the oldest AND most • POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. GESLO: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, ______IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IVA J STARE jSl IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST y ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH, ŠTEV. (No.x 146. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 1 7. SEPTEMBRA — THURSDAY SEPTEMBER 17, 1925. LETNIK XXXIV. Razvitje nove zastave društva Marije Pomagaj štev, 78, KSKJ. ZANIMIVI GOVORI. — SIJAJEN SPREJEM NOVIH ČLANIC V DRUŠTVO. — VELIKA UDELEŽBA OBČINSTVA NA VEČERNI ZABAVI V ŠOLSKI DVORANI. (Konec.) --~ v n^jm« »j ^ Po govoru domačega g. župnika je bil pozvan k besedi Ve- to prečital še vse došle brzojavne in pismene pozdrave, ki ry Rev. P. Hugo Bren provin-iso dospeli od sledečih društev cijalni komisar slov. oo. fran- in posameznikov: Od Rev. J. Čkskanov v Lemontu. Občinstvo J. Oman, duhovnega vodja K. ga je burno pozdravilo. Naj- S. K. J.; od dr. Marija Čist. prvo je povedal par smešnih, Spoč. štev. 101, iz Pueblo, katerim so se ljudje od srca Colo.; od Mr. John Zulieha, nasmejali. Nato je pa v lepih nadzornika KSKJ.; od Mr! besedah čestital društvu na raz- Martin.Shukle nadzornika K. viin blagoslovljenju nove S. K. J.; -od Mr. Ivana Zupan, zastave. Obrazložil je, zakaj urednika Glasila KSKJ.; od dr! je našemu ljudstvu tako pri- sv. Ane, št. 134, Indianapolis, ljubljeno ime Marije Pomagaj, Ind.; od dr. Presv. Srca Jezu-katero si je tudi to društvo iz- sovega, št. 172, West Park, O.; bralo za svojo patrono. Pozival od Vnebovzetje Marije Device, je zlasti mladino, naj sledi Ti št. 181, Steelton, Pa. Vsem, ki društveni zastavi dr. Marije'so poslali svoje čestitke in po-Pomagaj, zakaj za mladino je zdrave je zaklicala zbornica: razvilo društvo to novo zasta- Slava! vo, kot simbol, kateremu naj j Stoloravnatelj je gl. tajnika sledi v svojem življenju. Preč. ,Mr. Zalarja lepo zahvalil za g. govornik je žel za svoj glo- krasen govor in občinstvu je boko zamišljeni govor burno naznanil naslednjo točko, ki je pohvalo. bila proizvajana na klavirju po Nato je nastopilo cerkveno Miss Marg. Duller. peVSko dr. "Adrija", ki je za- Nato je govoril Mr. Frank pelo par lepih narodnih pesmi. Opeka predsednik nadzornega zakar je bilo burno aklamirano. [odbora KSKJ. Ob nastopu je 28 UR V VODI VISEČA NA SKALI; REŠENA. Toronto, Ont. — Tom Madden in George Goffin iz St. Catharines sta se nahajala v malem čolnu osem milj oddaljena od obrežja ko se jima čoln prekucne. Pomoči ni bilo blizu, k sreči je molela tam v bližini mala skala iz vode, ob katero so butali valovi. Nesrečneža sta kot zadnje upanje priplavala do skale, katere sta se držala trdo oklenjena, da ju ni odnesla voda celih 28 ur. Iz mučnega položaja so ju rešili obrežni stražniki. Prepeljana sta bila v bolnišnico. TAJNA POGAJANJA. KRIŽEM-SVETA. — Ženeva, Švica. — Semkaj je dospela vest, da ima Turčija pripravljenih 70,000 mož na Irak meji s katerimi hoče prisiliti povoljno rešitev mosulj-skega vprašanja v sporu z Vel. Britanijo. — Chicago, 111. — Med tem ko je čuvaj restavracije na 210 W. Madison cesti gledal ogenj v bližini so neznani tatovi odnesli iz lokala ročno blagajno, katero so pozneje našli razstre-ljeno. V blagajni je bilo $500, s katerimi so neznanci popihali. — Baker, Ore. — Robert N. Stan field, senator države Oregon je bil v neki tukajšni kavarni aretiran radi nespodobnega obnašanja. — Shelby, Mont. — Pet oseb ku pogajanj. ! je bilo na rfiestu mrtvih in ena Pariz. — Zakladsičarski taj-j težko ranjena, ko je v avto v nik Andrew Mellon je zahteval' katerem so se vozili trčil vlak. od francoskega finančnega mi-j Nesreča se je zgodila na križišču v dolenjem delu mesta. Caillaux-u in članom delegaci- i je za pogajanja poravnave dolga Francije Zdr. drž. prepovedano objavljati o pote-' ILLINOJŠKI DELAVCI NISO VEČ "RDEČI." Champaign, 111. — Illinojška delavska federacija je bila nekdaj na gl asu kot ena najbolj radikalnih delavskih organizacij Unije. Kakor posnemamo iz zadnjih poročil, se je prelevila in opustila idejo v "nebesa" na zemlji in išče prave poti, kakršno zavzemajo zavedni delavci, ki si ne pustijo trobiti od plačanih agentov sovjetske Rusije. Tudi nekateri voditelji delavstva so uvideli, da z glavo skozi zid ne morejo in so se podali zmernejšim 1 idejam. Sovjetski agenti nimajo sreče. PREKINJENA POGAJANJA nistra Caillaux-a in vseh članov delegacije za pogajanja poravnave dolga Francije Zdr. dr., da morajo obljubiti pod častno besedo, da ne bodo besedice zinili javnosti o poteku pogajanj, katera se bodo vodila tajno. Ker ta zahteva ne dela Zatem je pa prišla vrsta na povdarjal, da ni tako spreten Francozom nobenih ovir, so šegi. predsednico KSKJ. Mrs. [govornik kot so drugi, kar pa veda obljubili. Marie Prisland, ki je nastopila ni res. V svojem govoru je po-1' Mr- Mellon ima gotove vzro-kot podpredsednica in Obenemjkazal, da je Mr. Opeka prav;ke» da Prikriva ameriški javno-zastopnica gl. predsednika Mr. izboren govornik. V krepkih jsti kako bo barantal z Franco- Francija prekinila pogajanja s sovjetsko vlado v Rusiji glede dolga bivše carske vlade. Pa^iz. — Semkaj so prišla potrjena poročila z Moskve, da ie francoska vlada prekinila pogajanje s sovjetskimi delegati, katera so bila v teku že nad dva meseca za sporazumno spravo vprašanja dolga bi v- Iz Jugoslavije. __y —sytr - VELIK SHOD OKRAJNE KMETSKE ZVEZE ZA LJUBLJANSKO OKOLICO V LJUBLJANI. —ZBOROVANJA SE JE UDELEŽILA TISOČGLAVA MNOŽICA. — DRUGE VESTL Jf Tabor v Dravi j ah. Okrajna kmetska zveza za Ljubljansko okolico je sklicala za nedeljo dne 23. avg. kmet-ski tabor v Dravlje nad Ljubljano. Shoda se je udeležila ti-sočglava množica iz domače in IZ PREKMURJA. Nevihte. Dne 20. avgusta okrog 10. so se začeli nenadoma zbirati grozo vzbujajoči oblaki nad vasmi ob Muri. Kmalu je zače- j ^ i lo močno grmeti in strele so sosednih občin, prišli so pa tu-1., v . , , . .. m • - ,, .. ikar švigale, kar je spravilo lju- Antona Grdina. je pozdravilo z Občinstvo jo besedah se je potegnil za ver-if'- Mellon pravi, da ni treba dolgotrajnim »ki značaj pri jednoti in druš~ (javnosti vedeti o pogojih, kajti. — Chicago, 111. — Mrtvega so našli v postelji 70 letnega Harry Hancholta, na 634 W. 59th cesti. Umorilo ga je stru-jše carske vlade Franciji, peno žganje. I Je bilo še pred kratkem — Lincoln, 111. — Nad Logan porocano, da so pogajanja v okrajem je divjala strašanska polnem teku in se zadovoljivo nevihta, dež je lil, vmes pa pa-Razvijajo je to prekinjenje za dala debela toča. Velikanska ivlado v Moskvi prišlo nepriča-je škoda na poljskih pridelkih kovano. Sovjetska vlada je bila in drugi lastnini. Neurje je zav- Pri volji pripoznati dolg prej-zelo -10 milj široko črto, preko *ne vlade in je tudi privolila v severno-vzhodnega dela okraja. Pogajanje za povrnitev odškod- — Washington. — Vlada v,™"- za lastnino, katero so za- di posamezniki iz oddaljenih občin Ljublj. okolice. Shod je vodil g. Babnik iz St. Vida nad Ljubljano, poročala sta pa posl. Brodar in Smodej. Poslanec Brodar je v svojem govoru orisal položaj slovenskega naroda v naši državi, ostro obsodil krivice, ki se mu gode na kulturnem in gospodarskem polju, zlasti pa z nalaganjem neznosnih davčnih bremen, ki vodijo do uničenja kmetskega in drugih produk- di v velik strah. Ni pa bilo dolgo in že se je vsul dež, kakor bi lilo iz škafa. Istočasno pa nastane grozovit vihar. K temu se je pa še vsipala gosta toča. Ljudje so bili kar obupani. Vihar je kar podiral drevesa, lomil vejevje, odkrival strehe, podiral skednje in nesel o-tavo več sto metrov daleč,-da posestniki niso vedeli katera komu pripada. Takega viharja ljudje ne pomnijo že od leta 1913. Toča je napravila ve- tivnih stanov. Med viharnim j,iko -kodo PoSkodovana je ko_ pritrjevanjem množice je po-1_________________ • _ kazal na centralistične krivice, ki so omogočili in še omogočajo, da centralizem vihti svoj ploskanjem. Njen govor se je tvah in apeliral na vse, da naj se ameriškemu ljudstvu Washingtonu je dala dovolje- segli komunisti, povečini sukal o slovenskem ta značaj Jcrepko čuvajo in o- zdeli preveč ugodni in prelah-| nje italijanski vladi, da se na-j Sovjetska vlada bo apelirala zenstvu zbranim in organiziranim pod okriljem ugledne KSKJ. Nauduševala je navzoče žene in dekleta za katoliško jednoto, kjer je edino primerno mesto za katoliško ženo in katoliškega dekleta. Čestitala hranijo.. Za svoj govor je žel k' za Francijo, tedaj bi gotovo meravani polet z le živahno pritrjevanje. joporekali, na drugi strani pa,jpjma v New York h Na to je govoril Mr. John .Je-,če bi se zdeli prestrogi fran- preko Panama kanala. Dan po-!nje pogajanj. letalom iz na Brianda, francoskega zuna-lahko vrši njena ministra, za nadaljeva- rich nadzornik KSKJ. Za njim- je pa nastopil Martin Kremesec jcoski javnosti, bi zopet v Fran- leta še ni objavljei^T 1 — New York. — ()iem oseb AVTOMOBILSKE NESREČE. Mr. jciji vršalo. Toraj iz tega vzro- T'o tj- t \t i ?L P01T"ik • hphtnm^i^r'" t ^T^Jt^ °b vzho'! Chicago, 111. - Na križiču KSKJ. V krepkih m nauduse- |hrbtom ameriškega ljudstva du pri električni nevihti, kate- j, in Dearborn ceste je po ne- je tudi ona društvu na razvitju nih besedah je ožigosal naše |Za dolg, katerega je ameriško ra je divjala čez pokrajino pre- previdnosti čuvaja ki ni pravo- zastave. Za svoj govor je žela j brezverske nasprotnike. Zlasti i ljudstvo posodili Franciji in za! tečeno nedeljo. Materialna ško- £.asno ^aprl prehoda ko se je da je cenjena na pol milijona bHžal vlak nastala zmešnjava bič nad slovenskim narodom in preganja svojemu narodu zveste sinove po navodilu nekega štajerskega samostojnega demokrata, da je treba Slovence finančno uničiti, da bodo padli na kolena kakor Radič. ruza fižol, katerega je toča popolnoma izmlatila, proso, zlasti pa ajda, o kateri na mnogih krajih jii niti sledu. Prizadete so zlasti občine Krog, Ra-kovci, Satahovci, Murski Črnci in Gradišče. Torej tudi našemu Prekmurju nevihte letos niso prizanesle. Ta nesreča je pa bila ravno na dan, ko smo do prevrata praznovali ogrske-Posl. Smodej je orisal politic- ka kraIja sv Štefana. Od lan-ni razvoj od zadnjih volitev. |skega leta je pri nas ta praz_ Poslanci so z viharnim odo- od najlepše priznanje občinstva. Nato je prečitala še pismo, ki ga je poslal na društvo gl. predsednik Mr. A. (Jrdina iz strani Je izborno karaktiziral new-yorški švigašvagarski list Gl. Narobe. Pozival je Slovence, da se naj držijo tega, kar so jih učili slov. stariši. Njegov govor Clevelanda. Ko je podpredsed- je bil živahno sprejet od strani nica KSKJ. Mrs. Prisland pre-i občinstva. (katerega ameriško ljudstvo tako rekoč plačuje obresti. V Franciji odobravajo načrt Mellona za tajna pogajanja. Nadejajo se lahko izvedljivih pogojev. Ko se je angleški premier bravanjem pazljivo sledili izvajanju posl. Smodeja in z burnimi pritrjevanji odobrili politiko Jugoslovanskega k)lu-ba. Tabor v Dravljah je bil sijajna manefestacija za Slov. ljudsko stranko in dokaz, kako zdravo, trezno in pošteno j misli slovensko ljudstvo. -o- dolarja. R. VELIK POŽAR. v Danduian, prvi delegat Kana- so vse dobili pri .njej. Dne čitala pismo gl. predsednika jej Nato se je vršil slovesen spre- Baldwin v poncleljek mudil za nastalo viharno ploskanje v jem, katerega je vodila gl. (ne^aj časa v Parizu, je svaril dvorani. Na poziv stoloravna-1 podpredsednica KSKJ. Mrs. ministrskega predsednika Pain-telja je vstala vsa dvorana po'Marie Prisland. Blizu 30 novih leve-a, naj se pazijo pri skle-konci in je trikrat na ves glas članic je bilo sprejetih v druš- panju pogodbe z Zdr. dr., da gromovito zaklicala gl. predsedniku krepek: Živijo! Nato je deklamirala gl. pod- tvo Marije Pomagaj. jne bodo plačevali na dolg Ame- Po sprejemu se je radi poz- riki Ut^n več. kakor o a 1 rgliji. nega časa gl. podpredsednica j Kakor stojijo razmere danes, predsednici v pozdrav in za- poslovila, ker je morala oditi pojde Caillaux s svojimi dele- hvalo lepo deklamacijo Miss Mary Gottlieb in ji izročila v znak priznanja šop svežih cvetlic. " Stoloravnatelj je zahvalil gl. podpredsednico za krasni govor in odziv, nakar je pa pozval k besedi gl. tajnika KSKJ. Mr. Josip Zalarja, ki je nastopil-viharno pozdravljen. Mr. Zalar je kot lajik krasno opisal pomen zastave. Govoril je o slovenski trobojnici in jo je opisal, da bela barva sliši Gorenjcem, simbol njih belih snežnikov. Plava je dejal, da sliši Notranjcem in Krašov-cem, ker s Krasa se vidi plavo Adrijansko morje, o katerem poje slovenska pesem. In rdeča sliši Dolenjcem, ki predstavlja okusni dolenjski cviček. Tako je mojstrsko opisal slovensko trobojnico. Govoril je tudi o društvu in jednoti ter čestital društvu na slavnosti. Njegov govor je bil sprejet s živahnim pritrjevanjem. Gl. tajnik Mr. J. Zalar je na- proti domu. .gati v Washington z zaupa- Govorili so še razni drugi go- njem na konečno rešitev tega Obisk kanadskega senatorja. Belgrad v kateri je prišla ena oseba ob| obiskal dr. Ninčiča senator življenje, ko je vlak zadel truk. de pri letošnjem zasedanje Li- I ,ge narodov v Ženevi, ki je na - | V Des Plaines je zadel avto|da|j4em potovanju po Evropi v Oljni vrelci Standard kompani- v katerem sta bila dva moška;mhQ proučevanja evropskih je goreli 50 dni, škoda je ce- v poulično karo, ki je skočila s razmer njena na en milijon dolarjev. tira» avto Je Pa Porinilo daleč 0__proč, eden je bil na mestu mr- Bukarešt, Romunija. — V tev» drugega so pa težko po-tako zvanem "Wildcat" vrelcu jškodovanega prepeljali v bol-štv. 1., last Romano-America- j nišnico. na, ki je podružnica Standard 6653 Minerva ave. je av- nik prepovedan in ljudje ga tudi več ne praznujejo. -o- Izpred sodišča. Postaviti se je hotela neka Marija Grosova iz Bitnja pri Kranju. Ker pa ni imela denarja za kinČ, je šla k Jankotu Trohi in je tam ukradla srebrno urico, verižico, zlato iglo in brošo. Toda z ukradenim blagom ni imela sreče. Kmalo po Dne 21. a\g. je tatvini so jo osumili in izvršili pri njej hišno preiskavo. In res Oil kompanije je izbruhnil o-genj pred 50. dnevi, pogasili so ga šele pretečeni pondeljek, ko je napravil škode nad en vorniki, kot zastopniki doma- Jperečega vprašanja. Caillaux milijon dolarjev. Ogenj je na s-i. j -i. i..- .. upa, da bo imel pri poga- janjih tudi tukaj srečo, kakrš no je imel pri sličnih pogaja njih v Angliji. čih in tujih društev, ki so se u-deležili, kakor označeno v vče-rajšni številki te slavnosti. Po sklepu programa v cerkveni dvorani, pa se je otvoril drug program proste zabave v'razumeti, da ker se bo moralo šolski dvorani. Na večerni za-,povišati davke, se bo moralo bavi je bila udeležba izvanred-no velika in lahko rečemo, da stal ko se je vrelec pogreznil, da je nastala globočina 1143 metrov in je eden najglobokej-ših vrelcev v Romuniji. Pri tem Francoski industrijci so dali je padlo orodje na železno dvigalo, od koder se je utrnila iskra in užgala olje. Radi strašanske vročine Umrli so v Ljubljani: Barbara Lovrenc, žena paz-.mor(*a J° marca so jo aretirali, zdaj pa je bila obsojena na 4 mesece težke ječe. Ker so ji všteli preiskovalni zapor v kazen, so Grosovo takoj izpustili na svobodo. Grosova je bila radi tatvine že dvakrat kaznovana in bo tretja obsodba ni je bila navzoča vsa naselbina, kar pokazuje, kako priljubljeno je društvo Marije Pomagaj med našim ljudstvom. Posebno priznanje zaslužijo ženska društva KSKJ. iz drugih naselbin, kakor dr. Marije Cist. Spočetja iz So. Chicago, potem društvo sv. Genovefe, štev. 108, Joliet, 111. in dr. sv. Ane, štev. 127 iz Waukegana, ker so se v tako velikem številu udeležila te slavnosti. Priznanje seveda tudi vsem moš- tudi več producirati, radi tega ne bo držalo 48 urno tedensko bilo mogoče gasiti. Inženirji so delo. To si pa delavci takojpotem dali navodilo za predor tolmačijo, da se hoče novo j do gorečega vrelca, skozi kara- .terega so spuščali tekočino, ki davčno breme naložiti na mena delavcev, kar žali Bog, | j tudi nameravajo. -o- — Dubuque, la. — Joseph Seeley, star 18 let, je po nesreči padel pod vlak v Ionia in bil na mestu mrtev. ob tej slavnosti dr. Marija Pomagaj! Ta zadnja slavnost bo goto-kim in ženskim domačim druš- jvo vsem, ki so se jo udeležili o-tvom in vsem, ki so pomagali (stala v najprijetnejšem spo-do tako briljantnega uspeha.minu. _________ je nalašč za te vrste požare in po petdesetih dneh se .jim je posrečilo ogenj pogasiti, —o- JAHTA SE POTOPILA, MOŠTVO REŠENO. Chicago, 111. — Privatna jahta Anana tukajšnega advokata George Ort-a se je v jezeru ▼ sHneiii vetru potopila. Lastnika jahte in dva prijatelja so rešili obrežni stražniki. Jahta je popolnoma razbita in uničena. to povozil 60 letno Mrs. Pauline Katuzha, prepeljali so jo v bolnišnico, kjer je na zadoblje-nih poškodbah preminula« Poleg teh smrtnih slJcajev je bilo zadnje dni več drugih, mi katerih so bile nekatere o-sebe težko, druge lahko ppško-j dovane. Od januarja t. 1. do srede zjutraj je bilo v Chicago in o-kolici 539 smrtnih slučajev skozi avtomobilske nezgode, 270 jih je podleglo krogli in 167 strupeni pijači. -o- nika finanč. kontrole, hiralka,!vendarle spametovala, da nebi 34 let. — Blaž Svetel, mestni ihodlla v tuJe skrinje po kinč. požarni čuvaj, 78 let. — Hele-I - na Planine, vdova tajnika gra-> 0£NARNE P0ŠILJATVE ficnega društva, o7 let.—An-' drej Kušar, sodarski pomočnik, 20 let. — Ivana Knific, služkinja, 49 let. — Anton Širca, železn. čuvaj v pok., 73 let. — Ivan Komatič, trgovski potnik, VELIK ROP. New York.—Oboroženi ban-diti so v Manhattan izvršili dva drzna ropa pri belem dnevu. V Third ave. trgovini so zvezali pet oseb in odnesli dragocenosti v vrednosti $50,000. Nato so napadli avto v katerem se je peljal bančni sel in mu odvzeli $8,657. Isočasno so neki drugi svedrovci napadli tajnika in blagajnika Brooklyn banke ter odšli s plenom $11,050 v goto vini. Smrtna obsodba v Sarajevu. Okrožno sodišče v Sarajevu je obsodilo na smrt kmeta Ned-jelka Mitroviča, ki je zadavil svojo v blagoslovljenem stanu se nahajajočo ženo, njeno truplo pa zavlekel več kilometrov daleč od hiše v gozd. -o- Nagla smrt. 17. m. m. se je ponoči odprla kri Francu Frasu, mizarju drž. železnice v Mariboru, stanujo-čemu v Smetanovi ulici 61. Bil je v par momentih mrtev. — Umrla je Terezija Leb, vdova zasebnica iz Jurčičeve ulice. Pokojna je dosegla visoko starostjo let. -o- V JUGOSLAVIJO. ITALIJO. AYSTRIJO, ITD. NaSa banka ima sToje lastne »TMl s poŠto in zaneslji-rimi bankami | starem kraju in naie pošiljatre sagi* stavljene prejemnika m dom mU jM zadnjo poito točno in brez rukeM odbitka. Nal« cene za poiOjke ▼ dinarjih la S> rab »o bile včeraj sledeče: Skttpno ■ po i trdno: 500 — Din.................$ 9.60 1,000 — Din______________ $ 18.85 2,500 — Din. .............. $ 47.00" 5,000 — Din. ............. $ 93.50 10,000 — Din.................. $186.00 100 — Ur ................ $ 5.00 200 — Lir ____________ $ 9.65 500 — Lir ______________ $ 23.25 1,000 — Lir__________45.25 Pri poiiljatrah nad 10,000 Din. «1 nad 2,000 Lir poseben popust. Ker m cena denarja čestokrat tat* nja, dostikrat docela nepričakoraafe je absolutno nemogoče določiti cm| ▼naprej. Zato se pošiljatre nakaiaj« po cenah onega dne. ko mi sprejaa«. mo denar. DOLARJE POŠILJAMO KI TU91 V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAV* NO. Vse po&'ljatre naslovne na SLO VENSKO BANKO ŠIRITE A. SLOVENCA! 4ss Amerikanski Slovenec PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Ustanovljen leta 1891. The first and the oldest Slovenian Newspaper in America Established 1891. Zahaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek razven dneva po prazniku. — Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday except the day after holiday. v — PUBLISHED BY —< Edinost Publishing Company 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Telephone: Canal 0098 Cene oglasom na zahtevo. — Advertising rates on application. NAROČNINA: SUBSCRIPTION: Za Zedinjcne države za celo leto..................$4.00 Za Zedinjene države za pol leta...................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto........54.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta.........$2.50 For United States per year.......................$4.00 For United States per half year...................$2.00 For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75 For Chicago, Canada and Europe per half year... .$2.50 Številka poleg Vašega naslgva na listu znači do kedaj imate Ust plačan.— Obnovite naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki, morajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morajo biti prejeti vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira. "Entered as second class matter August L0, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879." Radičeva ofenziva v Sloveniji. Kakor poročajo starokrajski časniki je Radič spumpal s pomočjo znanega narodnega švigašvagarja Puclja nekak prvi Iladičev shod na Krškem polju. To je prva Radičeva ofenziva, ki jo je uprizoril proti slovenskemu narodu. Radič upa, da ho s pomočjo takih švigašvagarjev kot je P u cel j osvojil slovenske kmete, ter med nje zanesel svoj znani političen značaj. Toda Ratfič je lahko ugotovljen ,da se z vsemi svojimi zakotnimi načrti daleč moti, ako misli in upa, da bo dosegel med slovenskimi kmeti kak uspeh s svojim programom. Zlasti še, če pomislimo, da je Radič začel napadati slovenske duhovnike, kateri edini so še pravi zanesljivi in vestni voditelji našega naroda. Rad ič upa, da bo zanesel politiko svoje seljačke stranke med slovenske kmete ter jih na ta način iztrgal iz rok slovenske ljudske stranke. Na ta način upa dobiti večino celo v parlamentu in nakar bi kluboval vsem ostalim strankam v Jugoslaviji. Toda te sanj^ so pač samo sanje. Lahko pride še par Radičev in še Pašič povrhu, pa zavednih slovenskih kmetov ne bodo premotili. Slovenci so politično zrel narod in ne potrebujejo takih političnih prekucuhov, kakor je ala Radič in njegovi štafarji ala Pucelj, Prepeluh, itd. Slovenci imajo svoje vestne poštene voditelje in tem zaupajo in sledijo. Ti voditelji se pa ne borijo za tako zmedene načrte, kakor jih ima Radič. Pravi Slovenci zahtevajo Slovenijo Slovencem! Hrvati pa naj naredijo s svojo Hrvatsko, kar jim drago in tako Srbi s svojo Srbijo. .---O--- Rusija in njena politika. Ce pogledamo na sovjetsko zunajno politiko poslednjih let, zapazimo, da je precej ekspanzijonistična in da na vseh koncih in krajih poizkuša prodirati proti sosedom. To vidimo v Aziji, vidimo v Sprednji Aziji, kjer prodira v Perzijo. Tudi napram evropskim državam, ki meje neposredno na zapadne meje, nastopa izzivalno. Predvsem proti Poljski, največ pa proti Romuniji, kjer je glavno vprašanje Besarabija. Rusija je rovarila tudi še proti drugim državam, n. pr. proti Nemčiji, Madžarski, kjer je netila boljševiško revolucijo, enako proti Italiji in Angliji. Vrgla, se je celo na nemire v Maroku, kjer buriijo kolonialna ljudstva proti Franciji in Španiji. V vseh teh državah in deželah deluje Rusija na to, da povzroči socijalno revolucijo in da uniči svoje "socijalne" nasprotnike takorekoč brez kapljice krvi lastne vojske. Te namere se ji niso posrečile. Zato pa še vedno vzdržuje svoje zavojevalne, direktne ekspan-zijonistične cilje na zapadnih svojih mejah proti Poljski in Romuniji. Napram Poljski ima sovjetska Rusija predvsem socijal-norevolucijonarne namene, ker bi z zmago nad Poljsko potrkala neposredno na vrata Evrope. Drugo stališče pa ima napram Romuniji radi Besarabije. Tu se sovjetska Rusija lahko opira na slovanski nacijonalizem. Ta nacijonalizem tudi v celem obsegu izrablja za odpor besarabskega prebivalstva proti Romuniji. Ni slučajno, da službujejo v visokih vojaških položajih sovjetske uprave in vojske v ruskem delu Besarabije zelo izvežbani in proslavljeni generali in upravni uradniki bivše ca-ristične Rusije. Brez dvoma je, da vodijo sovjetske voditelje v Moskvi glede Besarabije ne samo socijalni momenti, nego tudi nacionalistični, kar je pozdraviti kot prvo stopnjo k preporodu ruskega nacijonalnega čustva. Za enkrat ruska zunanja politika" pa šej ne računa z naci- jonalnimi čustvi in interesi. Po Evropi straši še vedno s svojimi socijalnorevolucijonarnimi akcijami. V zadnjem času so se v tem oziri* storile precejšnje spremembe, ki kažejo, da se bo moskovska zunanja politika preorijentirala. Brez dvoma je, da iahko zaigra Rusija v Evropi tako velevažno vlogo, čim se odpove svojim socijalnorevolucijonarnim sanjam in se postavi na interesno stališče koalicij z zapadnimi evropskimi velesilami. — Potem bi v slučaju vzpostavljenja prijateljstva s Francijo mogla ruska politiki radi Besarabije in proti Romuniji postati povsem aktualnega značaja. — Danes je ta politika omejena na Rusijo samo in na njeno razmerje z Romunijo. V slučaju živahnejšega sodelovanja s francosko evropsko politiko pa bi to vprašanje postalo splošno evropsko vprašanje, ki bi ga se-ve tudi zapadni Slovani na severu in jugu Evrope odobravali in podpirali z vsemi svojimi slovansko navdahnjenimi močmi. Če bo hotela torej Rusija dosegati v Evropi pozitivne uspehe, bo morala preorijentirati svoje razmerje do Evrope ter se predvsem odreči dosedanji svoji socijalnorevolucijonami politiki. Potem bo marsikatero njeno stremljenje našlo dober odziv na zapadu in med temi stremljenji predvsem vprašanje Besarabije. " v "AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, lil- Cenjeno uredništvo: — Za radi moje odsotnosti iz Jolieta se je ta žalostna novica zakasnela. Zato Vam tem potom poročam, da je mirno v Gospodu zaspala dne 6. septembra Katarina Rogina stara 6S let na in:1,'; Indiana Str. po dolgotrajni 9 mesecev dolgi bolezni. Kakih sedem mesecev je bole-j hala, a je še hodila. Zadnjih 8 jtednov pa jo bila samo na bolniški postelji. Bila je večkrat jfrrevidona s sv. zakramenti za srečno zadnjo uro. Pokojna Katarina je bila blaga žena in vobče spoštovana v naši naselbini. Bila je skrbna mati svojim otrokom, vdova že več let j je skrbno čuvala nad svojimi o-(troci, da so vsi lepo vzgojeni, i Zapustila je dva sina in pet (hčera. Dva sina in tri hčere so jornožene. Dve so še doma. Pokojna je bila jako naklonjena cerkvi in društvam v naselbini, kjer je rada pomagala, i kadar je bilo treba pomagati. Spadala je k bratovščini sv. Rožnega venca, katere članice so se korporativno udeležile pogreba. Bila je članica dr. sv. Ane, R. Kat. Borst. katere so jo spremile k zadnjemu počitku. In članice dr. sv. Genovefe, št. 108; KSKJ. dasi ni bila članica njih društva so je spremile nn zadnji poti. Iiavnotako tudi članice dr. sv. Jurija KSKJ. in društvo sv. Družine, štev. 1, DSD. Pogreb se je vršil 0. septembra s peto sv. mašo z leviti v cerkvi sv. Jožefa. Cerkveni ipevski zbor je storil ob tej priliki svojo dolžnost in zanel pokojni da zopet vidimo se nad zvezdami. . . in sprevod se je pomikal ob obilni udeležbi na j pokopališče sv. Jožefa. Blaga žena, naj Ti sveti večna luč in počivaj v miru! Marko Bluth, zastopnik. -o- Forest City, Pa. Stavka na polju trdega premoga se nadaljuje. Vse je tiho in kot zgleda, se nihče ne za- Z avtomobilom skozi arabsko puščavo. Dr. Jehart: S polzaprtimi očmi sem žmiril ven na brezkončni rob, kjer je nebo slonelo na puščavi. Sanjal sem o Eufratu, o Babilonu, o vsem mogočem. Kar zagledam na obzorju prelepo sinje-modro jezero, osvežujoče je valovala hladna voda, palme so si namakale koreninice na bregovih, sredi jezera je ležal mičen otok z gradičem in palmovim gozdom. In više gor proti severu, da — tam je ležalo drugo jezero, strme skale so ga obdajale in palme so se klanjale njegovim valovom. Na vso moč sem si mel oči, vščipnil sem se v lice —, saj menda ne sanjam? ! Ne! Hvala Bogu, sem si mislil, puščave je ko- tnima za to stavko. Zima je pred durmi, in premogarji trdega premoga so brez dela. Krožijo razne govorice, da bo ta in oni posegel v spor in skušal obe stranki privesti do kom-jpromisa. A kakor vse zgleda je to le prazno besedičenje, j Dnevi in tedni teko. ne ukrene se pa ničesar radi tega. Te dni se je celo culo, da a-meriški industrije! kupujejo angleški premog. Če bo to šlo tako, potem premogarji lahko še precej časa čakamo na poravnavo tega spora. Vlada bi tega ne smela dopustiti, ako ima visoke tarifne določbe za druge izdelke, ki prihajajo iz tuje-zemstva, zakaj bi jih ne dali še na premog, da bi s tem država ščitila domačo premogarsko industrijo i h zlasti domače pre-mogarske delavce. Vidi se. kakor da so vsi ene misli in nihče se ne briga za poravnavo te stavke. Delavec je povsod zadnji in tako je tudi tukaj. 1 Te dni se je otvorilo zopet šole za leto 1925-26. Sole so po tem okraju prenapolnjene in mnogo razredov je tako razdeljenih, da ima en razred dopoldne in drugi popoldne, radi nomankanja prostorov. Naš o-kraj bo primoran izdati zopet ogromne s vote za povečanje javnih šol. Imeli smo te dni živahne jkampanje za primerne volitve, ki so se vršile v torek 15. sept. ;Med drugimi je bilo na kandidatskih listah tudi šest slovenskih kandidatov. Kako so volitve izpadle še ni znano, j To poletje je obiskalo našo !slovensko naselbino mnogo ro-jaEov iz drugih naselbin. Zlasti so prišli na razne obiske h sorodnikom in prijateljem Slovenci iz New Yorka in Cleve-jlanda. Pa tudi naših je mnogo šlo na počitnice in obiske v druge kraje. Pevsko društvo "Zvon'' je ;imelo na delavski praznik svojo zabavo v Mr. Zidarjevem G rovu, kjer je letos imelo že 'več slovenskih društev svoje piknike radi jako pripravnih in ugodnih prostorov. Udeležba je bila naravnost presenetljiva in izborili pevci so s svojimi točkami kratkočasili in zabavali udeležence. Bilo je izvrstno le še večkrat kaj takega priredite! Z veseljem so sprejeli tudi vsi Vaši naročniki Vaše naznanilo, da bo Amerikanski Slovenec začel z novembrom izhajati dnevno petkrat na teden. List je vsem zelo priljubljen in še bolj bo, ko bo pogosteje izhajal. Le tako krepko naprej pri listu. Pozdrav vsem naročnikom in jčitateljem tega lista! Poročevalec. -o- Ely, Minn. Šmentaj vendar, kaj pa je z našimi poročevalci? Tako večkrat kdo porobanti izmed naročnikov in čitateljev Vašega !lista. Nič ni, saj bi se lahko še kdo drugi oglasil, ali naj sa-jmo eden vedno piše. Le pero Iv roke in mesto, da poprašuje-te, kje je poročevalec vsak sam kaj poročaj. Saj je dosti novic. Zadnjič sem s zanimanjem čital dolgi dopis iz Gilberta, ki je tako pohvalil zlasti Eveleth, da smo drugi sosedje skoro zavidati začeli. A res je pa, odkar ima Eveleth preslikano cerkev se postavi in vse druge nas v žakelj dene. Kaj je pa pri nas novega? Veliko a posebno važnega, ki bi bilo vredno na ta veliki zvon obesiti pa tudi ni. Večkrat nas kdo obišče, pa tudi naši gredo kam drugam, iman o tu in tam kako prireditev itd. Eno stvar imam, ki fo hočem danes obesiti na ta veliki zvon in na.i jo javnost čuje. Vas g. urednik pa prosim, da jo objavite dobesedno, če ne pa prijatelja več ne bova. In to je to le: Čital sem te dni v znanem katoličanom ne prav -prijaznem newyorskem dnevniku dopis znanega Matica Pleharja. Ne |bom posegal v njegove zasebnosti. so dihurske in smrdijo. A odgovoriti hočem na to le: On pravi sem izprožil idejo za spomenik za Msgr. Buha, Med ■drugim napada lemontske frančiškane. kakor, da bi bili oni krivi, da Monsgr. Buh še spomenika nima. Kar hočem jaz odgovoriti Maticu Pleharja na kratko je to le: Matic, kdo pa si Ti? Kdo pa je Tebe pooblastil. da bi Ti postavljal in kolek-tal za kake spomenike slov. duhovnikov? Kdo pravim? Ali morda oni, katerim so bile pokradene razne stvari? Ha, lepa bi bila, da bi taki kot Matic vodili akcije za spomenike naših ; slovenskih pijonirjev pokojnih gg. duhovnikov?! Jaz sem za spomenik in to iz srca in bom prispeval sam. za Monsgr. spomenik, a ne kadar bodo vodili akcijo kaki pleharii. Ta akcija spada v področje slovenske duhovščine v Ameriki. Ona se naj zavzame in izvede to akcijo. ne pa kaki usiljivi pleharji. jToliko Maticu, ko vedno go-bezdari o spomeniku. Sicer sta Matic in pa urednik umirajočega liberalnega dnevnika dva precej enaka duševna sorodnika. Odveč je že, da tlačijo vedno enake Pleharjeve prismojene opazke v kolone svojega lista. To pokazuje tudi veliko prismuknjenost newyorskih u-rednikov. To sem napisal, da zavežem obrekovalnemu Ple-harju lažnjiva usta. Zanje čase je obiskala našo naselbino gospa Štorklja in je prinesla sledečim slovenskim družinam svoje odpustke: Dne 24 .aug. je prinesla družini Mr. in Mrs. Frank Malovašič krep- Te dni mi je neki moj prijatelj izborno karaktiziral, kako znajo rdeči diktatorji na Lawn-dale izborno prepričevati svoje pristaše, oz. člane rdeče jed-note, da kimajo za njimi. Karaktiziral mi jih je tako le: "Neki Ribničan je imel osla, s katerim je vozil po svetu svojo kega sinčka. Dne 31. aug. je suho robo Bilo je pa tedaj prinesla dobropoznani družim; hu(Jo ,eto Da]eč na okrQf, ni Louis Slabodnik tudi čvrstega sinčka. Istotako je prinesla krepkega sinčka družini John Schwigel na isti dan. Dne 8. sept. pa je prinesla družini Viktor Novak tudi sina. Vsem bilo dobiti nobene krme. Ribničan se jei bal, da mu osel pogine. Študira in študira in po-gruntal je izboren načrt, kako bo osla krmil. Dal mu je ob- lancev, ki so bili mehki. A osel starišem izrekam moje iskrene;jih je samo poduhal in ^ledal čestitke ! , j od daleč Ko Ribničan vidi, da Mr. Leo Kukar in Mr. Joseph( ogel oblancev jedel ne bo> mu |Mantel sta te dni odšla na auto-j pade v gl&VQ da^ih 0&e] radi mobilski izlet z družinami. Vodili se bodo do Port Arthurja in |od tam nazaj po North Shore ^tlakovani cesti skozi Duluth do-;mov na Ely. Tako sem Vam g. urednik I zopet skrpucal en dopis in prosim, da imate usmiljenje z njim. Pozdrav vsem! Elyski poročevalec. I -°- POPRAVEK V poročilu srebrnega jubileje društva sv. Jožefa štev. 53, K. S. K. .J. v Waukegan, 111. se je pomotoma izpustilo društvo j sv. Janeza Evang. štev. 65, K. I S. K. J. iz Milwaukee, katero je bilo zastopano z nad 80. člani. za kar prosimo društvo naj nam blagovoljno oprosti. Da je pa poročevalec izpu-}dif da je res tako kakor tega odklanja, ker so beli. Te i šmentaj, temu se bo odpomo-glo je dejal Ribničan, šel v Ljubljano in kupil zelene očala. Pride domov jih natakne o-slu na oči in pravi: no, zdaj so oblanci zeleni zdaj jih pa jejl. A osel jih kljub temu ni jedel. . Če pogledamo danes v lawn-dalski lajbžurnal, ki se izdaja za jednotine groše v svrho rdeče propagan4e najdemo isto. Članstvo mora, hoče ali noče priznati, kar trdi oča Zafrknik in njegovi korifeji. Če pravi Zafrknik, da ima krava črno mleko, potem je to pribito, če tudi ni istinito. Kdor ne verjame, se mu natakne temvi primerne pobarvane očala, da vi- trdi stil omeni eno društvo je vzrok, L^ari diktator. Smešno je to, a ker je bil prepozen navzoč, ko je resnično. jse je vršila parada. Pri banke-; Pred konvencijo so se zgo-,tu pa društva ali ni bilo kliea-jvorjeni kajoni pomenili in so no. ali pa je poročevalec prešli-j Vft6t onc delegate, ki niso hote- šal.l I Toliko v popravek. Dinaštvo sv. Janeza Evang. štev. 65. K. S. K. J. pa še enkrat prosim, I naj mi oprosti, ker se je vrini-jla ta neljuba pomota. Poročevalec. -o- RAZŽALJENJE. Žena gre v krčmo po svojega pijanega moža in da bi prišla hitreje domov, se hoče peljati j krava črno mleko. Ako pa bo-z električno. — Ko hoče mož, do, potem pa zaslužijo lawn li pritrditi zgovorjenim kajo-nom, da ima krava črno mleko iz jednote pometali, deloma su-spendali itd. Prav po boljše-viškem načinu. Na konvenciji je nekako blizu 300 zboroval-cev. t"pamo. da je med temi tudi nekaj takih, ki kljub temu, ako jim lawndalska gospoda natakne po svoje pobarvane o-čala ne bodo kimali, da ima vstopiti, pravi izprevodnik : "Slišite, s tako-le opico Vas ne pustim v voz !" — Tedaj se mož obrne k svoji ženi, rekoč: "Ali dalski rdeči diktatorski korifeji priznanje, da bitajo še onega Ribničana, ki je kupil oslu zelene očala, da bi osel vsled si slišala, Ema, ti moraš ostati tega prevaran jedel oblance. zunaj. 96 IN 19. V kraju San Giogio a Liri v Italiji je poročil 961etni posestnik Antonio Gastelli 191etno pastarico Antonijo Di Picco. Mladenka se nadeja lepe ded-ščine. NESREČE V ŠVICI. V zadnjih dveh mesecih je bilo v Švici 5 letalskih nesreč, 92 avtomobilskih, 43 motorci-klističnih in 17 kolesarskih nesreč. Pri teh nesrečah je izgubilo življenje 60 ljudi, ranjenih pa je bilo 120 oseb. Počakajmo, da vidimo. * + * Molek pojenjuje s svojimi vprašanji. O no, začel bo od-kraja, kar je že tisočkrat vprašal in nakar se. je že tisočkrat odgovorilo. On je točen in se drži onega gesla saj veste: da n. . . stavi v eni minuti več vprašanj, kakor. . . itd. Pač točen človek!? * * * Nekateri ljudje so res špasni. Lastijo si pravico svetit s svojim žarkometom (je prava le-ščerba. Op. stav.) v druge g:la-ve, med tem, ko je v lastni duplini pravcata črna tema. nec, ob Evfratu smo! Moje veselje je odurno uničil prof. Perry. "Mirage —!" Le to je rekel. In razumel sem. Fata morgana —! Še par trenutkov in spet je ležala mrtva puščava pre^ menoj. In odslej sem jo gledal, mamečo in goljufivo fato morgano — kako se neki temu po slovensko pravi ? — vsake pol ure, in vsaki-krat na drugem mestu in vedno nove slike. Vsakikrat pa je bilo sinjemodro jezero glavna reč v sliki. In koder sem hodil po Mezopotamiji, povsod me je spremljal ta zanimivi, za puščavo značilni pojav. Vedno sem se veselil goljufivih slik, le eno me je jezilo, fotografirati se niso dale! Enkrat sem poskusil, pa plošča je po razvijanju kazala le — golo puščavo. Hm, tudi značilno. Ob desetih pa sem zares zagledal Eufrat! Kar nenadoma, ko smo privozili krog peščenega griča. Vsi smo vzkliknili, najbolj glasno jaz. Stari oče Fiat! Rajska reka —. Ne vem, čd sem se Nila tako razveselil, ko sem ga pred štirimi meseci prvikrat zagledal. Rad bi bil fotografiral, ta prvi pogled na Eufrat, pa si nisem upal ustaviti avtomobila. Toda sreča mi je prišla na pomoč. Pok! je naredilo in avto je obstal. Luknja v zračni cevi! Dvajset minut! Kakor nalašč! Skočil sem iz voza in hitel ven k reki, komaj petdeset korakov je bilo. Otipal sem vodo, jo poskusil, si umil roke, si omočil obraz in fotografiral bregove na dolgo in široko. Star beduin s svojo ovčjo čredo je prišel ob reki navzgor, neprenehoma je polagal roko na čelo in na srce, obstal ter se mi klanjal. Šel sem bliže na osem metrov ter ga fotografiral s čredo vred. Ko pa sem se obrnil da bi šel, se je mož zadri za menoj : "Bakšiš, ja harvad-ža!" Odslej smo se vozili trdo ob reki navzdol. Pokrajina se je polagoma izpremenila. Kanali so lezli na vse strani iz reke, polja so se začela, tu pa tam palme, zelenje se je prikazalo, srečava li smo spet ljudi, prstene koče so stale ob bregu — potovanja po puščavi je bilo konec. Odpoldne smo prišli v Ramadi, v najskrajnejšo angleško postojanko. Pregledali so nam potne liste. Nekoliko me je le vznemirjalo. Saj so me doma različni ljudje toliko strašili, da je le težko priti v Igrad. Pa nič se ni zgodilo. Moj vizum angleškega konzula v Zagrebu je popolnoma zadostoval ! Lepa hvala gospodu za njegovo prijaznost in za dobri vizum! Iz Ramadija do Feludže smo se vozili dve uri. Pokrajina je postajala bolj in bolj zanimiva. Pa to je že "lrag" in njega bom popisal pod drugim poglavjem. Na potonskem mostu smo se sprepeljali v Feludži čez široki Eufrat, onstran pa smo doživeli kar dve luknji v zračnih ceveh, eifo pri tovornem, eno pri osebnem avtomobilu. Spet sem hvalil svojo srečo, ki mi je pošiljala nesreče pri avtomobilih, da sem utegnil fotografirati —. Iz Feludže v Bagdad je 65 km, tu je Mezopotamija najožja. Za to pot potrebujete karavana dva dni, mi smo jo prevozili — natančnq v 45 minutah ! Seve je kazal števec 90 km brzine in pokrajina je ravna in gladka ko mjza. Spet se je pojavila na obzorju temna črta, bagdadski palmovi gozdovi, in tamle više sta se bleščali dve zlati kupoli in šop mi-naretov, — Kazimeu! Kakor iz topa ustreljeni smo šinili čez neki kanal, mimo siv-kastih poslopij, mimo vozov in ljudi in avtomobilov — in v hipu smo zavozili v sredo najživahnejšega "korso" v zelen palmov drevored. Nepopisno pestra slika ! Moški v dolgih kaftanih, snežnobelih, rumenih, pisanih, s turbani in tarbuši na glavi, ženske odete od glave do'nog v pestre svilene halje zelene, rumene, bele, modre, črne in vseh drugih mogočih barv; nepregledna vrsta kočij in avtomobilov, šum, drdranje, smeh, govoričenje — zdelo se je, da se je ves Bagdad zbral v slovesen sprejem zapadnih gostov! "AMERIKANSKI SLOVENEC' Iz življenja in sveta. ke rodbine Grimaldi v D ž en o vi, potomec slavnega admirala Grimaldija in bratranec Dorije, je pred 200 leti kot jezuit odšel na Kitajsko. Določen je bil za prevajavca in prepisavca v zgodovinski zbirki kitajskega cesarja. Enajst bratov je tvorilo njegovo družbo, njih vozove so vlekli volj. Sledili so jim vojaki. ki naj l>i belce branili v slu-'so z zmaji. Na glavi nosi čepi raju sovražnosti s strani doma-|co iz zlatih niti; enaki so čev-inov. Jezuitje so bili oblečeni. 1 ji; pas ima iz zlata in na njem \ kitajsko nošo, imeli so kito in ;je pritrjena cela vrsta malih Ker je prebivalstvo po končani svetovni vojni tako naglo naraščalo, je bilo treba zgraditi obilo novih hiš. Stavbni mestni urad beleži, da je bilo od leta 1921. dalje zgrajenih 4000 hiš, tako da ima mesto sedaj 12.-000 hiš. V mestu se je tudi promet zelo oživel. Vseh avtomobilov l'e seda/v mestu 1321, kar zna- „„ „ . , . ,či, da je število luksuznih av- P;l Ce?ar,U' ,kl ?? smatrajo za tomobilov v zadnjem letu na_ rastlo za 500. PEKING PRED 200 L£TI. izpostavijo pred mestnimi vrati, Nek član znane plemenitaš- da ga požro psi. Da je človek obsojen, zadostuje tudi, če ni ugajal kakemu mandarinu ali starejšega sina Neba Cesarska palača, ki obvladuje obe mesti, tatarsko in kitajsko, je podobna trdnjavi. Ce« Mesečno se rodi v Beogradu 280 otrok, umre pa okoli 200 o- , v, , . seb. V mestu je 12 bolnic, 15 sar je nebeška oseba, oblečena j,ekarn 233 zdravnikov. v osem »vinih oblek, ki jih o-; v zadnjem 4asu se jc tudi en° nad Vezane društveno življenje zelo razvi- brke. viseče navzdol, koničast klobuk in zelo dolge nohte. Tako so potovali-vnotranjost kitajske dežele. Po več kot tritedenskem potovanju so dospeli na široko cesto, ki je bila tlaka-na z granitom in kmalu so opazili nebroj stolpov in streh, ki mečev. Mandarin Phu lo. V mestu deluje 6 naučnih in naučno-dobrodelnih društev, 77 raznih društev, 9 strogo gospodarskih in 15 športnih. . Dnevnih časopisov izhaja 11 in JG Policijski 50 raznih književnih, ilustro-ravnatelj v onem delu palače, vanih satiričnih perijodičnih kjer žive cesarjeve zene, katerih je 3000 in ki so zaprte po celicah. O. Grimaldi je prisostvoval praznovanju začetka pomladi. Parižanke še danes omedlevajo od strahu ter si ne upajo v dotično gostilno. ■-o- SREDSTVO PROTI UTRUJENOSTI. * * Kampanja za 700 novih naročnikov! '»»»»»»»'O WW w w jco soli, vodo dobro zmešali in , io uporabljali kot hladilno pijačo. , . . i Kmalu se je pokazalo, da so časopisov. , . . , . , -r , . , 0 delavci, ki uziva.io slano vodo. Mesto ima parkov. 3 muze-1 Na Angleškem uporabljajo že dalj časa z uspehom novo sredstvo proti utrujenosti. Ta'«|* se pojavlja posebno močno pri rudarih, ki delajo pod zemljo + v veliki vročini. V nekem rud-' «}* niku morajo delavci kopat? ru-! + do pri 27 stopinjah temperatu-j ♦ re. Tu in pa v železolivarnah,) + kjer tudi vlada neznosna vro-čina, so jeli Angleži uporablja-j ^ ti novo, baje zelo uspešno sred- ▼ stvo proti utrujenosti. Ponudi-'*®* li so delavcem piti slano vodo J ^ ki izvrstno vpliva na poživlja-!^ nje organizma. Vsakemu litru ? vode so pridejali kuhinjsko žli- J* v + Izredna prilika! Izredna kampanja! Izredna prilika! Ponovite svojo naročnino sedaj! Pridobite novega naročnika sedaj! Zakaj pa? Zato, ker sedaj dobite list še za staro ceno $4.00 "AMERIKANSKI SLOVENEC" začne izhajati z mesecom no-vembrom dnevno petkrat na teden, kar je toliko kot dnevnik. Za dnevnik bo tudi višja naročnina. Zato je koristno za vsakega naročnika, da ponovi in podaljša svojo naročnino še za naprej v tem času, ko velja še stara cena $4.00. Sedaj je prilika, da poagitira v sak naročnik in p idobi gotovo vsaj enega novega naročnika za Amerikanskega SI venca, ker zdaj si ga lahko naroči vsak še za staro ceno $4.00. Č iatelji in naročniki nepozabite tega! Katoliški Slovenci agitirajte v tem času za nove naročnike! so se dvigale izza mogočnih zi- Cesar se v slovesnem sprevodu dov. Bil je to Peking, glavno poda v svetišče kmetov. Kot je, sto kitajskega cesarstva, starodavna navada prime za Pri velikih porcelanastih vratih zlat plug in zorje eno brazdo.1 m je karavana ustavila. Oficir Dostojanstveniki vodijo konje, je pregledal njih listine in nato Vsi prisotni so na kolenih, raso smeli naprej v mesto. ' zen sto kmetov, ki prepevajo O svojih vtisih v Pekingu pi- stare svete pesmi. Po konča-še o. Grimaldi sledeče: som tu tri mesta, obdana od ne-jsilnici v svojo palačo v sprem-dostopnega obzidja, v katerih stvu tisoč vojakov, so nahaja rumeno prebivalstvo, Po stari navadi se Kitajci poročijo v dvanajstem ali trinaj- hotelov s in 1521 javnih ie, 2 gledališči, X varijeteje, 7 kinematografov. 1760 posteljami lokalov. Ljudskih šol ima mesto 24, srednjih šol 0, vojaško akademijo, več strokovnih šol in univerzo s 5 fakultetami. Pestro je razvito tudi poslovno življenje, kar priča zlasti odpornejši uri delil in da se ne utrujajo tako hitro kakor oni. ki so odklonili uživanje pijače. Enake poskuse je napravil tudi profesor Neville Moos v Bir-! puške, minghamu na vseučilišču in ie dosegel iste rezultate. Delavcem, ki so bili ob stopinjah vročine izmučeni * * h Katoličan brez katoliškega [ časopisa je, kakfr vojak brez Slovenski fotografist R. PAWL0SKI in Našel! nem obredu se vrne cesar v no- ki razpolagajo s ki ga moramo ceniti na več milijonov duš. Tu se nahajajo pa- NA PRODAJ. 120 akrov farma po nizki ceni, katera je v bližini mesta. 100 izčrpani ter niso mogli naprej | akrov je pod plugom. Prodam ■i. , . , , . , . , (je dal piti slano vodo. Utruje- j ker sem sama. Več se poizve .dejstvo, da ima mesto 61 bank. ... - , , . ... _.. ' __. . - . ' . , o-f______,„____ ..c)j n y • nost Jlh ie tako.i minila. Pijača Pn lasnici: Margareta Golob, ka itaI ' nU "°ni i.iih je poživila, da so mogli ta- 801—7 lth Ave., West Allis, ___koj nadaljevati delo, katerega Wis. t. GROZEN PR7ZOR~V PARIŠKI |s° '""ej m°nlli "rekiniti---:- o- GOSTILNI. stem letu. V Pekingu starši no i biče, pagode in-prav različna marajo deklic, če se jim rodi: Te dni ie prišel v neko pariš-svetišča v velikem številu. To deklica, jo izpostavijo na cesti ko gostilno blizu "Pantheona" so bogate zgradbe, v katerih so in prepuste njeni usodi, sinove neznanec s klobukom na glavi. ROMARSKI PROMET. Število romarjev, ki so d^se-daj obiskali Rim ob priliki letošnjega svetega leta, znaša PRODA SE CANDY STORE na 2237 W. 21st Cesti. Za pojasnila vprašajte istotam. Chicago, 111. č. p. b. 719 No. Chicago St. Se priporoča slovenskemu ob činstvu v naklonjenosti _JOLIET. ILL. PRIPOROČAM SE rojakom na Ely, Minn., da kdor potrebuje sveže rože in vence, dobi največjo izbero pri meni. FR. PENGAL, Ely, Mine. (č) DRUŠTVO SV. DRU2INE (Holy Family Society) it 1. D. D. D. Joliet, Illinois. Ustanovljeno 2. nov. 1914. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1925. Predsednik........George Stonič Podpredscd.....John Kramaric Tajnik Paul J. Laurie h. Zapisnikar....... Frank Vid«c Blagajnik .............. Jos. Gršič Reditelj ............ Martin Bluth GROZDJE — GROZDJE! krasne stvari. Ceste so ravne in pa vzgojijo, da jim pomagajo Ne ^ se ozrl P° ljudeh, ki so jpo! milijona in se bo do konca; široko.'hiše nizke in brez oken v starosti. j baš sedeli pri obedu, je vdrl v leta še precej povečalo. na cesto. Tri vrste državljanov živi v mestu: prvič pismeni; ki edini lahko dobe kako državno službo, to so mandarini; drugič obrtniki in trgovci, ki neprestano marljivo delajo, in narod delavcev, ki stanuje ob mestnem zidovju in katerega nalaga je, O. Grimaldi jc ostal deset kuhinjo, kjer je stala na mizi, -o- let v Pekingu v naselbini oo. je-! skleda z velikim, kosom suro- ZAČETEK TISKA, zuitov, katero je bil ustanovil I. veKa mesa. V to skledo je segel Na Kitajskem so baje tiskali 1670. o. Verbiest, učeni belgij- s sv°jimi umazanimi prsti, po- knjige že pred 0. stoletjem, ski zvezdoslovec, ki je bil dobil i Slabil meso ter ga začel jesti Kot poseljen oddelek Ruske od cesarja dovoljenje, svobod-1 surovega. Dočim je trgal meso znanstvene akademije bo razno izvrševati obrede sv. Cerkve,'2 je vihtel v levici nož stava starih rokopisov in knjig, a samo v tujskem delu mesta. in grozil, da zakolje vsako- Tako bodo razstavljeni tam tu- dovažati mestu hrano. Zločince vtaknejo v vojaško suknjo, iz BEOGRAD ČETRT MILIJON njih postanejo slabi vojaki, ki SKO MESTO. __ nosijo težko mušketo (puško) Prebivalstvo gar, ki se mu drzne približati in mu poskuša odvzeti plen. Gosti so se tega prestrašili in i jih je našel na Mongolsker, v jugoslovanske so začeli vstajati od miz ter se; mrtvem mestu Khara-Khoto di kitajski rokopisi in knjige, j in sicer iz 2. do 9. stoletja, ki JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar Zdravniške recepte izvrsuj*-točno. Zaloga fotografičrih potrebščin. — Prinesite k nan> filme v izdeljavo. K od a ki in Kamere 1758 W. 21st Street in WooW CHICAGO. ILL. Izvrstni sladoled — mize za goste. Koncem tega meseca ali za-; četek oktobra dobim dve ali tri j kare vsakovrstnega GROZDJA. Kare bodo stale nr. progi Pau-| line & Blue Island ave. Rojaki ne zamudite ugodne prilike — cene nizke. Se priporoča Slo-|novitve vencem in Hrvatom. Nadzorniki: Frank Vranichar, Joseph cel, Jakob StrukeL An- LOVRENTZ LOTRICH, 1937 So. Trumbull ave. Phone: Rockwell 8126. Društvo šteje 507 članov in članic ter 261 otrok. Za 50c na mesec se plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpore na vsak delavni dan. Od usta-do sedaj se je izpla-plačalo $13,421.00 bolnišk« pore. Dne 1. Dec.1924. se je na hajalo v blagajni $4922.41. I Rojaki pristopite v naše ve-j liko društvo, kjer se lahko za-! varujete za posmrtnino in bol- in vsakokrat obrpejo glavo prestolice se vedno množi, me- proč, kadar poči strel. Večina ljudi je Konfucijeve vere. Za najhujši zločin smatrajo tatvino. Kazni zanjo so silno mučne. Večkrat so tatovi obsojeni na smrt in njih starši so prisiljeni, prepevati pred truplom, ki ga sto raste in zavzema večje dimenzije. V knjigah mestne u-prave je matrikuliranih 210.-000 stalnih prebivalcev in 10.-000 takih, ki bivajo v prestolici le prehodno. Tako ima presto-lica redno 250.000 prebivalcev. RAD BI ZVEDEL za naslov od Janeza in Fran- niško podporo. Petek. Meseca maja sta Društvo plača $1.00 nagra- r , • se nahajala v St. Louis, Mo., de za vsakega noveera člana \ rgla se je nad požeruh,, skovmeskonca osmega stok ^a jih bo te dni; od kodei. sta se ne,nano kam kakor tudi D^ružba ** S : obiskal nas. zastopnik Mr. Leo pre3eIiIa. Prosim cenjeno ČUa.-ne plača $1 00 nagrade. torej o--^xlad1c radi naročnine. Cenje- telje če kateri ve za nfuiino se. $2.00 za vsakega novega kan- ,,e cliatclje »n naročnike prosi-j danje bivališče naj mi nazna- didata, ki ga pridobite v dru-Pogostoma se čuje, da je u- mo, da mu gredo na roko in mu]ni> čo pa sama bereta ^^ mrl kak star človek, ki je bo- .pomagajo šiniti katoliški tisk.' hitro odstranjevati iz gostilne.! profesor Kozlov. Med knjiga- NAROČNIKOM V CHICAGO £iv Končno se je ojunačila krčma-, mi se nahajajo tudi kitajske ti-j IN OKOLICI a. Vrgla se je nad požeruha, skovine s ko ki je goltal meso. Požeruh pa ja po Kristu. jo je res napadel z nožem in ji — zadal več opasnih ran. Tudii Bogat berač. PRVI SLOVENSKI KATOLIŠKI SHOD V SO. CHICAGO ¥ nedeljo, 20, septembra 9 VSPORED: 1. Ob pol deseti uri se zbirajo dobrodošla društva in domača društva v cerkveni dvorani. Društva pridejo s svojimi zastavami. 2. Ob deseti uri odhod društev v cerkev. a) slovesna inštrumentalna maša, katero služi Rev. J. J. Oman duhovni vodja K. S. K. J. b) cerkveni govornik Rev. P. Podbregar. c) po sv. maši blagoslov z Najsvetejšim. d) po službi božji javna manifestacija ali obhod. 3. Po javnem obhodu čas odmerjen za banket prirejen gg. govornikom glavnega odbora K. S. K. J. in na čast gostom. 4. Ob drugi uri popoldne nastop govornikov gl. odbora K. S. K. J. po številu in med njimi gl. predsednik Mr. Anton Grdina. a) nastop še drugih govornikov, c) petje in godba ter prosta zabava. K obilni udeležbi vabi naselbina sv. Jurija v So. Chicago vse najbližje naselbine kot Chicago, Wau-; i kegan, Joliet, Bradley, Elkhart in še vse druge bliž-nje naselbine. Rojaki pridite prihodnjo nedeljo 20. septembra v So. Chicago, da poživimo svojega duha, in da se poveselimo vsi, ki smo enega duha. PRIPRAVLJALNI ODBOR. krčmarja, ki je prihitel svoji ženi na pomoč, se je lotil z nožem ter ga na več mestil ranil. Ko je prišla policija, se je za-barikadiral v kuhinji in redarjem ni preostalo drugega, kakor da so začeli nanj streljati. Eden izmed njih ga je pogodil v glavo in divjak se je zgrudil z mesom v zobeh mrtev na tla. Ko so stražnili moža preiskali, niso našli pri njem ne denarja ne dokumentov. Ne ve se niti, kakšne narodnosti je. Ves Pariz pa govori o tej stvari in račil in živel siromašno, pa so (Prigovarjajte tudi svoje prija-našli po njegovi smrti v njego-jtelje in sosede, da se naroče vem slabem pohištvu večjo svo- na naš katoliški list. to denarja. Tako se poroča se- Uprava Amer. Slovenca daj iz Geneve, da je umrl te dni j v Badaluku neki Dominik Ma-tino. Bil je berač, živel je siromašno in hodil slabo oblečen okoli. Med njegovimi cunjan.i so našli denarja v vrednosti j naj se oglasita na naslov: Joseph Nanut, Webb Hotel —So. Hibfcing, Minn. Sept. 16—17. VPRAŠAJTE VAŠEGA SOSEDA 200 tisoč lir. -o- 55T ŠIRITE AM. SLOVENCA. cTake the Rapid Transit se veča z mestom $1.25 Vozite se kakor daleč in kamorkoli hočete -za $1.25 skozi celi teden—vi ali vaša družina lahko rabi tedenski listek. Videli boste. kako malo boste porabili za vožnjo. Chicago - Evanston - Miles Center Pass $2.00. Dobi se na vseh "L" postajah. \ erja jc danes ko je bita včeraj — jutri, veliko večja ko kdaj poprej— to jc Chicago! Kakor raste mesto, tako tudi raste Rapid Transit. Xe samo na podaljšanju ie obstoječih prog, temveč tudi v zboljšanju o-preme za večjo udobnost potnikov, katerim služi proga Rapid Transit. Ne glede nato v katerem delu mesta živite najbolj je prikladna za vas služba Rapid Transit. Preglejte zemljevid od mesta na vaši bližnji postaji prepričali se boste o velikosti mesta in kako temu sorazmerno odgovarja "L"'. CHICAGO RAPID TRANSIT Ako je ime! že kedaj opravka- ali če je že ališa: kedaj o Kaspar American State Sankr, njegov odgovor bo '"da"! V tej banki ima večina našega slovenske* ga naroda svoje prihranke, ali pa imajo posojeni denar na njih novih domovih, kupljene naše prve hipoteke ali hipoteč-nc bonde, zavarujejo poslopja proti cgniu, pošiljajo denar v stari kraj in ku-pujeno šifkarte potom našega posredovanja. Vsi, kateri so sc obrnili na nas v bodisi kakršnemkoli bančnem poslu, so bili zadovoljni in tako boste tudi Vi. KASPPAR AMERICAN STATE SANK štvo. Naš Mladinski oddelek vam nudi lepo priliko, da zavarujete svoje otroke. Ta oddelek raste od dne do dne in bode v kratkem eden izmed najmočnejših. Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na odbor: Predsednik: Geo. Stonich 815 N. Chicago St.; tajnik Paul J. Laurich, 512 N. Broadway ; blagajnik: Joseph Oer sich, 401 Hutchinson St. Vsi v Jolietu, 111. Sigurna banka za Vašo prihranke. 1000 Blue Island Ave., Chicago vogel 19. ceste Illinois. Bančna trdnjava Jugoslovanov v Ameriki. The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovrstne denarne vloge, ter poiilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00. -j' - - - -..-, PI- ^pyifi - - m « WJ nJ W. IIIIMI • Ml ■ • - "AMERIKANSKI SLOVENEC- Gladiatorji Zgodovinski roman iz leta 70. po Kristus«. — Angleški spisal G. J. Whyte Melville. Prevedel Paulua. Potek njegovega dosedanjega življenja, u-darci usode, ki so ga zadnji čas zadevali, — vse to je pripravljalo v njem ugodna tla za seme,/ ki prinese dober, stoteren sad, vse to mu je kazalo, da biva nad njim neka moč, ki je silnejša, ko najpogumnejša človeška vztrajnost, da obstoja nad vsem človeškim deja- -njem in nehanjem upanje, ki sega čez grob—. Nekaj minut je klečala in molila, goreče molila za sebe, zanj —. Čutil, vedel je, da moli zanj, in ko so njegove oči zrle njen ljubljeni obraz, tako čist in miren, obrnjen k nebu, takrat je čutil, da je vsa njegova duša izpremenjena pod njenim blažilnim vplivom da je njegova ljubezen do tega Bogu posvečenega bitja čista vsakega zemeljskega nagona —. Vstala je končno. Prijela ga je za roko in stopila sta po samotnih, zapuščenih vrtovih. In razlagala mu je svete resnice nove vere, krščanstva, kakor jih je čula od Kalhe, in jih verovala, kakor so verovali učenci tistih bla-govestnikov, ki so na lastne oči gledali Gospoda in njegove čudeže in na lastna ušesa slišali Njegove nauke —. Ni govorila učeno, toda govorila je z žensko prepričevalnostjo in z razlogi srca. Kako srečna bo večnost, kako veliko plačilo za one, ki gredo za Njim, da oko še ni videlo in uho še ni slišalo, kaj je Bog pripravil tistim, ki Njemu služijo —. Pod nebom, odetim v mesečni svit, razžar-jenim na obzorju od plamenov gorečega Ka-pitola, v zapuščenih vrtovih Mecenovih in Horacijevih, pod ožganim drevjem in med » razmetanimi grobljami je vsrkal Britanec prve nauke krščanstva od hčere Judove, ki jo je ljubil, in njen obraz se je svetil od nadze-meljske nežnosti, ko maje kazala pot k večni sreči, k večnemu življenju, — njemu, ki ga je ljubila bolj nego samo sebe. Med tem pa je krog njiju nemoteno divjalo morenje in ropanje, in nasilje po ulicah. In kj er so se srečale Vespazianove čete s polomljenimi cezarjeVimi legijami, se je vnel boj in besno so se klali nasprotniki iz zgolj krvoločnosti in meščani so iz varnega zavetja svojih streh in oken z divjimi klici podžigali borilce. Požari so sijali v mesečno noč in skre so se spale po ulicah in kri je tekla in vino v potokih in niti zapuščenim vrtovom Mecenovim ni prizanesel vihar in poboj, ki je razsajal po nesrečnem mestu. XIV. Mlada Cerkev. Ko sta hotela zapustit svoje skrivališče, ju je ustavil in pognal nazaj med temno drevje naraščujoči hrušč, ki se je valil po bližnjih ulicah. Od vseh strani so doneli vzkliki zmage, kriki obupa in besno razgrajanje pijanega veselja. Posamezne trume premaganih in zmagovalcev so se pripodile celo preko zunanjih delov vrta' in Britanec in njegova varovanka sta morala bežati globlje v temne samote svojega zavetišča. Končno sta prišla na varen, skrit prostor pod gručo temnih cipres, kamor ni bil dosegel Neronov požar, in tu sta se ustavila, da si po-čijeta. Mariamna se je čisto pomirila Eska pa je z utripajočim srcem preudarjal nevarnosti in težave, ki jih je še bilo treba premagati, preden bodeta dospela na drugo strart Tibera in jo bo spet izročil v varno zavetje očetove hiše. Tema je bila v njunem skrivališču pod gostimi cipresami, nekdaj široka, sedaj že zelo zaraščena cesta je peljala skozi drevje, sre- brni lunin svit jo je mestoma obseval, mestoma pa metal globoke sence cipres preko nje. Mariamna se je tesno oklenila svojega spremljevalca. "Tako varna in srečna sem poleg tebe," mu je ljubeče dejala. "Zdi se mi, da sva menjala vloge! Poprej sem bila jaz v skrbeh, sedaj pa si ti —. Ne bojiš se, tega ne, pa nemiren, si —. Eska Lkaj ti je —?" se je splašila ko je zrla v njegov obraz in opazila, da je hipoma ves prepadel in prebledel. Njegove oči so bile kakor osteklenele —. Z odprtimi ustnicami in okamenelim obrazom je stal pred njo, divje in nepremično je strmel in na temnem ozadju cipres je bilo njegovo lice bledo kakor ste