripravo dokumentacije, delo fizičnega delavca, gospodinj, ki so spekle veliko peciva, kot tistih, ki so pripravili vse potrebno, da smo se vsi verniki poveselili po maši pred samo cerkvijo, kot tudi pozneje na kosilu. Hvaležni smo, saj je bil to dan, ki ga je naredil Gospod! Cerkev sv. Florijana je z občinskim odlokom razglašena za kulturni spomenik z lastnostmi umetnostnega in arhitekturnega spomenika, kar je bil tudi pogoj za sofinanciranje s strani države. Zapisala: Tina Shawish Fotografije: Janez Pavlin Piše:Zdravko Maric, dr.med. I J»_ Ji Mladosti leta naj ne bodo šteta Življenje je polno izzivov. Vsi smo jim hote ali nehote izpostavljeni. Velikokrat se zgodi, da smo previdni in jim obrnemo hrbet. Toda nekatere vseeno zagrabimo in jih držimo, dokler ne dobimo občutka, da so nam dali rezultate; sladke ali grenke - kdo bi vedel vnaprej. Največ življenjskih izzivov se ponuja mladim. Njihove odprte oči jih zlahka izsledijo, njihova radoživa narava se jim velikokrat lahkomiselno prepusti. Sledijo izkušnje, ki s svojim pečatom kalijo mladega človeka. Da, to so naši odraščajoči otroci, ki na podlagi preživelih življenskih izkušenj sčasoma več ne reagirajo tako, kot smo jih starši učili in kot smo od njih do tega trenutka pričakovali. S tem prispevkom se obračam na vas, mladi, ki imate občutek, da šele iščete svoj prostor in način življenja pod soncem, simbolom upanja v svetlo prihodnost. Dragi mladostniki! Zdi se mi zelo predrzno od mene, da se tako direktno obračam na vas, saj vem, da branje "Našega kraja" ni ravno vaša prioriteta; hkrati imam občutek, da bi vas za delček pozornosti človek moral dobesedno potegniti z rolerjev, odvleči s plesišča, vam sneti slušalke ali izklopiti mobitel. Pa vendar bom ostal optimist in se prepričeval, da sem v nekaj naslednjih stavkih naredil kaj koristnega za vaše zdravje, ali še bolje, za preprečitev bolezni. Začel bom s komplimentom: vsak od vas je sposoben v življenju marsikaj doseči. Ni nujno, da boste uspeli v stvari, za katero ste nadarjeni, ampak mogoče celo tam, kjer si sami sebe kot uspešnega trenutno sploh ne morete predstavljati. Vaše zdravje je pogoj vašega uspeha, zato vam polagam na srce nekaj razmislekov, kako se obvarovati najhujšega. Bolezni in poškodbe so pač realnost, ne zamerite, če vam jih prikazem zelo nazorno. S tem želim doseči, da si nasvete bolj zapomnite. In verjamem, da vas s tem ne bom prikrajšal za čudoviti in neizmeren svet domišljije in čustev, ki so obvezni del vsakega obdobja, še posebej pa vašega. 1. Poškodbe niso samo posledica nesrečnih okoliščin, ampak njihovo verjetnost v veliki meri povečuje rizično vedenje in izpostavljenje situacijam, kjer do nezgod pride zelo hitro. Tukaj je na prvem mestu preprečevanja previdnost, uporaba zaščitnih sredstev pri vožnji (čelada, varnostni pas), sovožnja le z ljudmi, ki jim lahko zaupamo. Ne hvalite se pred prijatelji s kaska-derskimi sposobnostmi in ne ukvarjajte se z ekstremnimi športi. 2. Samomori so "grozljivo brezno", ki pogoltne veliko mladih življenj, ljudi, ki smo jih imeli nadvse radi. Za takimi izgubami ostaja ogromna praznina; to je smrt brez odgovorov na številna vprašanja, ki si jih zastavljamo, ko je že vse skupaj prepozno. Zanalašč bom govoril v prispodobi: zapomnite si, da človek pade v brezno, če hodi po njegovem robu. Po robu pa rajši hodijo tisti, ki se izolirajo od vsakdanjega sveta, ki imajo občutek, da se njihovo doživljanje sveta okoli sebe ne more identificirati z dejanskimi odnosi med ljudmi, kjer živijo. Pa je verjetno občutek varljiv. Prav gotovo so tudi sami brezpogojno vpeti v harmonijo okolja, kjer živijo, zato bo vsak najmanjši trud, da najdejo skupni jezik z ljudmi iz svoje neposredne okolice, imel za posledico dejstvo, da ne bodo več hodili "po robu". 3. Uživanje drog in drugih substanc, ki povzročajo odvisnost, je lahko posledica hudih življenjskih razočaranj, lahko pa tudi posledica prenasičenosti z življenjskim ugodjem. Gre velikokrat za osebe, ki se jim v življenju ni bilo potrebno nikoli preveč truditi, da so kaj dosegli. Včasih pa je skrajna oblika bolezni, odvisnost, posledica nepremišljenega eksperimentiranja, ki ga ponavljamo ob vsaki naslednji podobni priložnosti. To lahko preide v navado in na koncu v hudo obliko odvisnosti. Da bi se tega obvarovali, priporočam, da se vse o drogah naučite iz knjig ali z neposrednimi vprašanji, naslovljenimi strokovnjakom in resno upoštevate opisana tragična dejstva. Vse to bo veliko bolje, kot da neuki o stvareh poizkušate učinke drog na samem sebi. Predvsem pa na splošno gledano upoštevajte življenjsko načelo: življenjski cilj - trud in delo - izpolnjen cilj - zadovoljstvo ob doseženem cilju in - nove življenjske naloge. 4. Hude bolezni v mladosti so redke in večkrat neizogibne, predvsem če so posledica dednih značilnosti ali pa nastanejo iz neznanih vzrokov. Da bi se jim do neke mere izognili, upoštevajte načela zdravega življenja: zdrava in redna prehrana, veliko gibanja (šport), dovolj počitka in izogibanje alkoholu in cigaretom. 5. Blaga in nenevarna bolezenska stanja so v mladosti zelo pogosta. Večina, predvsem tista kratkotrajna, lahko kar preskočim, moram pa se ustaviti pri trdo-vratnejših boleznih in pri boleznih, kjer se kažejo znaki spremenjene zunanjosti in povzročajo pri mladem človeku nezadovoljstvo s svojim izgledom. Gre recimo za akne (mozolje), debelost, kožna znamenja, "neidealne" zunanje spolne znake in še bi lahko naštevali. Te težave so za naše mladostnike prava nočna mora, izvor velikega psihičnega trpljenja in bezanja v izolacijo od okolja ali zatekanje h čudnim navadam (oblačenja, obnašanja). Rešitev je le ena: stvar sprejmite tako kot je, naj se vam zdi pomembno le to, da ne gre za življenjsko nevarno bolezen. Verjemite, da četudi bi se vam izpolnila želja, da nevšečnost odpravite čez noč, bi naslednji dan našli drugo stvar, ki vas ne bi žrla nič manj od prve. Nikar torej zaradi takih stvari ne izgubljajte živcev, delovnih navad in ljubezni do takega življenja, kot ga preživljate. 6. Na koncu bom omenil kot sklop bolezni vse zdravstvene težave, ki si jih kot "mladi raziskovalci sveta" lahko nakoplje-te izven svojega domačega okolja, v bližnji ali daljni okolici. Ostal bom samo pri naštevanju, saj sem prepričan, da stvari in načine, kako se jim izognemo dobro poznate. Obvarujte se torej pred: AIDS-om, napadalci in roparji, poškodbami, drogo na potovanju, zastrupitvijo s hrano ali pijačo in še kaj bi lahko našteli. To so nekatera glavni poudarki v smislu ohranitve zdravja. Če ste jih uspeli prebrati, sem zelo vesel in zaradi mene lahko spet greste na rolerje, na plesišče, nataknete slušalke ali telefonirate; vendar ne pozabite, da boste v igri in zabavi resnično uživali le, kadar boste imeli občutek, da ste ta dan tudi koristno zapolnili s svojimi opravljenimi nalogami in dolžnostmi. Pa še nekaj: odrasli nismo superiorni. Lahko, da smo zreli, izkušeni in polni nasvetov. Vendar moramo priznati, da je v življenju vsak od nas večkrat izbral napačno odločitev, ki na srečo ni bila usodna, nam je pa dala presneto misliti, kaj bi se lahko hudega izcimilo. Vsak od nas je tudi "ušpičil" kdaj kakšno neumnost. Ne mislite, da vas starejši ne razumemo. Razumemo vas in vaše težave zelo dobro, hudo pri vsem tem je to, da vam nimamo časa prisluhniti, izmenjati poglede in poiskati čim več stvari, ki bi jih počeli oboji skupaj v obojestransko zadovoljstvo. Čimveč lepega v življenju vam želim! Oktober- mesec požarne varnosti 2003 Mesec oktober je za gasilce v Sloveniji že tradicionalno naravnan v povečano aktivnost na preventivnem področju. GZ Slovenije je izvedla kar nekaj akcij, vaj, pa tudi strokovni sejem " Zaščita" v Celju. V naši zvezi smo si v ta namen zadali obširen program, kije vseboval različne aktivnosti po vseh društvih, priprava in tekmovanja ter skupno vajo "Poziv 2003", kjer se je preverjal odzivni čas društev za primer požara. VAJA: POZIV 2003 Na podlagi plana aktivnosti v mesecu požarne varnosti je bila za zaključek v soboto, 8.11.2003, izvedena skupna vaja, ki je bila,aktivi-rana prek pozivnikov. Zborno mesto je bilo v Podgori, ki spada v požarno območje PGD Kompolje. S to vajo smo preverjali odzivni čas enot, delovanje sistema obveščanja ReCO 112 ter delovanje radijskih postaj sistema ZA-RE. Z veseljem lahko ugotovimo, da je vaja v celoti uspela. Veseli nas predvsem dejstvo, da je bil povprečni reakcijski čas operativnih enot 9 minut, da se je na vajo odzvalo 53 operativcev in da imamo dobro organiziran Center Dobrepolje Vaja se je aktivirala prek pozivnikov iz centra Ljubljana in prek radiovez iz centra Dobrepolje za radio veze. Podatek, da je na vaji sodelovalo 15 operativcev z opravljeno specialnostjo za dihalne naprave, pa daje vaji tudi visoko operativno vrednost. TEKMOVANJE GASILSKE ZVEZE DOBREPOLJE V GROSUPLJUINVSTIČNI Gasilska športna tekmovanja so preizkus aktivnosti posameznih društev, članov tekmovalnih enot, njihove spretnosti, znanja pa tudi borbenosti. Iz števila pripravljenih enot se vidi članstvo, njihova povezanost, pripravljenost delati v društvu in nameniti svoj prosti čas za priprave na tekmovanje. V letošnjem letu se odvijajo tekmovanja na občinskem in regijskem nivoju. Poveljstvo GZ Dobrepolje se je skupaj z GZ Grosuplje odločilo za skupno tekmovanje v Grosuplju, v soboto, 04. oktobra pri gasilskem centru Grosuplje. Razpisana je bila vaja z MB s trodelnim napadom, v drugem delu pa štafeta z ovirami za članske enote, vaja Mesto PGD Dosežene točke Začetne točke Cas izvedbe vaje_ Negativne točke Doseženi čas Negativne točko 1 Ponikve 873,64 994 19,96 0 100,40 0 2 Zagorira 860,99 994 27,38 2 103,63 0 3 Struge 769,94 997 34,77 0 162,89 30 regijsko t. 15 Zagorica 838,84 994 28,16 0 127,00 0 16 Strugo 831,39 997 22,01 0 121,60 20 17 Ponikve 825,40 994 39,60 0 1 29,00 0 MLADINCI VAJA za mladinca Štafeta z ovirami Mesto PGD Dosežene Začetne Cas izvedbe Negativne Dosežen Negativne točke točko vaje točke čas točke 1 Zdenska vas 881,94 1000 M/,90 50 90,36 10 2 Zagorka 834,33 997 140,55 80 99,12 20 3 Struqe 787,35 1000 151,07 145 96,58 0 regijsko t. 9 Strugo 943,60 997 85,20 40 95,20 10 11 Zdenska vas 932,20 1000 78,60 70 99,20 0 16 Zagorica 783,80 997 106,50 170 1103,70 10 MLADINKE VAJA za mladinke Štafeta z ovirami Mesto PGD Dosežene Začetne Čas izvedbe Negativne Dosežen Negativne točke točke vaje točke čas točke 1 Struqe 692,42 997 229,21 120 112,37 20 regijsko t. 9 Struge 817,00 1 79,00 105 118,00 10 ČLANI "A" VAJA z MB ŠTAFETA Z OVIRAMI Mesto PGD Dmo/one Začetne čas izvedbe Negativne Dosežen Negativne točke točko vaje_ točke čas_ točko 1 Ponikve 874,21 1000 64,84 0 60,95 0 2 Struqe 859,36 1000 69,95 10 60,69 0 3 Hočevje 807,06 1000 89,74 30 73,20 0 4 Zagorit a 788,42 1000 83,38 60 68,20 0 5 Zdenska vas 781,69 1000 81,53 75 61,78 0 6 Kompolje 739,02 1000 90,23 105 65,72 0 regij kot. 5 Ponikve 872,06 1000 55,93 10 62,01 0 9 Struge 847,27 1000 74,56 10 66,17 0 14 l ločevle 820,21 1000 79,69 25 75,10 0 ČLANI " B" VAJA z MB ŠTAFETA Z OVIRAMI Mesto PGD Dosežene Začetne Cas izvedbe Negativne Dosežen Negativne točko točke vaje točke (as točke 1 Ponikvo 842,42 1014 90,80 10 70,78 0 2_ Zagorica_ 788,62 1005 100,72 45 70,66 0 regijsko t. 5 Ponikvo 853,91 1011 /7,75 10 /4,84 0 12_ Zagorica 801,42 1006 82,97 50_ 71,61 0 ČLANICE "A" VAJA z MB ŠTAFETA Z OVIRAMI Mesto PGD Dosežene Začetne Cas izvedbe Negativne Dosežen Negativne točke točke vaje točke čas točke 1 Ponikve 821,28 1000 88,33 25 73,39 0 2 Struge 789,40 1000 94,30 40 76,30 0 3 Zdenska vas 787,42 1000 101,39 35 76,19 0 regijsko t. 6 Ponikve 828,31 1000 75,29 20 76,40 0 8 Zdenska vas 783,33 1000 98,18 40 /8,19 0 11 Strugo 776,00 1000 94,80 50 /9,20 0 Razvrstitev tekmovalnih ekip po kategorijah in doseženih rezultatih na občinskem in regijskem tekmovanju: r V. za mladince in vaja z vedrov-ko in štafeta z ovirami. Iz GZ Dobrepolje je tekmovalo 18 tekmovalnih ekip, pri sojenju je sodelovalo 6 sodnikov, skupno 186 gasilcev, kar presega vsa dosedanja tekmovanja.V vseh društvih so se resno pripravljali na tekmovanje, razlike se pojavljajo le zaradi izkušenosti ali kančka sreče. Tekmovanje se je odvijalo v dopoldanske času za mladino in veterane, popoldne pa za članice in člane. Tekmovanja se je udeležilo kar 76 tekmovalnih ekip iz obeh gasilskih zvez. Da to tekmovanje ni majhno, dokazuje že veliko število tekmovalcev in sodnikov, ki je štelo skupaj prek 800 udeležencev. Pri organizaciji in izvedbi pa je sodelovalo še veliko pomožnega osebja. Kmalu po zaključku tekmovanja so bili razglašeni rezultati in podeljeni pokali za prva tri mesta. V soboto 18. oktobra se je pri gasilskem centru Stična odvijalo regijsko tekmovanje regije Ljubljana II. Sodelovale so GZ iz občine Ivančna gorica, Grosuplje, Dobrepolje, Kočevje, Sodražica, Loški potok in Ribnica. Iz vsake zveze so sodelovale prve tri ekipe, ki so se uvrstile na občinskem tekmovanju, 15 tekmovalnih enot tudi iz naše zveze. Tega izbirnega tekmovanja za državno prvenstvo se je udeležilo 111 ekip, skupno pa je sodelovalo blizu 1200 gasilcev. Prisotni in navijači so tukaj lahko videli, kaj je množičnost in kaj je gasilstvo. Vse naše ekipe so bile dokaj dobro pripravljene, saj v tekmovalnih časih ni bilo velikih razlik. Odločale so predvsem kazenske točke zaradi drobnih napak. Seveda pa brez tekmovalne sreče ne gre. Uspehi ekip naše gasilske zveze so kljub majhni zvezi, majhnemu članstvu in drugim težavam na zavidljivi ravni. GZ Dobrepolje: J. Lenarčič, A. Strnad DPŽ Struge Dobrepolje je pripravilo razstavo Na zahvalno nedeljo po maši je bilo pred cerkvijo v Strugah nadvse živahno. Članice DPŽ iz Dobrepolja in Strug so tudi letos pripravile bogato razstavo kulinaričnih dobrot, prava paša za oči pa so bile številne okrasne kombinacije, narejene iz jesenskih pridelkov. Prizadevne članice DPŽ vedno znova presenetijo s čutom za estetsko oblikovanje, razstavo pa so tudi letos združile s srečelovom in ponudbo toplega napitka, ki se je ob hladnem vremenu še kako prilegel. Predvsem pa je tak dogodek tudi priložnost za pogovor in srečanje z znanci, za kar v čedalje hi- Članice DP2 Dobrepolje-Struge s povabljenimi članicami izVelikih Lašč trejšem življenjskem tempu najdemo vse manj časa. Letošnja posebnost je bil obisk članic DPŽ iz Velikih Lašč, ki jih ni bilo težko ločiti od ostalih, saj so prišle v lepih novih uniformah. Naše članice društva pa smo prepoznali po domiselno oblikovanih belih klobučkih, ki jih je naredila Pavla Hočevar, ena najbolj dejavnih v društvu. Pohvalo pa seveda zaslužijo vse, saj jim ni žal časa in truda, ki ga vlagajo v to dejavnost, s katero zelo popestrijo dogajanje v naši sredini. M. Steklasa Sliki zgoraj: Še zadnje priprave in razstava bo na ogled Estetsko oblikovan detajl z razstave Članice DP2 izVelikih Lašč Iz društev gospodinjski kotiček Kulinarični tečaj 25. oktobra sta DPŽ Dobrepolje-Struge in KSS Dobrepolje organizirala kulinarični tečaj na temo JEDI IZ BUČ. Na tečaju je sodelovalo 16 udeleženk. Tečaj je potekal v gostilni Pri Zori v Kompoljah. Tečajnice so same pripravljale jedi pod budnim tečajem Mateje Reš. Našim bralcem pa so ponudile nekaj receptov za okusne bučne jedi. VEGETARJANSKI BUČNI GOLAŽ 800 g bučnega mesa 50 g paradižnika 1 rdeča paprika 500 g čebule 2 žlici paradižnikove mezge žlica paprike v prahu 4 stroki česna 2 žlici balzamičnega kisa 5 žlic oljčnega olja ali masla 1/2 1 vode ali jušne osnove sol, poper, majaron, timijan, kumina 1. Bučno meso razrežemo na koščke. Paradižnike blanšira-mo v vreli vodi, jih olupimo, odstranimo seme in razrežemo na kocke. Papriko razrežemo na koščke. Drobno na-sekljamo čebulo in olupimo česen. 2. Čebulo popražimo na vročem olju, dodamo bučno meso in papriko. Po nekaj minutah dodamo koščke paradižnika in strt česen, prilijemo jušno osnovo, paradižnikovo mezgo, papriko v prahu, kumino, sol in poper. 3. Kuhamo pol ure. Odišavi-mo z majaronom, timijanom, kisom in še malo pokuhamo. BUČNA PITA Testo: 250 g moke 1/2 žličke soli in sladkorja 100 g maščobe 1 jajce 2 žlici jabolčnega kisa 3 do 4 žličke zelo mrzle vode Nadev: 400 g bučnega pireja 2 in 1/2 dl kisle smetane ali skute 1 dl mleka 175 g rjavega sladkorja 1/4 žličke cimeta noževa konica klinčkov ingver in muškatni orešček 3 jajca maslo in moka za model 2 in 1/2 dl sladke smetane 1. Vmesimo testo in ga za 1 uro shranimo v hladilnik 2. Bučni pire zmešamo s kislo smetano, mlekom, cimetom, klinčkom, ingverjem, muškatom in jajci. Lahko dodamo tudi v rum namočene rozine. 3. Testo razvaljamo v okroglo ploščo, premera 28 cm in jo položimo v pomaščen model ter prelijemo z bučno maso. 4. Pito pečemo 1 uro pri temperaturi 200 stopinj C. Postrežemo še toplo s stepeno smetano. Oreškasti nadih: Pito lahko izboljšamo s prelivom iz 125 g sladkorja, 3 žlice masla, 125 g zmletih ali sesekljanih mandljev ali orehov. S tem prelijemo pito pred pečenjem. RULADA Z BUČNIMI PEŠKAMI 100 g sladkorja 1 zavitek vanilijevega sladkorja 5 jajc 3 žlice vrele vode ščepec soli 30 g sladkorja v prahu 130 g moke noževa konica pecilnega praška 2 žlički kakava 1/4 žličke cimeta 100 g zmletih bučnih pešk sok 2 pomaranč ali limon 1/4 litra marelične marmelade za nadev 2 dl sladke smetane 1. Rumenjake stresemo v posodo in med stepanjem prilivamo vrelo vodo. Postopoma dodajamo sladkor in vanilijev sladkor. Stepamo tako dolgo, da nastane gosta svetlorumena pena. 2. Beljake stepemo s soljo v trd sneg. Na koncu med mešanjem dodamo sladkor v prahu. 3. V rumenjakovo peno previdno vmešamo sneg. 4. Presejano moko zmešamo s pecilnim praškom, kakavom, cimetom in peškami. Mešanico previdno vmešamo v jajčno zmes. 5. Testo porazdelimo po pekaču, obloženem s papirjem za peko. 6. Pečemo 10 minut v pečici, ogreti na 180 stopinj. 7. Pečeno testo takoj zvijemo in nekoliko ohladimo. Nato ga pokapamo s sadnim sokom in namažemo s segreto marmelado. Rulado okrasimo s stepeno sladko smetano in sesekljanimi bučnimi peškami. Vodja tečaja Mateja Reš Udeleženke tečaja november 2003 Iz vrtca 10 let vrtca v Dobrepolju Malo časa je vrtec v Dobrepolju, vendar letos praznuje prvi okrogel jubilej - 10. obletnico. Hitro je minilo in če pomislim nazaj, sem vesela, da se je začelo. Nastop otrok iz vrtca za letošnji materinski dan Pred desetimi leti je bila naša občina Grosuplje. Skupnost otroškega varstva je skrbela za vrtce. Edini vrtec v takratni občini je bil vrtec Grosuplje, s svojimi enotami na vsem območju občine, razen v Dobrepolju. Kar naenkrat se je začelo govoriti o enoti vrtca Grosuplje v Dobrepolju. Verjetno so bile potrebe zanj že dalj časa, vendar za nas ni bilo preveč posluha v takratni občini. Kakorkoli že, glasovi so postajali vse močnejši in prišli so tudi do mene, ki sem bila takrat že vrsto let zaposlena v vrtcu Grosuplje. "Seveda, vrtec!" sem vzkliknila. "Sama prevzamem odgovornost, le omogočite mi. Vse, kar dajem otrokom v vrtcu Grosuplje, bom z veseljem ponudila otrokom v svojem kraju, kjer živim, vanj zaupam in si želim zanj napredek." Ni minilo dolgo časa od besed k dejanju. V Kompoljah, v prostorih šole, se je našel prostor, ki je bila primerna lokacija za vrtec. Odprla se je enota vrtca Grosuplje z imenom Ciciban Kompolje. Stanovanjske prostore, ki jih je izpraznila upokojena učiteljica, so preuredili v bivanjske prostore vrtca. Izvajalci in krajani so trdo delali, da se je vrtec čim prej odprl. Tudi sama sem s ta- kratno ravnateljico vrtca Grosuplje Dragico Drobnič spremljala delo in po svojih močeh prispevala, da je prišlo do čim prejšnjega odprtja. Oktobra 2003 smo vstopili v nove prostore vrtca. Sama bolj samozavestno, starši in otroci pa s strahom, kaj jih čaka, kako bodo preživljali dan za dnem njihovi otroci. Kljub vsemu so starši vpisali v novi vrtec kar 24 otrok v starosti od 3 do 7 let. Poleg njih so trije otroci prihajali v vrtec le v dopoldanskem času, ko se je izvajal program priprave na šolo, to je bilo med 8.00 in 11.00 uro. Delo ni bilo lahko. Pomočnica vzg. Andreja Prijatelj je sprejela delo v deljenem času in je ob 5.30 vrtec odpirala ter ob 16.30 zapirala. Sama sem v teku dopoldneva izvajala vzgojni program za različno starost otrok, vključno s programom male šole. Poleg tega je bilo potrebno skrbeti za zadovoljstvo otrok in staršev ter širiti dobre strani vzgoje in izobraževanja predšolske vzgoje med občani. Bilo je naporno, vendar smo uspeli! Z velikim sodelovanjem s šolo, s takratnima učiteljicama go. Jožico Fabjan in go. Dušico Hočevar smo premagali vse začetne težave in stopili na pot sodelovanja in prijateljstva. Kmalu smo začutili odnose dobrega partnerstva in sodelovanja. Otroci in učenci so se družili ob različnih priložnostih in se srečevali s starejšimi brati in sestrami.Vzgojni kader pa je poskrbel za druženja. Vse prireditve in srečanja, tako s starši kot s krajani, smo organizirali skupaj - šola in vrtec Kompolje. Oblikovali smo celo svoj znak in ga poimenovali "Kompoljček" Živeli smo kot velika družina in drug drugega bogatili, se srečevali s problemi, jih skupaj reševali ter si delili mnenja.Ta-ko otroci kot starši so to občutili in do danes se te vezi ohranjajo. Še vedno je tam močno Sodelovanje, kljub temu da se je zamenjal ves strokovni kader. Med tem časom je namreč prišlo do razdružitev občin in v novo nastali občini Dobrepolje je bil ustanovljen javno izobraževalni zavod OŠ Dobrepolje, ki je v svoje okrilje uvrstil tudi vrtec. Z novo nastalo občino in novim zavodom so se razširile potrebe po varstvu in vzgoji predšolskih otrok in prišlo je do izgradnje novega vrtca z jasličnim oddelkom. Vrtec se imenuje "Ringa-raja". Z ustanovitvijo JVIZ OŠ Dobrepolje smo dobili tudi novega ravnatelja, ki ima posluh za potrebe vrtca, ki nas razume in nam stoji ob strani. Z njegovo pomočjo nam uspeva naša vizija o vključitvi v vrtec čim več otrok, ki se bodo v njem dobro počutili, ki bodo prihajali in odhajali zadovoljni, skupaj s svojimi starši, kateri so neposredno vključeni v vzgojni proces. Naš vrtec danes šteje na Vidmu 93 otrok v starosti od 1 do 6 let, v skupaj petih oddelkih in v Kompoljah en oddelek v starosti 3 do 6 let, s skupaj 21 otroki. Cilji, za katerimi stremimo danes so naslednji: O upoštevanje otrokovih pravic in potreb; O ugodna klima in kultura ter možnost za strokovno in osebno rast vseh zaposlenih; O izkoriščanje naravne in kulturne danosti okolja za aktivne oblike učenja otrok; O otroke za zdrav način življenja; O Vse te cilje uresničujemo prek načel, predpisanih s strani ministrstva za šolstvo, znanost in šport, ki so napisana v kurikulumu za vrtce. Poudarki kurikuluma, ki jih upoštevamo so: O Procesnorazvojna naravnanost vzgojnih prizadevanj; O Podpora razvoja otrokovih osebnih lastnosti in potencialov; O Aktivno učenje otrok in možnost izbire med ponujenimi dejavnostmi; O Fleksibilno organizirane časa in prostora; OStrokovna avtonomnost in odgovornost vrtca in strokovnih delavk. Glede na okolje, bogato s kulturno dediščino, si prizadevamo za ohranjanje le te.Tako je v vrtcu nastalo že veliko projektov z ljudskim izročilom, tako v sodelovanju s posamezniki kot z go, Ančko Lazar in Zagoriškimi fanti kot tudi s starimi starši naših otrok, ki imajo bogato ljudsko zakladnico. Zlasti vrtec Kompolje in PŠ Kompolje veliko sodelujeta z Društvom podeželskih žena. Nazadnje naj omenim še občino Dobrepolje, ki je naš ustanovitelj in financer.Verjamem, da je skupna sredstva mnogokrat težko deliti glede na potrebe. Upam pa in vidim, da se naši občinski svetniki z županom na čelu zavedajo tudi pomena predšolske vzgoje in nas podpirajo pri našem delu, tudi v skrbi za bodoče občane, davkoplačevalce in ljudi, ki bodo gradili prihodnost naše občine. Vodja vrtca: Marija Žni-daršič Iz društev; pogovor 1«. RAZSTAVA DRUŠTVA GOJITELJEV PASEMSKIH MALIH 7IVAII Razstava - dokaz aktivnega dela članov društva 7 5. In 16. novembra je bila v Predstrugah razstava Društva gojiteljev pasemskih malih živali Velike Lašče. Ker člane društva povezuje izključno ljubezen do živali in jih občinske meje ne motijo, združuje društvo člane iz sedmih občin, in sicer Dobrepolje, Grosuplje, Ivančna Gorica, Kočevje, Ribnica, Škofljica in Velike Lašče. Največje število kanarčkov na razstavi je bilo last Jožeta Zupančiča iz Kompolj (na sredini) Namen društva je združevanje in razvijanje raznih dejavnosti s področja gojenja malih živali. Višek vsakoletnega delovanja pa je vsekakor ocenjevalna razstava, ki jo izmenoma prirejajo v Velikih Laščah, Dobrepolju in Kočevju. Tako je bila letošnja razstava, že 14. po vrsti, v Dobrepolju. 27 razstavljalcev je razstavljalo 27pasem kuncev različnih barv, 30 pasem okrasne, vodne in pasemske perutnine, 31 pasem golobov v več barvnih variantah ter 10 vrst ptic. Zanimivost razstave je bil prikaz pristnega kmečkega dvorišča, ki gaje naredil Simon Zabukovec s Ceste. V času razstave pa je bila organizirana tudi prodaja pasemskih malih živali in bogat srečelov. Razstava gojiteljev pasemskih malih živali je prijetna popestritev dogajanja v občini in lepa priložnost za skupen družinski ogled. Del kmečkega dvorišča Vodja razstave Franci Adamič in Anton Zakrajšek, župan občine Velike Lašče in v.d. predsednika DGPMŽ Velike Lašče Franci Adamič o razstavi in svoji ljubezni do živali Predsednik Društva gojiteljev pasemskih malih živali Velike Lašče je bil vrsto let Franci Adamič, pred dvema mesecema pa gaje na tem mestu zamenjal Anton Zakrajšek, sicer župan občine Velike Lašče. Kljub temu ostaja Franci eden najaktivnejših članov v društvu. Ker je bil organizator oziroma predsednik letošnje razstave, sem ga zaprosila, daje odgovoril na nekaj vprašanj. Kako je organizirano vaše društvo? Poleg predsednika imamo še gospodarja, tajnika, blagajnika in matičarja. Društvo sestavljajo štiri sekcije, in sicer sekcija za perutnino, kunčerejo, golobe in vzgojo ter varstvo ptic. Društvo šteje 65 članov. Kaj je vzrok, da ne spadate pod Grosuplje? Prvotno je bilo nekaj članov društva tudi iz Grosuplja, kasneje so oni ustanovili svoje društvo. Naša želja od vsega začetka je bila preprečiti drobljenje društva in obdržati močno društvo, ki ima veliko živali in ni važno, koga združuje. S kakšnimi dejavnostmi se poleg razstav še ukvarjate? Organiziramo razna strokovna predavanja in ekskurzije. Pomembna so tudi različna srečanja in druženja, na katerih si lahko izmenjamo izkušnje. Najpomembnejše pa so vsakoletne razstave in ocenjevanja. Kdo ocenjuje živali in kakšni so bili letošnji rezultati? Razstavljene živali en dan pred razstavo oceni komisija, ki jo sestavljajo sodniki zbora sodnikov v R Sloveniji pri DGPM2 Slovenije. Imamo pa tudi komisijo za pritožbe, katere član sem tudi jaz. Kako so bile živali ocenjene, so lahko obiskovalci razbrali iz ocenjevalnih kartonov. Med perutnino je bilo 17 prvakov, prav toliko med kunci, med golobi jih je bilo 8 in med ptiči 12. Ali je veliko dela z organizacijo take razstave? Res je precej dela, vendar si ga razdelimo. Vodja dela razstave kuncev je bil Tomaž Marolt, perutnine Igor Klemene, golobov Radovan Simič in ptic Milan Repar. Koliko je bilo razstavljalcev iz Dobrepolja? Letos so razstavljali Tone Erčulj iz Zagorice, Stane Godec s Ceste, Drago Grm iz Hočevja, Slavko Malavašič iz Zdenske vasi, Jože Mustar iz Kompolj, Anton Šuštar z Vidma, Jože Zupančič iz Kompolj in jaz. Članov društva je še več, vendar vsi niso razstavljali. Kako pa ste bili v društvu zadovoljni z obiskom razstave? Obisk je bil dober. Prišlo je veliko družin z otroki. Predsednik društva nisi več, ostajaš pa aktivni član in se z dejavnostjo še naprej ukvarjaš. Katere živali gojiš? Perutnino, golobe, zajce, ptiče. Gotovo ti je med njimi katera najljubša. Od zajcev mi je najljubši črnomodri dunajčan, od perutnine italijanska kokoš, tako velika kot pritlikava, od golobov pa slovenski beloglavček, ki je edina slovenska pasma golobov. Zelo pa so mi pri srcu tudi kanarčki. Od kod ti tako veliko veselje do živali? Že moj stari oče je bil velik ljubitelj živali. Pa tudi moj oče. Mislim, da sem ljubezen do živali podedoval. Koliko časa pa jih že gojiš? Toliko časa, kolikor je staro društvo, to je 18 let, vendar pa sem veselje do živali čutil že od majhnega. Tukaj imaš zelo veliko razstavljenih živali. Koliko jih gojiš? Zajcev je okrog 50, perutnine še več, golobov je 100, kanarčkov pa je okrog 30. To te gotovo zelo obremenjuje, saj skoraj ne moreš od doma. To je res. Če imaš doma živali, si vezan. Vendar jaz to z veseljem delam in mi ni nikoli odveč. Če grem zdoma, se dogovorimo, kdo bo poskrbel za krmljenje. Ali se boš z gojenjem živali ukvarjal še naprej? Vsekakor. Zdaj sem nabavil tudi konje. Pet jih imam, ukvarjam se predvsem z rekreacijskim jahanjem. Prav male živali so tiste, ki nam vsakodnevno polepšajo dan, so tiste, h katerim se zatečemo, ko si zaželimo malo samote, so tiste, ki nam s svojim petjem ali lepoto napolnijo dušo. Tako je v razstavnem katalogu napisal Anton Zakrajšek v.d. predsednika DGPMŽ Velike Lašče. Povsem se lahko strinjamo z njim in prav lahko razumemo prizadevne gojitelje malih živali, med katerimi je tudi Franci Adamič. Želimo mu še veliko veselja s svojimi malimi prijatelji. Pripravila: M. Steklasa Največji ljubitelji živali so otroci -. Ekologija_J EKOLOŠKI KOTIČEK REGIJSKEGA DRUŠTVA EKOLOŠKEGA GIBANJA IVANČNA GORICA Lokalne javne službe varstva okolja Zakonske pravne obveznosti Lokalne gospodarske javne službe varstva okolja zadovoljujejo nekatere temeljne materialne potrebe dela in bivanja v naseljih. To med drugim pomeni, da imajo te službe svojstvene značilnosti, ki deloma izhajajo iz dejstva, da so vezane na naselja oziroma poselitev. Prostorske, naravne in siceršnje raznolikosti naselij in njihova frekvenčna distribucija ter druge značilnosti poselitve v Sloveniji močno vplivajo na obseg in strukturo izvajanja lokalnih javnih služb varstva okolja in tudi na organizacijo dejavnosti. Tako so te razmeroma heterogene v več pogledih: po številu javnih služb, ki jih izvaja posamezno podjetje, po obsegu proizvodov in sto-ritev,m po koncentraciji in razpršenosti omrežij, objektov in naprav, po oblikah organiziranosti javnih služb in ne tudi po virih in obsegu financiranja. Pravnoformalno je zagotavljanje lokalnih javnih služb varstva okolja naloga lokalnih skupnosti, tj. občin. Prvi odstavek 26. člena zakona o varstvu okolja opredeljuje obvezne lokalne javne službe, ki so: O oskrba s pitno vodo, O odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, O ravnanje s komunalnimi odpadki, O odlaganje preostankov komunalnih odpadkov, O javna snaga in čiščenje javnih površin, O urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin, O pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka Pravnoformalna obveznost izvajanja lokalnih javnih služb varstva okolja ne pomeni, da občine tudi dejansko same izvajajo te službe. Izvajanje lahko zagotavljajo v petih organizacijskih oblikah, ki jih opredeljuje zakon o gospodarskih javnih službah in sicer: O režijski obrat, O javni zavod, O javno podjetje, O koncesija, O vlaganje javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. Zakon o gospodarskih javnih službah, pravno ureja tudi odnose med občino, izvajalcem javne službe v vsaki od možnih organizacijskih oblik in deloma odnose obeh do uporabnikov storitev in proizvodov javnih služb. ZAKONODAJA RS O Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, 32/93 in 1/96) O Zakon o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, 32/93) O Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, 21/01) O Odredba o oskrbi malih kurilnih naprav pri opravljanju javne službe pregledovanja, nadzorovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimovodnih in prezračevalnih naprav zaradi varstva zraka (Uradni list RS, 2/02) O Pravilni o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode (pred objavo) Predsednik RDEG Ivanina gorica: Franci Hegler Aktualno prihodnjič: PREDSTAVITEV DIREKTIVE IPPC ŽIVALI GROSUPLJE prireja VELIKO DRUŠTVENO RAZSTAVO ki bo 13. in 14. decembra v športni dvorani ŠD MOKRC na Igu nasproti cerkve. Razstavljali bomo kunce, golobe, okrasno in vodno perutnino, ptice in koze. Razstava bo odprta v soboto od 8. do 19. ure, v nedeljo pa od 8. do 17. ure VLJUDNO VABLJENI! november 2003 Od dopisnikov Piše: Konrad Piko Iz Društva upokojencev SNEG LETI Z NEBA - MOJ, TVOJ ... Včasih mislimo, kako smo si vsi ljudje kot ena družina, bolj ali manj med seboj povezani v prijateljstvu... V nadaljevanju sledi zgodba, ki naj bi bila vsem nam v razmislek med prihajajočimi prazniki. Prazniki naj bi bili polni veselja, upanja, pričakovanja, pa kaj, ko ima ta zgodba in še mnoge druge med nami, resnične, na žalost, grenak priokus. Zgodba Šele te dni je opazila, da sosedovega ata ni več. "O, že jeseni so ga dali v dom!" ji pove soseda. Kdo ve, koliko časa bi porabila ona, da bi ga pogrešala, če ne bi te dni zapadlo toliko snega. Spominja se prejšnjih zim. Ko je zjutraj prišla pred blok, je bila do parkirišča že narejena ozka gaz in širok nasmeh starega gospoda je polepšal zimsko jutro. Zdaj se greje v toplem domu upokojencev, pred vhodom pa nobene gazi in nobenega širokega nasmeha. Mestni avtobus je poln ljudi, ki se jezijo na komunalno službo, na mestnih pločnikih pa prodajalke, frizerke in druge nežne gospodične in tudi gospe srednjih let, ki pridno vihtijo lopate. Po odloku mora biti pred lokalom odmetano in delodajalci menijo, da odmetavanje sodi v opis del in nalog ustvarjalk pričesk in prodajalk kruha. Gospa, ki je morala zaradi zasneženega avtomobila v službo z avtobusom, vidi v primestju pločnik, natančno odmetan sneg, točno do meje med dvema hišama. "Očitno imajo pri tej hiši stroj," si reče, ko gleda ženico, ki mukoma meče sneg, da bi odmetala tudi "svoj" del pločnika. Očitno se je lastniku sosedovega stroja zelo mudilo, da ni utegnil zapeljati še malo k sosedovim ... Sneg leti z neba, moj, tvoj, sosedov, njen, njegov ... Na parkiriščih je polno jeznih ljudi, pa malo ali nič ljudi z lopatami... Ej, kje so časi, ko je vaščan s plugom zaoral vse poti in so vaški fantje tekmovali, kdo bo odmetal več... No, tudi zima bo minila, grenak občutek odtujenosti med ljudmi pa bo ostal in spomladi se bo kazal na kakšen drug način ... Anica Štrubelj Pregled dela z osme seje DU Dobrepolje: Martinovanje smo imeli v našem domu. Udeležba je bila lepa saj je prišlo 44 članov. Igral nam je Frenk Lenarčič na prenovljeni harmoniki. Imeli smo se lepo, ker je bila dobra družba. Sedaj je pred nami Silvestrovo in mislim, da bo tudi silvestrovanje v našem domu. Saj za to ga pa imamo. 28. oktobra so nam prišli iz Maribora predstavit masažne stole. Predstavitev je predlagal Stane jakič st. Prišlo je osem članov, dva sta tudi kupila. 25. oktobra smo se udeležili koordinacije v Grosupljem. Lani smo bili organizatorji mi, letos pa DU Grosuplje. Prireditve se je udeležilo 15 članov našega upravnega odbora. Med nastopajočimi sta bila tudi Tončka Kastelic z recitacijo in Franc Rus, ki je zaigral na orglice. Naj vas obvestim, da imamo na voljo star, a še uporaben plinski štedilnik in eno dvodelno stoječo kredenco, ki bi bila primerna za shranjevanje orodja ali kaj podobnega. Prodamo pa še 6 stolov po 500 tolarjev. Skavtski pozdrav! Vljudno vabimo vse, ki imate doma odvečno pohištvo: kakšno mizo, več stolov ter drugega pohištva (omare), da se nam oglasite. Skavti začenjamo prvo pot, tako da bomo karkoli uporabnega zelo veseli in hvaležni, da si uredimo naš skavtski prostor v Mladinskem domu. Za nadaljnje informacije ali da se domenimo za odvoz, lahko pokličete na številko 031 hI 28 55 (Vilma). Hvala že vnaprej, za morebitno željo, da se nam mladi pridružijo, pa informacija; zbiramo se ob petkih zvečer. Bodite pripravljeni Skavtska skupina Dobrepolje 1 VABILO OBČANOM K SODELOVANJU Spoštovani občani Občine Dobrepolje! Tudi v naši občini se srečujemo s težavami, ki spremljajo življenje invalidov. Gospa Marija Pivk živi v Ponikvah v občinskem stanovanju na 30 kvadratnih metrih z možem in sinom. Ker je gospa na invalidskem vozičku in živi v drugem nadstropju, je vezana na stanovanje, ki ga brez pomoči moža sploh ne more zapustiti. Tako občina kot Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine, katerega članica je Marija Pivk, si želita, da bi gospe zagotovili zamenjavo stanovanja. Vabimo občane, da sporočijo, v kolikor so pripravljeni pomagati. Predloge lahko sporočite na občino, česar bomo zelo veseli. Predvsem bi bila idealna rešitev zamenjava stanovanja. Za vašo pomoč se vam že vnaprej zahvaljujemo. Lepo pozdravljeni! Tanja Farkaš, strokovni delavec DP ljubljanske pokrajine SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME Obveščamo vas, da bomo 6. 12. 2003 med 9. 30 in 11. 30 organizirali sejem rabljene smučarske opreme v prostorih OŠ na Vidmu. Sejem je organiziran zaradi letošnje zimske šole v naravi za pete razrede. Izkoristite ugodno priložnost! JVIZ OŠ Dobrepolje TRG»TAN t„ Videm 42b, tel.: 7807 861 AKCIJSKA PRODAJA od 28.11.2003 do 4.12.2003 Po izredno ugodnih cenah vam ponujamo: - KAVA BAR mleta lOOg................159,90 - SVINJSKI KARE pakiran lkg......999,90 - KISLA REPA IN ZELJE lkg.......189,90 - PRŠUT S KOSTJO lkg............. 1.860,00 - MOKA PRIMORSKAT400 lkg.. 119,50 - ROLADA kakav, borovnica 250g... 100,00 - JABOLKA jonagold, idared lkg.....100,00 - PIŠČANCI zamrznjeni lkg............545,90 Za pripravo kolin vam nudimo ugodno ponudbo: -RIŽ Splendorlkg..........................199,90 - JEŠPRENJ Mlinotest lkg.............169,90 - PROSENA KAŠA lkg................365, 90 - SOL lOkg......................................450,00 Novo - v ponudbi tudi ČREVA ZA KLOBASE po ugodni ceni - GOVEJA ČREVA 25m 40-43 samo 1480,00 SIT. Prav tako smo Košarka Doseženi rezultati jesenskega dela košarkaške občinske lige ža leto 2003 III .krog Nedelja, 16. novembra 2003, OŠ Videm Dobrepolje IGRIŠČE A PAR REZULTAT Sd kompoue - scena 21 : 10 bar krajček - sd kompoue 8 : 21 scena - bar krajček 21 : 16 IGRIŠČE B PAR REZULTAT zagorica - mizarstvo mustar kompoue 21 : 6 mizarstvo mu star kompoue - pizzeria adam 8 : 21 koma 750 - zagorica 9 : 21 pizzeria adam - koma 750 21 : 14 KONČNA LESTVICA JESENSKEGA DELA MESTO EKIPA Stev. dani prejeti KOSl KOŠI KOS razlika tekem zmage poraz točke 1 KOMA 750 12 9 3 21 225 193 32 2 PIZZERIA ADAM 12 9 3 21 247 188 59 3 SD KOMPOUE 12 9 3 21 245 178 67 4 ZAGORICA 12 7 5 19 227 187 40 5 SCENA 12 5 7 17 201 215 -14 6 BAR KRAJČEK 12 3 9 15 185 227 -42 7 MIZARSTVO MUSTAR 12 0 12 12 110 252 ■142 Še eno prvenstvo v košarki je končano in še nikoli ni bilo tako ize-načeno.Pojavljajo se novi mladi igralci, nove moči v ekipah in te si postajajo dokaj enakovredne. To je za prvenstvo dobro, konkurenca je večja in za gledalce je bolj zanimivo. Lestvica vse pove. Tri ekipe so bile na koncu poravnane po točkah. Nastal je krog treh enakovrednih ekip. Naslov prvaka je pripadel ekipi, ki je v medsebojnih tekmah imela najmanj porazov. To je ekipa Koma 750, drugouvrščena je ekipa Pizzeria Adam, tretja pa je ekipa ŠD Kompolje. Čestitke vsem! Pripravil: Kuplenk Alojz Ljubiteljem šaha! Obveščamo vas, da seje sezona šahovskih uric že začela. Zbiramo se vsak petek ob 19. uri v prostorih občine. VABLJENI! RK Dobrepolje MISLI Nikoli nikogar ne oropaj upanja. Morda je to vse, kar ima. (R. Kerševan) Dobri delavci imajo vedno občutek, da bi lahko naredili več. (A. Gide) Navadni ljudje se trudijo, da jim mine čas, pametni in nadarjeni se ga trudijo koristno izrabiti. (W. Scott) Iz naslednje številke: 1. Praznovanje občinskega praznika 2. Desetletnica vrtca v Dobrepolju 3. Novoletni intervju Marjan Peterlin s.p., Dolščaki 10a, Rob POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJA ZA VSE GOSPODINJSKE APARATE Tel.: 01/7881-456 Mobi: 050/648-783 Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI ADAPTACIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta lokacijska dokumentacija po starih predpisih - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 781 -03-20 ali (01) 781 -03-28 Gasilska c. 4, Grosuplje tel.: 01/7864-068, tel/faks: 01/7864-067 TRGOVINA Z GRADBENIM IN TEHNIČNIM BLAGOM d.o.o. FINALNA DELA V GRADBENIŠTVU STROPOVI-PREDELNE STENE PO SISTEMU kHAUf ©rnstrong MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35,1312 Videm-Dobrepolje Glavna urednica: Mihaela Steklasa (tel.: 7807 069, GSM: 031 561 081, e-mail: mihaela.steklasawguest.arnes.si) Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov.