APRIL
1	S Hogon
2	N Cvetna nedelja
3	P Rihard, škof Q
4	T Izidor
5	S Vincencij +
6	č V. čet., Viljem
7	P Veliki petek + _8_S Velika_sobota
9 N Veliknnoč
10	P Mehtilda
11	T Leon I. J
12	S Raba, muč.
13	č Hermenegild
14	P Lldviha	+
15	S Peter Gonz.
SLOVENEC
mn S3XDYENSKI m% m soteriki
Wnltr: Cm vm 1« Paroš — ip pruvito 1« fttnto* — p<J 6oft Bi mM
GOlSILQ SLOV. KATOU DECAVSTVX V AMERIKI IN URADNO GEASDLO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOOETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHOEJ3! X CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLOM IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE K ZEDINJENIH DRŽAVAH. ,
IOfficial Organ of font Slovenian QrganltvUontl
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH-
ŠTEV. (NO.) 67.
CHICAGO, ILL., PEEK, 7. APRILA
FRIDAY, APRIL 7, 1939
LETNIK (VOL). XLVIII.
iVse moštvo v zračni armadi in v mornarici na svojem mestu, da lahko stopi v enem trenotku v akcijo. — Pričakuje se, da Hitler ne bo napovedoval vojne, marveč bo enostavno nepričakovano udaril.
London, Anglija. — Načelnik britanske admiralitete, Lord Stanhope, je imel v torek zvečer pri neki zabavi pomemben govor, kateri je bil sprva od časopisja priobčen, a so ga pozneje "zadušili" na poziv vlade; govor jasno kaže, kako napetim smatra An-glij a sedanji položaj in kako pričakuje, da utegne Hitler vsajc čas udariti.
Iz govora se obenem vidi, da jo Anglija prepričana, da si države ne bodo jemale časa in truda, da bi vojno po mednarodnih predpisih uradno napovedovale, mairveč, da se bo ta začela na "moderni", bolje rečeno barbarski način, kakor sploh vse vojne zadnjih časov, namreč, da se bo z bombami naznanila otvoritev konflikta. In ravno za tak nenadni napad se je Anglija z vso skrbnostjo pripravila, kakor je objavil Stanhope.
Že par dni, je dejal govornik, stoji angleška zračna sila in mornarica v taki .pripravljenosti, da bo lahko v enem trenotku stopila v akcijo; vse moštvo je na svojem mestu, protiletalski topovi so nabasani in celo motorji v aeroplanih so stall no razgreti, da jih: je treba v slučaju sile samo pognati. Nič se namreč ne ve, kaj utegne napraviti Hitler, kadar se razjezi. In, da je že zdaj jezen, se lahko z gotovostjo sklepa, ko Anglija s poljskim zun. ministrom, kateri je točasno v Londonu, sklepa pravo vojaško pogodbo, naperjeno proti Nemčiji, in se enaka pogodba namerava skleniti še z drugimi državami. Hitler pa je nedavno zagrozil, da obkroževanja Nemčije ne bo trpel ter je tako prav mogoče, da udari, predno bo imela Anglija priliko, zgraditi pravi obroč o-krog Nemčije.
Stanhopov govor je bil na poziv vlade iz drugih izdaj listov izločen, d,'očim so ga prve izdaje že priobčile. Za ta' vladni poziv je dal Chamberlain v parlamentu v sredo pojasnilo, da se je z njim skušalo prihraniti prebivalstvu nepotrebno razburjanje. Dejal pa je, da 'm'u ni žal, da se mu ni to povsem posrečilo, češ, da zdajj javnost vsaj ve, kako temeljito je Anglija pripravljena.
-o-
"VLOMILEC" SE ZNAL SPRETNO UMAKNITI Chicago, 111. — V svojem stanovanju na 3125 Montrose ave. sta Mr. in Mrs. R. Burke zadnji torek, popoldne zaslišala, da so se neka vrata na rahlo odprla, in takoj nato so se zaloputnila in od znotraj zaklenila vrata na toiletu. Neki vlomilec se je 'moral skriti v hiši, sta dejala drug druge mu, na kar se je mož postavil pred vrata z dvignjenim stolom v rokah, da lopne vlomilca, ako bi prišel ven, dočim je žena šla telefonirat po policijo. Ta je tudi urno prihitela in najprej pozvala neznanca,
NAZIJSTVO V ARGENTINI
Preiskava ugotovila daleč razširjeno gibanje.
Buenos Aires, Argentina. —
Nenadna preiskava, ki jo je pred par dnevi podvzela tukajšnja policija v raznih na-zijskih središčih, je pokazala, kako močno je že nazijstvo zasidrano v Argentini. Iz zaplenjenih listin se razvidi, da so se čutili naziji že napol gospodarjem v deželi in so imeli seznam vseh Nemcev tukaj,ki se niso strinjali z njih gibanjem; in proti tem osebam so se izvajale staln'e nasilnosti. Dvignili so se že celo tako visoko, da so nameravali zasesti južno argentinsko provinco, Patagonijo, in jo proglasiti za svojo, češ, da nima Argentina nikake pravice do nje. -o-
POGAJANJA ODLOŽENA
Razgovori med CIO odloženi.
federacijo in
VELIKA ZMAGA ZA ŽUPANA KELLYA
Chicago, 111. — Pri županskih volitvah zadnji torek je sedanji župan Kelly sijajno zmagal. Dobil je namreč skoraj 821,000 demokratskih glasov in bil tako izvoljen za nadaljnja štiri leta. To je sicer več kakor jih je dobil v 1935, vendar pa imajo tudi republikanci povod za veselje in za upanje, četudi je bil njih kan-didait Green poražen. Green je namreč dobil nad 637,000 glasov, kar je več kakor jih je še sploh kdaj dobil kak republikanski kandidat za župana v Chicagi. Tako se je za republikance porodilo upanje, da je to znamenje, da se mesto vrača v republikanski tabor in da bo do narodnih volitev prihodnje leto že popolnoma v njem. Skupno je bilo torej oddanih skoraj en milijon in pol glasov, k čemur je brez dvoma dosti pripomoglo lepo yreme, ki je vladalo ta dan.
VOLIVA IZGUBIL SVOJ
New York, N. Y. — Zastopniki obeh delavskih organizacij, federacije in CIO, se ne bodo v s vrh o nadaljnjih pogajanj sešli za nedoločen čas. Tako se je objavilo to sredo, dočim je bilo sprva določeno, da se imajo razgovori vršiti isti večer. Povod za to odložitev, katero je zahteval Lewis, načelnik CIO, je v tem, ker se hoče počakati izida zasliševanje v senatu glede izpremem-be Wagnerjevega delavskega zakona, in pa zaradi tekočih pogajanj med premogovno unijo in operatorji.
-o-
IRAK IMA TRILETNEGA KRALJA
Bagdad, Irak. — Kakor je bilo zadnjič kratko poročano, je bil tukajšnji kralj Ghazi, star 27 let, ubit v avtomobilski nesreči. Tako je postal novi kralj pokojnikov tri leta stari sinček, namesto katerega pa bo vladalo pet regentov, ki jih izbere parlament. Vsled kraljeve nesreče je prišlo do resnega incidenta v nekem drugem mestu. Ljudstvo tamkaj namreč ni bilo poučeno in je domnevalo, da so Angleži povzročili kraljevo smrt, in tako je masa ljudi navalila na angleški konzulat in ubila konzula.
ŠTIRJE UBITI V KOLIZIJI V ZRAKU
Quincy, Mass. — Med vojaškimi manevri v zraku, ki so «e vršili tukaj zadnji torek, se je pripetila usodna nesreča, v kateri so štirje letalci izgubili življenje. Med poletom je namreč prišlo do kolizije dveh aeroplanov, na kar sta oba padla na zemljo. Vsled te nesreče pa je bilo ogroženih še več drugih oseb, kajti letali ste padli na hiše in predrli strehe. K sreči pa so vsi stanovalci še pravočasno pobeg-nili.
SODELUJE Z NEMČIJO
Albanijo oborožuje Italija kot svarilo Jugoslaviji in Grčiji. — V Španijo pošilja nove čete.
-0-
NI ČUDNO, DA NI ČASA ZA POČITNICE
Eldon, Ia. — Tukajšnji zdravnik, dr. S. H. Sawyer, skrbi za zdravje prebivalstva že 50. leto in skozi vso to dobo in imel nobenih počitnic. Tako je namreč zaposlen, da ni imel nikoli časa misliti na oddih, kajti poleg zdravniškega poklica ima še razna druga opravila. Tako je bil načelnik prostovoljne požarne brambe, dalje je že 25 let bančni predsednik in povrhu vsega še član šolskega odbora.
PREJŠNJI VPLIV

Zion, 111. — W. G. Voliva, načelnik krščansko katoliške verske sekte, ki je bil pred leti takorekoč neomejen diktator v tukajšnjem mestu, je v veliki meri izgubil svoj vpliv. Že pri zadnjih volitvah pred ieti je bil poražen njegov kandidat in ponoven znatni poraz je njegov županski kandidat doživel zopet pri volitvah pretekli tbrek.— Voliva si je, kakor znano, pridobil "slavo" s svojo trditvijo, da ;zefmlja ni okrogla, marveč ploščata.
Predstavite vašim prijateljem "Amw. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na roče!
KRIZEMJVETA
—	London; Anglija. — Iz Tirane, pjestolice Albanije, je prispelo v sredo poročilo, da se je kraljevi dvojici rodil sin. Kralj Zog se je poročil s kraljico Geraldino, hčerjo neke Amerik^nke, lani 21. aprila.
—	Berlin, Nemčija. — Iz uradnih statistik, izdanih te dni, se ugotavlja, da je tekom lanskega leta narastel nemški državni dolg za štiri miljarde ■dolarje:*; Skupni državni dolgovi so znašali koncem januarja nad 11 miljard dolarjev.
—	Pariz, Francija. — Turčija stavila Franciji zahtevo, da se ji dovoli zasesti severni košček Sirije, imenovan Alexandretta. Bržkone se ji bo ugodilo, da se jo na ta način lažje pridobi v tabor pro.ti-nazijskih držav.
-o——
TABORIŠČA ZA
TUJEZEMSKE ZLOČINCE
Washington, D. C. — Poslanski juridični odbor je v torek odobril zakonski predlog, po katerem bi se imeli poslati v posebna taborišča tuje-ze'm'ski zločinci, ki se po zakonu ne morejo deportirati.
-—o--
BOMBNO ZATOČIŠČE V VATIKANU
Vatikan. — Vsled vedno večje vojne nevarnosti so se tudi tukaj podvzeli koraki za slučaj bombnih napadov za varstvo papeža in njegovih pomočnikov. Kot zatočišče v ta namen se je izbral neki stolp, katerega zidovi so debeli 15 čevljev spodaj in 9 čevljev zgoraj.
Iz Jugoslavije
Umazana špekulacija z usmiljenjem do slepih, katero je vodil neki Nikola Vinogradov, da si je na ta način grabil imetje. — Zopet žrtev neprevidnega ravnanja z orožjem. — Smitna kosa. — Razno.	6
Rim, Italija. — Da ima Italija velikopotezne načrte z Albanijo in jo namerava nekako pritegniti popolnoma v svojo vojaško sfero, kakor je bilo že včeraj objavljeno, o tem se ne skuša čuvati nikaka tajnost v tukajšnjih vladnih krogih; nasprotno, še pospešuje se, da se te vesti čim najbolj mogoče razširijo.
Priprave, ki jih ima Italija glede Albanije, bi dale misliti, da je albansko kraljestvo v neposredni nevarnosti kakega napada. Pogodba, sklenjena med obema državama v letu 1927, natn'reč govori, da si boste priskočili medsebojno na pomoč, ako bi bila katera od njih ogrožena; ker pa. ni za Albanijo točasno niti naj-manje nevarnosti, je vzrok za italijanske priprave drugje ;in tega Vzroka ni težko najti.
Z gotovostjo se pričakuje, da bo Anglija povabila v pro-tihitlerjevski blok med drugimi državami tudi Jugoslavijo in Grčijo. Ako bi se ti dve odzvali, potem bi se Italija čutila ogroženo, kajti kot zaveznica Nemčije bi smatrala, da je vsak korak proti tej, naperjen istočasno proti njej sami. In oboroževanje Albanije je nekako svarilo obema omenjenima državama, naj se ne daste izvabiti od Anglije.
Priprave Italije pa se opažajo tudi na drugih 'm'estih. Tako je Francija ugotovila,da pošilja Italija nove čete v Španijo, namesto, da 'bi pozvala domov tiste, ki jih je imela tamkaj doslej. Glede ega je zahtevala v sredo francoska vlada od generala Franka pojasnilo.
-o-
VRHOVNI SODNIK POTRJEN Washington, D. C. — S pretežno večino glasov, 62 proti 4, je senatska zbornica zadnji torek odobrila imenovanje Wm. O. Douglasa članom vrhovnega sodišča. Novi sodnik je star 40 let.
največji aeroplan na svetu
naj pride ven. Ko pa ni bilo nobenega odgovora, je z železnim drogom ocfprla vrata tolieta. Prostor prazen. Vprašujoče so gledali drug drugega, dokler se jim ni posvetila prava rešitev: Veter je zaloputni! vrata in zapah se je Sam sprožil.
1 Grdo izkoriščanje
Ljubljana, 16. marca.—Kakor se izve, se v Beogradu zopet razpleta žalostna in sramotna afera podle špekulacije z usmiljenjem do naj bedne j-sih — do slepcev. Junak te žalostne afere je neki Nikola Vinogradov, ki je, kakor sam pravi, trgovsko zelo podjeten in "človek idej". Izkoristil je lahkovernost odbornic ženskega društva za zaščito slepih deklet in napravil z njimi pogodbo, da on, človek idej in podjetnosti, preskrbi znamke, katere se bo razpečevalo po vsej državi. Odbornice so pogodbe podpisale, zadovoljne, da so našle dobrega človeka, ki je tako velikodušno pripravljen pomagati najbednej-šim. V pogodbi je stalo, da dobi 25 odstotkov društvo, o-ziroma sklad, 25% mož ideje, ostalo pa za režijske stroške. Moža ideje so že meseca januarja klicali na odgovor na policijo, kjer je pripoznal, da je razpečal 7 in pol milijona takih znamk, pa je od vsega tega prišlo v sklad komaj o-krog'260.000 din. Moža so naznanile nekatere članice, ker so pač dvomile o njegovi poštenosti. Pokazal je pa na policiji podpisano pogodbo in ko so prišle na policijo še podpisane odbornice, so njih izjave podjetnemu možu odprle pot v svobodo, da je zopet nadaljeval zasnovano trgovino z zna'm'kami za slepe. Svoje poslovanje je Vinogradov skril pod plašč društvenega odbora, da se je tako rešil davka. Znamke pal so mu po vsej državi prodajali tudi poštni uradi in to po odredbi poštnega ministrstva.
Policija pa ni mirovala in prav kmalu je dobila podatke o velikih kupčijah na račun slepih deklet. Ko so Nikolo Vinogradova spet klicali na policijo, so ga tudi tam pridr žali, čeprav je odločno protestiral: Jaz sem vendar trgovec, trgovsko pogodbo s « m sklenil z društvom in pri trgovskem poslovanju ne more nihče od mene zahtevati sentimentalnosti!
Pred oblaptjo nepotrjena pogodba pa je seveda najzgo-dovornejši dokaz, da mož ni samo trgovec brez sentimentalnosti, marveč tudi nevaren izkoriščevalec. Poštno ministrstvo je že pred njegovo aretacijo ustavilo prodajanje znamk pri poštnih uradih. Nekatere odbornice so skušale moža tudi zdaj rešiti, pa so bile oblasti bolj previdne in ga drže v preiskovalnem zaporu. Afera podlega izkoriščanja je tu in zdaj je treba samo še dognaiti vse to, kar gre preko dosedanjega priznanja Nikole Vinogradova.
pri Trafelovih v Podlehr.iku. Ves dan so domači in drugi delavci kopali v vinogradu. Po končanem delu so se zbrali k večerji v domačiji posestnika Janeza Trafele. Po večerji se je razvilo veselo razpoloženje. V družbi je bil tudi 26 letni Matevž Rozman, ki je pomagal v vinogradu. Okoli pol 9. zvečer je šel veselo razpoložen iz hiše. Zunaj je potegnil samokres in sprožil dvakrat v zrak. Strela sta privabila domače iz hiše. Rožma-nu, ki je hotel tretjič sprožiti, pa je samokres odpovedal. 16 letni posestnikov sin Jajnez Trafela je skočil v hišo po svetilko, da bi svetil Rozmanu, ki si je ogledoval samokres Nepričakovano pa je počil strel. Mladi Janez Trafela je obležal v krvi. Po nesrečnem naključju je bil ustreljen v trebuh in je kmalu podlegel v . bolnišnici poškodbami.
r-O-
Zaboden na poti v cerkev
Posestnik Ivan Kukovec uz Terbegovcev, občina Sv. Jurij ob Ščavnici, je šel v nedeljo 19. marca k rani sv. maši v družbi z neko vdovo. Na poti ga je ustavil viničar Štefan Kramar iz Kokolajnščaka in mu po kratkem prepiru zasadil nož v prsi. Smrtnonevar-no ranjenega so pripeljali v ptujsko bolnico.
Smrtna kosa
V Nove'm mestu je umrl Franc Mastnak, javni notar v Trebnjem. — V Novi vasi pri Rakeku na Notranjskem je umrl zadet od kapi Alfonz Kastelic, trgovski potnik star 42 let. —V Ljubljani je umrl Franc Lebar, bivši cerkovnik na Bledu star 92 let.
Ameriški potniški aeroplan "Yankee Clipper" pred svojim poletom iz Baltimore proti Evropi. Ta aeroplan je največji, kar se jih je doslej zgradilo na svetu in se bo uporabljal p61eg več drugih za preko-atlantsko potniško službo. Sedanji prvi polet je bil nekako v svrho preizkušnje.
Žrtev neprevidnosti
Maribor, 13. marca. — Tra gična nesreča se je pripetila
Nesreča
Pred kratkim se je ponesrečil pri spravljanju hlodov drvar Janez Rebič s Slemena. Drvarji so spuščali po strmini hlode v Bistriški klanec, pa se je Robič prepozno umaknil. Hlod mu je zdrobil hrbtenico. Revež je podlegel poškodbi v mariborski bolnici
Nagla jeza
Nekdo se j« bil hudo razjezil na Franca Smoleta, posestnika iz Velikega Gabra in ga kar z motiko udaril po glavi. Smole je moral iskati zdravniške pomoči v ljubljanski bolnici.
-o-
Trije poškodovanci
Z motornim kolesom se je vozil 41 letni posestnik Anton Podkrižnilc iz Račja. Pri tem je padel in se hudo poškodoval. — Hrbtenico si je nalomil pri padcu 31 letni kovaški pomočnik Josip Husu iz Maribora. — V tovarni, kjer je bil zapo'slen, je pri delu padel S9 letni delavec Srečko Šalamun s Pobrežja in si zlomil več reber.
"TARZAN IN PREPOVEDANO MESTO

mit&r rM^a'YTO^ffiriiS

Amerikanski Slovenec
roči Amerikanskega v domovini.
Slovenca — Vsem
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto ______________
Za pol leta ________________
Za četrt leta _______________
Za Chicago, Kanado in Evropo: ....
Za celo leto_____________$6.00
Za pol leta____3.00
Za četrt leta_________________1.75
Posamezna številka _____________ 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday*.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
I Evropa nima demokracij. Ima le monarhije, abso-I lutne ali omejene, z razliko, da je na mestu absolutnih mo- svojcem
narhij zdaj diktatura. Lenin, Stalin nista cara, pa sta čitatdjem in članicam Sloven
i i - ■ r> i. i: ti • t vi i • tt t v i» . ske Ženske Zveze veselo Veli-cara, kakršen je bil Peter Veliki ali Nikolaj II. In ce bi si
Hitler postavil krono na glavo, ali Mussolini spodrinil kralja, bi bila pač kralja, zdaj sta absolutna monarha, če hočete, despota. Razlika med diktatorjem in kraljem je le, da diktator ni kronan.
Več ali manj je razen Švice vse enako, ker pod vplivom teh — laži-demokracij.
Subscription:
For one year __________________________$5.00
For half a year _________________2.50
For three months ________________________ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ______________________$6.00
For half year________________3.00
For three months _________________ 1.75
Single copy __________________„____________ 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Misli k Velikemu petku
Spoznajmo pod Kristusovim križem, da imamo tudi mi vsak svojega. Bog nam kri-žev ne bo odvzel, bo jih pa polajšal in moči nam bo dal, da se ne zgrudimo pod težo. Zato stran z obupom, zato proč s praznimi tlapnjam o paradižu na svetu, ki ga ni in ga nikoli ne bo. Zadenimo vsak svoj križ in hodimo za Kristusom, ki nas vabi: "Pridite, obremenjeni, jaz vam polajšam." Le pojdimo h križu, kot so šli stotnik m Janez, Marija in žene, pa bomo pogumni in močni v bridki življenjski borbi.
Pomnimo: ne tisti, ki seje, ne tisti, ki priliva, Bog je, ki daje rast. Torej ljubi Bog naj nam da rast v dobrem, rast v milosti božji, da bi mogli praznovati sveto veliko noč v božjem miru in lepem veselju, v hvaležnosti za odrešenje, v ljubezni do našega Gospoda Zveličarja.
F. Š. Finžgar.
J. M. Trunk:
Resnejša o demokracijah
Namenoma rabim množino, ker je vse polno demokracij, dasi bi imela v bistvu biti le ena. Vsaj pri nas ima svojo demokracijo g. JVIolek, in bognedaj, da bi nad njo le malo podvomil. Bumf .. bo padlo. Cvet demokracije je g. Witkoviču sedanja ruska demokracija, ki je najdemo-kratičnejša. Cez našo amerikansko demokracijo oba vihata nosove, in če še kdo kako zine o kaki demokraciji, naj si prej zavaruje glavo. Množina je na mestu vsaj pri besedi o ti demokratični robi.
Svet je treba vzeti, kakršen je, in tako tudi demokracije. Evropo imenujemo stari svet, kar je, ampak demokracija ali demokracije so zelo mlada deteta, dete niso, ker jih je precejšnje število. Razen male Švice bi so tja do svetovne vojske težko moglo trditi, da je bila kje kaka le količkaj vredna demokracije, najmanj francoska republika. Vlade so bile monarhične, absolutne, omejene, konštituelne. Na čelu so bili carji, cesarji, kralji. Ti so po vojni večinoma šli in na njih mesta so prišli presidenti, kancleri, diktatorji, vodji. Do Wilsonovega prihoda Evropa sploh ni poznala besede "demokracija", najmanj kak Lloyd George ali Clemenceau. Wilson je nekaj izjavil, da je treba "svet narediti varen za demokracijo", ampak George in Clemenceau sta z ligo narodov mislila le na Britanijo in Francijo. Šele pozneje so spravili ta izraz na dan. "Smo demokracije, mi smo demokracije", pravi Tardieu v svoji znani knjigi o mirovni pogodbi, ampak ti "mi smo" so Francija, Britanija in Zedinjene države Amerike. Prav v zadnjih mesecih je vse polno pisanja in govorjenja o teh demokracijah — zopet Francija, Britanija, Zedinjene države — mi, pravijo, moramo držati skupaj, zediniti naše moči, armade, sredstva, da obvarujemo svet pred komunizmom, diktatorstvi, fašizmom, nazizmom, ki
preti objeti ves svet. »
Mi, demokracije. O Zedinjenih državah bi še šlo. Ampak Francija in Britanija — bogami — to so demokratične pokveke, ne demokracije. Francija je tvorba komunistov, imenuje se "rdeča republika". Sloni na treh "konštitucionalnih zakonih", toraj je konštitucija vlade, ne pa svobode. Vlada je neomejena, kakih zajamčenih pravic in zasebnih svobod ne pozna. Ministri so lahko monarhisti, rojalisti, socialisti, radikalci, komunisti. Demokracija — bunk.
In Britanija? Demokracija? Znani angleški novelist, J. B. Priestly, je pisal pred kratkim: "Niti politično, niti socialno dežela ni nobena demokracija. Kaj je v resnici, nihče prav ne ve, mislim pa, da bi se pravilno lahko imenovala plutokracija, ki je ovita v aristokracijo". Vladajo samole "najboljši", drugi so "podložni", niti ne državljani. Do 40 miljonov je "Angležev" brez prave demokracije, ka kor razvidno zgoraj, in potem je do 400 miljonov takih, ki sploh nimajo besede. Farsa demokracije, ne demokracija.
ZANIMIVE VESTI IZ JOLIETA
Joliet, 111.
Še par dni in minil bo štiridesetdnevni post, nastopil bo veselejši čas, katerega vsi z veseljem pozdravljamo. Ob tem veselem času se vsak1 rad obleče v praznično obleko, da s tem tudi na zunaj bolj slovesno praznuje Velikonoč. Komaj pa mine velikonočna nedelja, je že tukaj velikonočni ponedeljek in s tem dnem se prično veselice in druge prireditve in zabave.
Tudi pri naši podružnici št. 20, SŽZ. se z vso vnemo pripravljamo za velikonočno veselico, ki se vrši na velikonočni ponedeljek zvečer v Slovenia dvorani. Letos bomo imele takozvani "League of Nations Dance" ali ples Lige Narodov. Na to prireditev lahko pride vsakdo in se lahko obleče v katerokoli narodno nošo, naj bo slovenska ali katerega drugega naroda. Čim več različnih oblek bo, večje bo zanimanje, ki ga bodo vzbujali razni kostumi. Pa tudi drugih zabav ne bo manjkalo na tem plesu. Znano je že, da so vsakoletne pomladanske prireditve SŽZ v naši naselbini ene najlepših, naj-kratkočasnejših in najuspešnejših. Zelo bi nas veselilo, da se te veselice udeleže vsi prijatelji iz bližnje okolice, kakor tudi da nas pridejo pogledat članice in prijateljice chikaške podružnice št. 2, SŽZ., katere bomo z veseljem pozdravile v svoji sredi. Isto-tako želimo, da tako store tudi druge podružnice v okolici.
Naj navržem še nekaj novic iz naše metropole. Naša fara je velika in menim, naj^ večja za Clevelandom. Radi tega imamo mnogo društev in veliko raznih prireditev, pa to vse za majhno svoto vstopnine in tako človeku res ni treba, da bi mu bil dolg čas.
—	Dne 23. marca je minilo leto dni, odkar so nas za vedno zapustili naš župnik Rev. John Plevnik ter odšli v večnost. Darovala se je peta črna sv. maša v spoin'in pokojnika, katere se je udeležila množica fairanov, da so tako počastili blagi spomin pokojnikov.
—	Sedaj v postnem času, za praznik sv. Jožefa smo imeli 40 urno pobožnost, katero je
odil Rev. Potočnik, župnik na slovenski fari sv. Cirila in Metoda iz Sheboygana. Tretji

dan je bil sklep pobožnosti
slovesno procesijo. — Ravno te dni, ko bodo te vrstice pri-občene, pripravljanj o naše čč. šolske sestre božji grob v cerkvi. Naš božji grob je znan kot eden najlepših, kajti nas zares spominja na Kristusov grob. Ne le farani, tudi tuje-rodci od blizu in daleč trumo-ma hodijo veliki petek v našo cerkev, da tam počaste Gospoda, ki leži v grobu.
V nedeljo 26. marca se je na izredno željo raznih fara-nov in drugih prijateljev ponovila lepa igra "Under the Seal" in to pot v nemški dvorani sv. Janeza. Igra se je zopet jako lepo obnesla. — Tudi fair ni prostor, kjer se bodo od sedaj naprej vršili pikniki in druge zabave na prostem, je pridno v delu, kajti naši farani se potrudijo, da si čimprej zagotove lastni zabavni prostor za piknike še to leto. Prostor, kot je ta, je bil za-željen že pred leti iit tako bo končno uresničena želja, da se bomo lahko na svojem' zabavali v poletnih mesecih na prostem.
Tudi priprave za kegljav-sko tekmo SŽZ, katera se vrši letos v Sheboyganu, Wis., so v polnem teku. Te turneje se bodo udeležile tudi naše keg-Ijačice od naše podružnice SŽZ. Tekme bodo 15. in 16. aprila. Upamo, da zopet pri-neso kako nagrado. Želimo jim obilega uspeha. — Kampanja SŽZ se bo zaključila ob ]:oncu tega meseca. Še je čas za tiste čitateljice in prijateljice, katere še niso v naši sredi, da se upišete. Storite to čimprej, kajti prilika, kot je dana v tej kampanji, je redka. Zato vam š.e posebej svetujem slovenske žene in dekleta, da pristopite v naše vrste. Pristop je prost in mesečni prispevki so tako mali, da jih lahko vsaka zmore, če le hoče.
Ker že pišem o kampanji, želim omeniti tudi kampanjo Amerikanskega Slovenca. Tudi ta je precej živahna in želim, da bi bila tudi uspešna. Svetujem, da kdor le more, naj list naroči svojim dragim v stari domovini, kjer ga tako radi sprejmejo in radi berejo. Iz lastnega prepričanja to vem in iz lastne skušnje, saj sem sama videla lansko leto, ko sem bila na obisku v domovini. Rekli so mi, da jim Amerikanski Slovenec prinaša več novic, kot njihovi lastni časopisi v domovini. Radi tega še enkrat, kdor le more, naj na-
konoč in nasvidenje v ponedeljek 10. aprila v Slovenia dvorani.
Josephine Erjavec
--o-
NAZNANILO
Chicago, 111.
Vsem članom društva sv. Alojzija št. 47, KSKJ. se naznanja, da se bo prihodnja redna mesečna seja vršila na Veliko soboto ob 3 uri popoldne in da se bo pobiral ases-ment že ob dveh (2:00) popoldne. Tajnik bo v najvadnih prostorih, kjer se vrše seje, točno ob napovedanem času. — Toliko v blagohotno naznanilo članstvu zaradi seje, ker je na Veliko soboto zvečer ob 7:30, kakor vam je znano, slovesnost Gospodovega vstajenja.
Leo Mladič
-O--
SMRT ROJAKA
Cleveland, O.
Danes v torek ob 7. uri 15 minut zjutraj je preminul po zelo mučni in daljši bolezni Paul Kogovšek stanujoč na 1-5606 Holmes Ave. v starosti 51 let.
Blagi mož je bil doma iz Horjula nad Vrhniko, kjer zapušča še očeta, stairega nad 34 let in tri ali štiri brate ter tri sestre. Po poklicu je bil mizar; priden delavec in skrben oče družine, veren in mož poštenjak. Zapustil je ženo Margareto, ki je poznana zaradi svoje dobrodelne aktivnosti daleč na okolu. Bil je očem dvema sinovorria in oče s.nu staremu šest let.
Pokojnega je bolezen nadlegovala že nad leto dni, vendar se ni vlegel v posteljo do 17. decembra lanskega leta, na kar mu ni mogla pomagati nobena zdravniška veda. Silno je trpel, dokler ni dotrpel do konca in izdihnil svojo dušo. Neutolažljiva je žalost za zvesto in za vse skrbno soprogo, ki mu je ves čas bolezni stala ob strani in ga negovala s solznimi očmi .ter srčno želela, da bi premagal kruto on mučno bolezen. —• Rajnemu so za časa bolezni otrpneli udje in moči so ga zapustile. Bil je kot mučenik, ki je vdano prenašal svoje bolečine do zaldnjega diha.
Ker so sedaj dnevi Velikega tedna, bo njegov pogreb šele po praznikih, v ponedeljek 10. aprila iz hiše žalosti, ki se nahaja tik cerkve Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Iz cerkve se bo vršil pogreb na pokopališče sv. Pavla v Euclidu. — Ntlj blagi 'mož počiva v božjem miru. Družini pa prav gotovo vsak izraža globoko sožalje.
Osebni prijatelj i-o-
OD DRUŠTVA SV. DRUŽINE ŠT. 3, DSD.
La Salle, 111.
< Cenjemu članstvu našega društva se naznanja, da se bo vršila redna društvena mesečna sejai dne 10. aprila ob 1. uri popoldne v navadnih prostorih, ne pa 9. aprila, ker je ta dan velik praznik Vstaje-
—,——--i----
nja Gospodovega, bodite na Velikonoč veseli doma in kaj veselega premišljujte, zlasti, kako bi pridobili kaj več novega članstva v društvo in DSD. Na delo dragi sobratje in sosestre, za večje društvo in večjo DSD. — Prav veselo Alelujo!
Anton Strukel, pfeds.
-o--
GLAVNI PREDSEDNIK DSD VOŠCl ČLANSTVU VESELE PRAZNIKE
Joliet, III.
Vesele in srečne velikonočne praznike voščim vsem glavnim uradnikom in uradnicam, vsem uradnikom in uradnicam podrejenih društev in vsemu članstvu Družbe Svete Družine !
Cenjeno članstvo!— V zadnji izdaji našega glasila smo brali prelepi članek od našega glavnega tajnika Franka J. Wedica o zadevi proslave 25 letnice naše podporne organizacije DSD. — Želja celega glavnega odbora je, da bi letos se zavzela in delovala vsa društva z glavnim odborom in delala svoje programe,na kak način bi se dalo pridobiti kolikor mogoče veliko število novega članstva, katerega bi poklonili za srebrni jubilej kot v proslavo lepo napredujoče katoliške bratske podporne organizacije DSD.
Glavni odbor je na svoji zadnji letni' seji enoglasno proglasil kampanjo tekom letošnjega leta in je v ta namen
odobril posebne velike nagrade agitatorjem,ki se bodo trudili in pridobili lepo število novih članov v oba oddelka.
Dragi mi bratje in sestre. Poglejmo danes nekoliko nazaj v zgodovino te lepe bratske organizacije, koliko dobrega je bilo storjenega v zadnjih 25 letih, ne samo nje-nemti članstvu, ampak tudi za povzdigo celega slovenskega naroda, ne samo materijel-no, kar je tudi pomenljivo, ampak se najša dobra mati DSD tudi bori za povzdigo sv. katoliške vere in vedno pazi, da bi se ne vrinila kaka ljuli-ka med dobro zasejeno seme, kajti vsak novopristopli član ali članica mora dokazati, da je član katoliške cerkve, pred-no more postati član te organizacije. Ako bi ne bila tako natančna in bi vzela pod svoje okrilje vse kar je narodnega, bi morda danes štela že kakih 10.000 članstva. Radi tega je ves napredek, odvisen od katoliške zavednosti njenega članstva. Kot taka;, ona že 25 let, vabi in kliče slovenski katoliški narod da se poda pod njeno zastavo. To je bil njen prvi namen, da ne bodo katoliški očetje, matere, njih sinovi in' hčere pristopili v kake brezverske ali proti-verske organizacije.
Družba Svete Družine ima najmodernejši zavarovalni sistem in se lahko poleg smrtni-ne zavarujete za poškodnine in bolno podporo. Ima tudi svoje glasilo, ki je Amerikanski Slovenec, katerega članstvo dobiva dvakrat na mesec. Družba sv. Družine je finančno bogata, četudi je šla skozi 10 letno depresijo,pa je kljub
temu 113.70% solventna in to zato, ker deluje z duhom ča^ sa.
Še enkrat opozarjam vsa cenjena društva, da se v letošnjem jubilejnem letu zavzamemo vsi in napravimo trdni sklep, pa ne samo obljubiti, ampak tudi dejansko pokazati in resno agitirati za novo članstvo. Ako to storimo, bermo število članstva podvojili in bomo ob koncu leta lahko ponosni, da §mo storili svojo dolžnost, katera nas veže, da svojo organizacijo povzdignemo — Over the top. — Mnogo uspeha in veselo Alelujo.
Geo. Stonich, gl. preds.
Op. ured. — Ker uradna številka Glasila DSD. izide šele 14. aprila, kar bo že po praznikih in ker se vaše voščilo nanaša na velikonočne praznike, ga objavljamo v današnji številki.
-o-
NAZNANILO IN VABILO na
PRAZNOVANJE 45 LETNICE K. S. K. J.
Chicago, 111.
Letos obhaja naša dična organizacija Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota svojo 45 letnico plodonosnega dela med slovenskim narodom v Ameriki. Izvanredna priložnost, katero moramo upoštevati in uporabiti in in se izkazati'kot zveste in dobre člane in članice naše prve in najstarejše podporne katoliške Jednote. Prav je, naš namen je, proslaviti 45 letnico Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote kar največ mogoče dostojno.
V ta namen priredijo Sdru-ž ena Društva K. S. K. J. v Chicagi romanje na prostor slovenskih frančiškanov v Le-mont, Illinois v nedeljo 11, junija 3 939. Predpoldne bo slovesna sv. maša na prostem ob 11. uri (novi čas) v imenu članov in članic K. S. K. J., popoldne večernice in blagoslov, po popoldanski pobožnosti bodo nastopili govorniki, kateri bodo pojasnili občinstvu namen praznovanja 45 letnice naše dične K. S. K. J. in pa medsebojno navdušenje za uspešno sodelovanje glede sedata je razpisane kampanje za pridobitev novega članstva.
Pripravljalni odbor Združenih Društev K. S. K. J. v Chicagi je na delu in uljudno vabi vse glavne uradnike (ce), vsa društva v bližnjih naselbinah, vse posamezne člane in članice, kakor tudi občinstvo, na veliko manifestacijo praznovanja 45 letnice K. Š. K. J. na lepem, obširnem In prijaznem prostoru slovenskih frančiškanov v Lemontu v nedeljo 11. junija 1939. Ob tej izvan-redni priložnosti vsi na plan za •večjo in močnejšo Kranjsko Slovensko Katoliško Jednoto.
Ves natančen vspored bo še objavljen v Glasilu K. S. K. J. in v Amer. Slovencu. V slučaju, da želi kdo več pojasnila, se naj obrne na predsednika pripra-valnega odbora Mr. John Ter-selich, 1847 W. Cermak Road.
Joseph Kremesec Član pripravljalnega odbora-
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlUTOUghs
To je pa bil<b preveč že tudi za Tarzana, četudi je bil vajen se boriti in je že tolikokrat zmagal. Boril se je z nadčloveško močjo in se branit napadalcev kolikor je mogel. Kot divja zver je tolkel okolu sebe, ko je pristopil od zadaj močan vojak in lopnil Tarzana t gorjačo po gkvi.
Od silnega udarca omamljen je Tarzan padel na tla in obležal nezavesten, toda ne za dolgo. Ko se je čez nekaj trenutkov zavedel, je spoznal, da so mu roke povezane z močnimi vezmi. Kmalu so ga vojaki postavili na noge in ga prisilili, da je šel ? njimi proti veljki dvor#ui pod vodo;
Ni preteklo dolgo, ko so po temnem hodniku vojaki prispeli s Tarzanom in Herkufom v veliko tempeljsko dvorano. Helena, katero so vojaki z Lavacom vred že poprej prignali v to dvorano, se je, ko je zaslišala šum, ozj-la. Silno jo je presenetil prizor, ki se je pok»sal pred- njenimi očmi.
Junak Tarzan, v katerega je Helena stavila vse upanje na morebitno rešitev, je bil sedaj z njo vred v tej grozni dvorani, a bil je še na slabšem kot ona, kajti Tarzan je imel zvezane roke in ni mogel pomagati niti sebi, kako naj pomaga njej aH komu drugemu. Kaj bo sedaj, kdo naj jih reši?
Petek, 7. aprila 1939
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3
Zapadna metropola zmagala!
Ugledna slovenska naselbina v Pueblo, Colorado, slavi zmago v letošnji kampanji "Amerikanskega Slovenca". — Zasluga gre naši navdušeni dolgoletni zastopnici Mrs. Josephine Meglen, ki je tekom letošnje kam-1 panje delovala z podvojeno silo. — Zmagala je daleč nad drugimi in si priborila priznanje in časten spomin.
Za nami je zopet letna kampanja "Amerikanskega Slovenca". Zopet je bila živahna, kakor je živahna in zanimiva vsako lfeto. Take kampanje ne vodi samo list "A. S.", ampak vodijo jih več ali manj tudi vsi drugi katoliški listi po Ampriki. 2e pred več leti so ameriški škofje in nadškof je prišli do spoznanja, .da je treba posvečati več pozornosti katoliškemu časopisju, ki je najvažnejša sila katoličanov. Iz tega razloga so določili, cla se mesec februarij vsako leto določi za mesec agitacije za katoliški tisk. S tem je bil napravljen velik korak za povzdigo katoliškega tiska. Vsaj nekaj je, Vsaj en mesec v letu se katoličani spominjajo svojega najboljšega zagovornika in zaveznika katoliškega tiska. Toda novejši časi kažejo, da bomo morali katoličani posvetiti še več časa svojemu tisku, kakor samo en mesec v letu. To je sicer dovolj za stanovitne in trdno prepričane katoličane. Ni pa dovolj za one, ki so omahljivi, niti za one, ki so jih nasprotniki zapeljali v druga prepričanja. Tu pa je treba stalne agitacije, stalnega misijona. Kakšnega?
Takega, da smo katoličani stalno na straži po vseh naselbinah vsak v svoji okolici. Da pazimo, da naši ljudje berejo in podpirajo v čimvečji meri mogoče katoliške liste. Na to paziti smo dolžni vsi katoličani brez razlike. Kajti zavedati se moramo, da če bodo ljudje, ki živijo okrog nas in so naše krvi, čitali brezverske in protiverske liste, da bodo prej ali slej podlegli in ne bodo več našega mišljenja. Postali bodo nasprotniki našega prepričanja. Ali si naj želimo to? Ne! Zato pa čuvajmo, sodelujemo katoličani vsepovsod, da se upliv, ki kvari naše ljudi, ki jih trga proč od vere in katoliškega prepričanja, zaustavlja. S čim pa naj se zaustavi? S tem, da nagovarjamo ljudi, da čitajo mesto kvarnega in škodljivega tiska, naš lastni katoliški tisk.
Nekoč je nam pisal naš prijatelj naročnik iz neke naselbine v Pennsylvaniji to le: "Preselil sem se, prosim pošiljajte mi list •na novi naslov. Obenem naj še povem, da me je sinoči moj prvi večer v tem novem kraju že obiskal neki Hrvat in me je vprašal, tla bi se naročil na hrvatski komunističen list. Rekel mi je, da on vsakega takoj, kakor hitro se priseli v njegovo naselbino ali bližino obišče radi naročbe na list, ki ga zastopa. Izgovoril sem se, da hrvatskega ne znam čitati. Ampak vidi pa se, kako ti tiči delajo in pazijo, da zaneso takoj svoje liste v vsako družino, ki mogoče."
To pismo veliko pove. Pokaže, kako komunisti in protiver-ski nasprotniki skrbe, da zaneso svoje liste v vsako hišo. Ali mi katoličani tudi tako pazimo? Ne, daleč ne. Nas je kar nekam sram, da bi šli na agitacijo za naše lastno katoliško časopisje, dasi vemo, da je to naša največja obrambena sila. Poguma nam manjka. Komunistom ga ne, ti so predrzni.
Iz tega razloga dragi katoliški Slovenci, naši zastopniki (ce) in vsi agitatorji v kampanjah katoliškega tiska zaslužijo posebno pohvalo. To so naši najaktivnejši misijonarji, ki ob kampanjah hodijo od hiše do hiše in nagovarjajo ljudi, da se naročajo na katoliško časopisje. Ti so borči, ki prestavljajo mejnike katoliškemu prepričanju naprej v svet. Zakaj v vsako hišo, kamor zaneso katoliški časopis, pripeljejo z njim tudi zagovornika katolištva. Zato čast našim zastopnikom in zastopnicam, ki se trudijo in prizadevajo, da širijo katoliško časopisje med nami. Naj jih ta zavest in ljubezen do katoliškega tiska vzpodbuja še naprej, da bodo tudi v bodoče stali na straži in delu za katoliško časopisje. Potreba razširjevanja katoliškega tiska med nami bo nujna tako dolgo, dokler bo v tem svetu živela zadnja slovenska družina. Zavedajmo se, da vsake slovenske duše je škoda, da bi jo uničili in pogubili nasprotniki katoliške vere. S tem, da jih pridobivamo za katoliške časopisje, jim dajemo najboljšega vodnika. Ne pozabimo tega!
Še enkrat vsem zastopnikom (cam) in vsem drugim agitatorjem (icam), ki ste se trudili v tej kampanji za razširjenje katoliškega dnevnika, najprisrčnejša zahvala in Bog plačaj! Naj vstali Zveličar vas vse obilo blagoslavlja! Veselo in radostno Velikonoč vsem!
Zadnje dni kampanje so dobili kandidatje glasove kakor sledi:
REV. M. J. BUTALA, slovenski župnik in Duhovni vodja KSKJ. v Jolietu, je dobil glasove od: Mrs. Josephine Jančar, La Salle, 111. 500 gl.; Mrs. Alojzija Podvršek, La Salle, 111. 250 gl.; Mrs. K. D. Zunich, Calumet, Mich. 500 gl.; Mr. John Judnič, Detroit, Mich. 500 gl.; Mr. Frank Rihtarich, Iron Mountain, Mich. 1000 gl.; Mr. Anton Strukel, La Salle, 111. 750 gl.; Mr. Frank Smole, Barberton, Ohio 1000 gl.; Mrs. Johana Mohar, Sheboygan, Wis. 1750 gl.; Mr. John Udovich, Sheboygan, Wis, 2250 gl.; Mr. John Kramarich, Joliet, 111. 4 nove in 27 starih, kar da 22,800 gl. Skupaj to pot dobi 31,300 NADALJNIH GLASOV.
MRS. MARY CADONIČ, Pittsburgh, Penna., je dobila glasove od: Mr. Frank Kokal, Universal, Pa. 250 gl.; Mrs. Mary Grum, Forest City, Pa. 500 gl.; Mr. Anton Krasovec, Manistique, Mich. 250 gl.; Mrs. Mary Cadonič sama je poslala 2 nove in 6 starih, kar da 12,250 gl.; Mr. Marij Simčič, Homestead, Pa. 500 gl.; Mr. Anton Rangus, Calumet, Mich. 250 gl.; Mrs. C. Križe, Rankin, Pa. 500 gl.; Mr. Steve Potočnik, Detroit, Mich. 500 gl.; Mr. Anton Tomšič, Strabane, Pa. 500 gl. Skupaj to pot je dobila
15,500 NADALJNIH GLASOV.
h .•./* "•• «.
MR. JOŽEF FAJFAR, Chicago, 111., je dobil glasove te dni °d: Mr. Candid Grmeka, So. Chicago, 111. 1 novo in 2 stare, kar da 4200 gl.; Mr. Jožef Fa j far, sam je dobil 1 novo in 20 starih, kar da 15,100 gl.; Mr. Joseph Ray, Chesterton, Ind. 625 gl.; Mr. Jakob Turšič, Chicago, 111. 500 gl.; Mr. Jos. Papesh, West Chicago, ill. 250 gl.; Mrs. Ana Jane, Chicago, III. 600 gl.; Mr. Anton Go-'enko, Chicago, 111. 600 gl.; Mrs. Ivanka Glušac, Thornton, 111. 500 61. Skupaj to pot dobi 22,375 NADALJNIH GLASOV.
MRS. URSULA IVSEK, Rock Springs, Wyo. je poslala sama 9 starih naročnin, kar da 3850 NADALJNIH GLASOV.
MRS. JOSEPHINE MEGLEN, Pueblo, Colo., je dobila glaive od: Mrs. John Brayer, Marshfield, Wis. 250 gl.; Mr. Geo. ^avlakovich, Denver, Colo. 17 starih naročnin, kar da 6750 gl.;
Jakob Petkovšek, Little Fall, N. Y. 500 gl.; Mr. Joseph Pau-
Zmagovalci v letošnji kampanji "A. S."
•M!IIIIIIIIIIIC]||!lllllllll[llllllllllll![]IHIIIIIIIIIt]|||lllllllllC]llll£*
t = » 1 I S
\ I ►=
Ȥ
»=
* §
t H » 5
: i ► i
\ I > =
> s
» H ■
: p
Mrs. Josephine Meglen
Dolgoletna navdušena zastopnica "Am. Slov." v Pueblo, Colorado,
ki je dosegla najviše število glasov v letošnji kampanji. Dobila 411,900 glasov in je s tem dosegla glavno zmago in je izvoljena za "KRALJICO VSEH NAROČNIKOV" "Amer. Slovenca". — Obenem je deležna kot glavna zmagovalka glavne kampanjske nagrade srebrne kupe.
Vrli navdušeni agitatorici prav iskreno čestitamo k njeni zmagi!
g ©®©©®©©®®®©©©< i
• i)®®®®©®®®®®®®®!
,;iiiic]iiiiiiiiiiiic]iiiiiiiiiiiiC]niiiiiiiiiiNiiiminii>[]iiiiiiiiiiiic$
Rev. Milan Slaje
Slovenski župnik in Duhovni svetovalec SŽZ. v Lorain, O.,
ki je dosegel drugo najvišje mesto v letošnji kampanji "A. S." Dobil je 266,918 glasov in je s tem izvoljen "ČASTNIM VOJVODOM" naročnikov "A. S." — Obenem je deležen druge kampanjske nagrade zlate ure.
Kot drugemu zmagovalcu v letošnji kampanji izražamo naše prisrčne čestitke!
Rev. M. J. Butala
Slovenski župnik in Duhovni vodja KSKJ. v Jolietu, III.,
ki je dosegel tretje najviše mesto v letošnji kampanji "A. S." Dobil 238,950 glasov in je's tem izvoljen "ČASTNIM PRIBOČNIKOM" naročnikov "A. S." — Obenem je deležen tretje kampanjske nagrade zlatega prstana.
Kot tretjemu zmagovalcu v letošnji kampanji prav prisrčno čestitamo!
VELIKI PETEK - VELIKA NEDELJA!
lin, Charleston, W. Va. 500 gl.; Mrs. John Bajuk, Willard, Wis. 500 gl.; Mrs. Mary Zore, Olyphant, Pa. 250 gl.; Mrs. Julia Mar-kovič, Frontenac, Kans. 500 gl.; Mrs. Agnes Russ, San Francisco, Calif. 500 gl.; Mr. Jos. Rakovec, Greenwood, Wis. 500 gl.; Neimenovana, poslala 53 starih naročnin, kar da 20,350 gl.; Mr. Frank Jerin, Oglesby, 111. 500 gl.; Mrs. Mary Kotze, Walkerville, Mont. 1 novo in 2 stare, kar da 5750 gl.; Mr. Michael Kapsch, Colo. Springs, Colo. 1 novo in 4 stare, kar da 7000 gl.; Mrs. Josephine Meglen sama poslala 9 novih in 52 starih naročnin, kar da 51,250 gl. Skupaj dobi to pot 95,100 NADALJNIH GLASOV.
MR. FRANK OGRIN, North Chicago, 111., je dobil te dni glasove od: Mr. Grabriela Drašler, No. Chicago, 111. 3100 gl.; Mr. Andrew Košir, Waukegan, 111. 1750 gl.; Mr. Frank Ogrin sam poslal 1000 gl. Skupaj to pot dobil 5850 NADALJNIH GLASOV.
REV. FRANCIS SCHWEIGER, Gilbert, Minn., je dobil glasove od: Mr. Frank Lauricha, Chisholm, Minn. 1 novo in 2 stare, kar da 3500 gl.; Mrs. Katarina Kochevar, Greaney, Minn. 750 gl.; Mr. J. J. Peshel, Ely, Minn. 500 gl.; Mrs. M. Spehar, New Duluth, Minn. 5900 gl.; Mrs. Frank Ulchar, Gilbert, Minn. 250 gl.; Mrs. Johana Kastelic, Eveleth, Minn. 1 novo in 21 starih, kar da 7825 gl.; Mr. Joe Zaic, So Hibbing, Minn. 750 gl. Skupaj to pot dobi 19,475 NADALJNIH GLASOV.
REV. MILAN SLAJE, slovenski župnik in Duhovni svetovalec iz Lorain, Ohio, je dobil glasove od: Mr. John Prišel, Cleveland, Ohio 23 starih naročnin, kar da.7750 gl.; Mrs. Justina Paul, Lorain, Ohio 1000 gl.; Mrs. Mary Erjavec, Lorain, Ohio, 2 nova 5000 gl.; Mr. Matt Flajnik, Cleveland, Ohio 1100 gl.; Mr. John Caiser, Detroit, Mich. 500 gl.; Mrs. M. Ropert, Cleveland, Ohio 1000 gh; Mrs. Justina Belinger, Cleveland, Ohio 500 gl.; Mr. John Hrovat, Cleveland, Ohio 500 gl.; Mrs. Anna Gliha, Cleveland, Ohio 1759 gl.; Mr. Anton Grdina, 2200 gl.; Mr. Jakob Res-nik, Cleveland, Ohio 750 gl. Skupaj to pot dobi 22,059 NADALJNIH GLASOV.
MR. FRANK URAJNAR, Indianapolis, Ind., je poslal sam 8 starih naročnin, kar da 3500 NADALJNIH GLASOV.
Kapdidati so dosegli sledeče pozicije:
\
MRS. JOSEPHINE MEGLEN, Pueblo, Colo................411,900	glasov
REV. MILAN SLAJE, Lorain, Ohio................................266,918	"
rev. matija j. Butala, jojiet, in.........',.....................238,950	"
MR. JOŽEF FAJFAR, Chicago, Illinois............................215,575	"
MRS. MARY CADONIČ, Pittsburgh, Pa..........................212,645	"
REV. FRANCIS SCHWEIGER, Gilbert, Minn.............164,250	"
MRS. URSULA iVŠEK, Rock Springs, Wyo................. 74,600	"
MR. FRANK OGRIN, No. Chicago-Waukegan, 111..... 51,850	"
MR. FRANK URAJNAR, Indianapolis, Ind................. 47,500	"
NOV TOP ZA STRELE NA DALJAVO
Kakor vse države, tako se danes tudi Francija na vso moč pripravlja na obrambo pred m'orebitnim sovražnim napadom. Strojni inženirji si belijo glave, kako bi čimbolj izpopolnili najraznovrstnejše orožje, ki bi prišlo v poštev pri spopadu s sovražnikom. Francija pa je ena tistih dr-ža'v, ki mora mislili ne samo na obrambo svojih kopnih meja, pač pa tudi na obrambo svoje obale, saj je te njene obalske meje več kot kopne, in sovražnik, ki bi si Francijo upal napasti, gotovo tudi ni na morju šibkejši, če ni celo močnejši.
Najuspešnjše orožje ža 0-brambo obale pred napadom z morja so brez dvoma močni topovi. In če kakšna pomorska država hoče izpopolniti svojo obrambo, mora v prvi vrsti gledati na to, da ima čim boljše obalsko topništvo. Kakor se zadnje čase vidi, ta fra'neoska obramba dobro napreduje. Njihovi inženirji so pred nedavnim skonstruirali na primer obalski top, kalibra 140 mm. Granate, kakršne izstreljujejo iz te vrste topov, so težke po 165 kg. Da mora biti učinek takšne granate res silovit, priča dejstvo, da ima ena sama takšna granata do 14 kg eksplozivne snovi. Ni čudno, da ta najnovejši francoski obal ski top nese nad 52 km daleč. Nese celo še več, toda v tem primeru ni gotovo, da bi tudi zadel cilj. 52 km je že nekaj, ali ne? S takšnim topom bi na primer lahko obstreljevali s Šmarne gore nemško mej,o na Karavankah.
Velika noč je! Pred njo pa je veliki petek. In ni je velike noči ' brez velikega petka kot ni dneva brez noči, dežja brez sonca, žalosti brez veselja. Kedaj bomo mi zemljani končno doumeli to preprosto modrost vsakdanjega in javnega, malega in velikega življenja, življenja telesa in življenja duha?
Cerkev, kraljica duhovnega sveta, hiti v teh dneh in v veličastnih obredih jn molitvah velikega tedna doživlja pot Križa-nega in Vstalega Gospoda, pot, ki je tudi njena pot od prvega do zadnjega dne in ki jo hodi v vsakem svojem letu od dni pričakovanja, božjega rojstva v božje trpljenje in vstajenje do prihoda božjega duha. To je pot trpljenja do zmage. V triumfu cvetne nedelje vpije množica svoj Hozana, V slutnji nečesa bridkega in strašnega se nato ob izdaji Učenika odmakne in se končno skrije pred Golgoto in Križem. Ednajsteri doživljajo z Gospodom njegovo oljskogorsko pot, ko so sprejeli iz Njegovih rok Njega samega v dar, v hipnem navdušenju Ga hočejo braniti pred izdajalskim poljubom Judeževim, da se v naslednjem trenutku še sami razkropijo in umaknejo. Kralj na križevem prestolu, ob Njem Njegova mati in apostol ljubezni. In potem sam, sam s svojim Bogom-oče-tom v pretresljivem kriku: Zakaj si me zapustil? V tišino velike sobote se ukrade prvi žarek skrivnostnega veli konočnega vstajenja: Duh je zmagal nad mrtvo snovjo, ljubezen nad sovraštvom, božji svet nad človeško zaslepljenostjo — zmagal po trpljenju Boga-človeka.
Poslej je tako v vsem življenju: po trpljenju k zmagi. Trpljenje, usoda tega sveta, postane blagoslov vsakomur, ki ga doume iz golgotske skrivnosti. Ce je vek pred Križanim tudi doba trpljenja, neizprosnega in nemega, je to trpljenje nesmiselno in ga njegovi ljudje niso mogli doumeti nikdar. Črna ko-prena nedoumete bolesti je nad nekdanjim babilonskim, egipčanskim in nato grškim in rim-ljanskjjn ljudstvom. S Križanim
pa vstopi v svet novi zakon, ki spremeni trpljenje vse kreature v blagoslov. Vse, prav vse na svetu hodi križevo pot. Hodi jo Cerkev, hodijo jo narodi, države, stanovi in družine, hodijo jo posamezniki. Stoletja do danes so koncem konca samo povest-nica križevih postaj, padcev ir udarcev in neštetih golgotskil. križev. A to brezštevilno trpljenje, ki je sotrpljenje in soodre ševanje z Njim, Križanim, j skozi vsa stoletja do današnji dni hkrati zibelka neštetih vel. konočnih juter, velikonočne rt dosti in velikonočnega veselj; Vsepovsod se življenje, malo i veliko, zasebno in javno, prik; • zuje kot ena sama pot od bolestnega velikega petka do ra košne velike nedelje. Le mi ms in neznatni se ji umikamo in o mikamo, nevedoči, da gre na; pot preko Oljske gore in Kal v:, rije do križa in vstajenja.
Zato naša velikonočna pre snja: Življenje je pot za križe, do vstajenja. Ostani — prij; tel j, družina, narod — na tej p ti k resničnemu miru in pra sreči!
BOLJE UMRETI, KOT V ROBSTVU ŽIVETI
Gornje besede je izrekla žena, ki se skupno s svojim možem z vso silo bori proti grabežljivim japonskim rokam in hoče svoj mnogoštevilni narod do temeljiv preobraziti ter mu pomagati moralno in gmotno.
Neki inozemski časnikar, ki je govoril s to nenavadno žensko, pripoveduje, kako silen vtis je naredila nanj s svojim delom, ki ga za svoj narod 0-pravlja in z navdušenimi besedami, ko je govorila o svojem narodu.
Žena kitajskega narodnega voditelja Čangkajška izvira iz bogate kitajske rodbine Song. Študirala je v Ameriki, kjer se navzela zapadnega dijfta, srnica za organizacijo ter se
navdušila za to, da bi svojemu narodu po'm'agaila do napredka. Leta 1928. se je poročila s Cangkajškom, ki je postal vrhovni general in je proglasil v Nankingu svojo vlado. Znašla sta se pred težkimi nalogami treba se je bilo boriti proti komunizmu,proti fevdalnim generalom, zlasti pa proti japonskemu plačancu, man-džiuirskemu mogočriezu Čang-solinu. Njiju največja borba je šla za tem, da bi združila razrvano Kitajsko. Sama se je vrgla na delo, ki je za ob-novo Kitajske izredno važno. Postavila se je na čelo gibanja'-"Novo življenje",' ki naj bi poživilo ^tare stroge zapovedi Konfuceja..
VZORNA VAS
V	vasi Magnetu na Franc skem bodo napravili letos z nimiv poskus. Poskusiti hot-jo, kako se bo obnesla tipičr poljedelska občina, če jo p. polnoma elektrificirajo.
V	vse kmečke hiše boč vgradili oziroma že postavi j; jo najnovejše električne ap; vate. Kmetice bodo molzle elektriko, z elektriko bodo i delovale maslo in kuhale. I poljih bodo vozili električ. pltfgi in kmetje se bodo zv: čer greli ob električnih peče'
Prijetno je pri tem ekspei mentu to, da dobe kmetje v. električne priprave in tok z/ stonj, vsaj za to poskusno 1 to. Skupina francoskih elel trarn finansira ta velikopotc zni načrt. Če poskus uspe, : vsak občan Magneta lahk kupi električne aparate z tržno ceno. Če ne uspe, ji., lahko vrne, ne da bi mu bil treba kaj plačati.
•ŠIRITE AMER. SLOVENCA
.'M*.* • TVsWfV»V
■	;'IV. ■ ■ . .... :
DENARNE POŠIUATVE
nakazujemo za Jugoslavijo, Italijo in vse dele sveta po dnevnem kurzu. Prejemniki dobijo lenar na dom po pošti. Včeraj jo bile naše cene:
ZA DINARJE:
Za $ 2.45.............. 100 Din
Za $ 4.75.............. 200 Din
Za $ 7.00.............. 300 Din
Za $11.00......•....... 500 Din
Za $21.50..............1000 Din
Za $42.50..............2000 Din
ZA LIRE:
Za $ 6.30.................. 100 lir
Za $12.00.................. 200 lir
Za $-'9.00.................. 500 lir
Za $57.00..................1000 lir
Vse pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL.
Naznanilo in zahvala
Potrtih src naznanjamo vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je, previden s sv. zakramenti, za vedno zatisnil oči naš preljubljeni sin, oz. brat,
Rudolph Marolt
Pokojni je bil rojen 12. decembra 1910 in se je preselil v večnost 24. marca 1939. Njegov pogreb se je vršil iz Ermenc Funeral Home v cerkev Marija Pomoč Kristjanov v West Allis, in potem na Holy Cross pokopališče, ob veliki udeležbi znancev in prijateljev.
Tem potom želimo izraziti vsem našim blagim sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejšo in najprisrčnejšo zahvalo za vse, karkoli je kdo storil za pokojnika ob času bolezni in ko je ležal na mrtvaškem odru.
Posebno pa se zahvalimo veleči g. Dr. Rev. M. Setnicar za f lepo opravljene obrede v cerkvi in pri grobu. Hvala tudi Rev. | F. Konieczny in Rev. A. Schiffrer za njih obisk pri krsti.
Dalje najlepša hvala društvu Knights and Ladies of Baraga ker so poskrbeli pogrebnike in nosili krsto. Zahvaliti moramo vse, ki so darovali za maše in cvetlice. Hvala iskrena vsem.
Tudi lepa hvala Mr. in Mrs. Anton Florjan, Mrs. Anna Ba-shcl in vsem drugim, ki so nam bili v tolažbo in pomoč v naših težkih urah. Hvala pogrebniku, Frank Ermencu, za vzorni red pri pogrebu.
Tebi, dragi sin in brat, pa želimo večni mir in pokoj; spavaj v Bogu od truda in težav, ki Ti jih je nalagalo življenje, dokler se ne snidemo tam gori nad zvezdami, kakor vera nas uči, se bomo videli še.
Grob pokril je telo tvoje, duša splavala v nebo. Mi tolažimo srce svoje, da se združimo s tebo.
^ » -
Žalujoči ostali:
RUDOLPH in FRANCES MAROLT, oče in mati;
FERDINAND, WILLIAM, ANTHONY in ED-
' WARD, bratje.	,
West Milwaukee, Wis., 4. aprila 193§.
^ntuiiuiiaufiluiiinnmmnM^..........cam............................................................................
"Po dkr noski gospod"
Dolores Vieser:	— ROMAN — Poslovenil Janez Pucelj.
i
j^Mraii>iuiiti]ir3iiiiMiriMir7iitMi]iMiic3iiMiiMiiiir3iiMiitC3iiiiiiii»iiir3iiiiiitiiiiir3ititiiifiiiicaiiiiiifiifii£3iiii(itttitic3iiitiiiittitc3i)iiiM	...........
Ujeti vitez.
i
"Naredim, da boš videla, da le nisem popolnoma pozabil starih časov," je rekel gospod Sebastijan iz Žrelca.
Med tanke ustnice se je ženski ukral smehljaj, vendar so ji temne oči ostale brez sijaja.
"Zahvalim, gospod! Zdaj bom mirno umrla," je rekla ponižno.
"Hoho!" se zasmeje vitez. "Umrla? Si še za kaj, baba! Bi se ti bolj podalo, da govoriš o svatbi kakor o smrti... hee?"
Hudomušno mu pomežiknejo svetle oči.
"Gospod vedo, da ne mislim na možitev," se nasmehne žena in za spoznanje še bolj pobledi.
"No, prav tako! Saj ti tudi tako ni hude-* ga ... Ali ti česa manjka, Zavorja?" vpraša; je podoba, kakor da bi rad napolnil mero svoje velikodušnosti do vrha.
"Ne, gospod, ničesar mi ne manjka; je vse prav tako."
"Me veseli," vzklikne mož in se udari po kolenu. "Pa mrači se že, moram pogledati domov. Kaj bi sicer tudi ljudje rekli?" se pošali. Gospodu Sebastijanu iz Žrelca je danes tako dobro pri srcu!
Zavorja vstane in mu poda roko.
O Bog---koliko tisočkrat mu je
svoje dni---
"Bog ji povrni!" reče potihoma.
Iz glasu ji zveni temna sladkost, ki je bila svoj čas začarala neugnanega mladega žlahčiča.
Spomin ga zamami nenadoma.
Pa ženska gre tako mirno mimo tja pred njim in je tako tuja»v svoji tihoti, da se mu zazdi greh, če bi jo plašil. — In čemu tudi?
Tako odveže prama od bresta, ki raste pred vrati, in odjaha.
Zavorja se nasloni na podboj obokanih vrat in zre za možem. Sonce je že zašlo. Nad rjavimi senožeti se lahko kuha megla, raste in se vodena dviga okrog konja in jezdeca.
Zavorja mora misliti na stare čase. Tiste čase---je pač stokrat zamahnil
nazaj, preden so ga sprejela mestna vrata. In ona je vselej stala tukaj in si pritiskala rjave roke na mladostnoneumno dekliško srce, da ji ne bi počilo od sladkosti pravkar minule ure in od grenkote, ko ga je videla ločiti se za ves dobri teden. In potem je stopila v hišo in dan na dan iznova strmela, da ji je ta lepa hiša, ta velika hiša "njen dom" — njej, ubogi slovenski kmečki deklini, ki si je morala prejšnje čase priberačiti čevlje, da jih je nosila pozimi!---
Zdaj zabrle v mestu lučke. Zavorja ne more več videti gospoda Sebastijana. —■ Zdaj pač jaha čez trg proti velikovškim vratom — venkaj tja proti Žrelcu, kjer ga pričakujejo gospa in dve nežni gospodični hčerki. — In ona---?
Kaj more ona za to, da je nima več rad?
Na jezeru tam zunaj je moral počiti led, da prihaja megla kar težka sem čez. Plazi se poleg Zavorje temnosiva prav noter v temno hišo. Zavorja se mahoma zdrsne in začuti, da je mraz. Tedaj zapre duri in gre skozi vežo v kuhinjo, kjer stara Nanej in še starejši Tevža vprav računata, "ali je prišel povodnji mož z Vrb-
skega izara dro že po svoje tri ljudi".
"Ne tri, že koj štiri!" zakliče Nanej. 1 Nisi nič slišal o dveh romarjih, ki sta se vtopila pred Otokom?" "Je resen?" vpraša Tevža. "Resen, resen, na vseh vernih duš den je bilo," odgovori Zavorja in pomoli smol-nico v pojemajoči ogenj.
Z njo nažge svečo in si sveti gori po ozkem, obokanem stopnišču. Zadnje stop-rice jo že rahlo zasopijo. Srce ji večkrat noče prav. Zgoraj na mostovžu pa zrak tako hladan in čist, da ji postane spet prosto okrog srca.
Odpre druga vrata na desno roko in posveti v izbo. Lesena je, rjava in kaj prostorna. Oprave se ne preriva v njej Bog ve kaj. Saj je vendar vse zmetal venkaj, uh'.oreli fant: lepe skrinje, poslikane z rožicami, oblazinjene stole, prevlečene z divjo kozlovino, in še celo hrastovo omaro za posodo, za katere obličastimi šipami so stale pisane skodelice s Svetim Duhom! In zavese okrog postelje z nebom ---
Te bo pač morala spet obesiti: fant pride z Dunaja, bo pač navajen na kaj boljšega. So naredili z njega razvajenega mladega gospodiča? Ji li sploh bo še hotel reči "mati"? —
Zavorja privleče iz omare na izbLzele-ne volnene zavese za posteljo in jih obesi čez lesene palice. Radost in skrb ji drhtita v rokah. Pogladi blazinice, ki na njih že dehti sveže, ostro platno, in poravna še enkrat volneno odejo, katere nenavadno teman vzorec si je sama izmislila in ga sama stkala.
Šest dolgih let je bila izba prazna in tiha. Čestokrat je posedala žena zatopljena v žalostne misli na trdi posteljni stranici in vrtala tja predse. Je li pa tudi prav naredili, da je prijenjala želji in nasvetu grofinje Rosenberg in dovolila svojemu živemu, plavolasemu fantiču, da je šel z njo za hlapčiča na Dunaj? Se bo li pač znal spet najti v tihi, skromni "do-
ma

Toda ah, kaj naj bi toliko premišljevala? Stotisočkrat naj si ga bo Bog zahva-ljen, je vodil vse tako milostijivo!
Gospod Sebastijan je vendarle dober, da tako skrbi za njenega otroka. Seveda, od žene ima samo dve hčeri. Tedaj se mu je pač moralo srce smejati, ko je onikrat na Dunaju spet videl krepkega, gibčnega f antina!
Zdaj preteče le še nekaj dni in spet ga bo -mela! In zdaj bo nosila v srcu veliko tolažbo, da mu ne bo treba pretrpeti mladega življenja v revščini in nizkosti. Tega bi on ne mogel! Ni rojen za to. On je gospod! Saj — Bog si ga bodi zahvaljen od srca: Nartej postane gospod Pod Kr-nosom.
Konjička drencljata kaj veselo proti vratom. Umazani sneg brizga pod težkimi kopiti prav gori do sedla. Kaj zato! Kadar peketajo in po jo kopita in gre divje hrzanje skozi ulice, tedaj gledajo ijaj-lepše dečle skozi okenca: "To ti morajo biti veseli jezdeci!"
Saj sva tudi!
(Dalje prih.)

I
zdeluje vse vrste tiskovine, n društva, organizacije In posameznike, lično in poceni
Poskusite In prepričajte se!
1849 Wait Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS
RAZNE ZANIMIVOSTI
MLADENIŠKI STAREC
V 96. letu je postal oče črnogorski korenjak stari Mile Džoganovič iz Kutine pri Nikšiču. Miletu je pred tridesetimi leti umrla žena, ki mu je zapustila le dve hčerki, pa nobenega sina. Same hčerke za Črnogorca ne pomenijo nič. Želel si je sina, ki bi mu zapustil svoje imetje, ker se na noben način ni mogel vživeti v misel, da bo z njim vred izumrlo tudi njegovo ime. Pred dvema letoma pa je našel 30 letno Milo Djukano-vič, ki ga je bila pripravljena vzeti za moža. Ko je bilo vse pripravljeno, pa so nastopile nove ovire s strani pravoslavne cerkve. Pop ga ni hotel poročiti, češ, da mu branijo to cerkveni zakoni. Toda Mile ni odnehal. Obrnil se je na škofa, pa tudi ta ga ni uslišal. Slednjič se je obrnil na takratnega črnogorskega metro-' polita, sedanjega patriarha Gavrile, in ga preprosil, da mu je dovolil poroko. Sledila je poroka. Seveda je bila za vse kraje blizu Kutine velika senzacija, ko mu je žena porodila pred pol leta sina. Starec v 96. letu je postal ves mlad in vesel. Poročajo pa tudi, da je dejansko tako krepak, da opravlja do zadnjega vsa lažja in težja dela pri hiši in da se v košnji celo meri z najmlajšimi.
ANEKDOTA
Spomladi 1. 1849. je Rusija, kakor znano, poslala svojo vojsko proti upornim Madžarom. Ta pohod vojakom in častnikom' ni bil nič kaj po volji in carju Nikolaju I. so javili, da so nekateri častniki imeli zelo nepokorne govore. Dal je poklicati poveljnika svoje garde in mu je dejal: "Povej svojem častnikom, naj se pazijo. Nihče jih ne vpraSu-je, da-li gredo radi na ta pohod ali ne. Zato tudi ni potrebno, da bi se o tem izjavljali".*
General ni bil govornik. Zbral je častnike in jim velel: "Gospodje, lahko plešete, igrate, pijete, delate, kar hočete, toda govoriti ne smete".
Nad njegovim stanovanjem je imel svojo sobo neki častnik, ki je pozval svoje tovariše na vesel večer. Častniki so plesali, muzicirali in delali strašen hrup vso noč. Proti jutru- je poslal general svojega ordonanca tja, da povpraša, ali mislijo kmalu končati. Mož se je vrnil z odgovorom: "Delamo po zapovedi in uganjamo samo dovoljene stvari. Pijemo, plešemo in pojemo,
pogovarjamo pa se ne -o-
RUSIJA ZANIKA POMOČ POLJSKI
Moskva, Rusija. — V uradni objavi, izdani v ponedeljek zvečer, se ostro zanikajo vesti, da se je Rusija odločila, zalagati Poljsko v slučaju vojne z vojnim materijalom, ali pa, da bi prenehala zalagati Nemčijo s surovinami. Povdarja se, da so ta poi-očila, ki baje izvirajo iz Francije, neresnična.
-o-
~ * SLOVANE BODO UPORABLJALI ZA DELO
Berlin, Nemčija. — V slučaju vojne Nemčija ne bo dala Slovanom, ki jih je nedavno podjarmila, orožja v roke, marveč jih bo uporabila le za delo. To je bilo objavljeno zadnji ponedeljek v armad-nem glasilu, kjer se navaja, da se bodo češki državljani poslali na delo na polje, v gozdove, v rudnike in v tovarne, da bodo na ta način pomagali k obrambi "skupne domovine". — Vojaštvo bivše češke armade je bilo že odpuščeno iz službe in poslano v civilno življenje.
-o-
LOS ANGELES JE ŠE VEDNO
GLAVNO MESTO KINE-MATOGRAFIČNE INDUSTRIJE
Le 35 izmed 85 ameriških kinematografičnih študijev in delavnic se nahaja v Los Angeles county, ali ti so največja podjetja te industrije v deželi in zaposlujejo 88 odstotkov vseh ljudi v tej deželi, ki se bavijo z izdelovanjem filmov za tisočine ameriških kinematografičnih gledališč. Dvoletni popis ameriških industrij, izveden 1. 1937,'potrjuje splošno mnenje, da je Los Angeles glavno mesto ameriške ki-nematografične industrije.
Popis pokazuje, da je ta industrije premagala depresijo. L. 1937 je zaposlovala 34,624 eseb napram 27,592 1. 1935 in 19,037 1. 1933. Industrija je plačala več kot $139,500,000 na plačah in mezdah.
F. L. I. S.
-o--
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
Pisano polje
J. M. Trank
DR, J. E.
ZDRAVNIK IN KIRURG
1901 W. Cermak Road
CHICAGO, ILL.
Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. Rezidenčni telefon: La Grange 3966
Uradni telefon: Canal 4918 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU.
Učbenik
Angleškega
jezika
Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR.
Zelo praktična knjiga. Žepne oblike.
TA NOVI SLOVAR
ima posebno poglavlje o ameriški an' gleščini. Slovar je priredil tn aeitavil znani profesor J. Mulaček, Id je bival več let v Ameriki. —. Knjiga ima 295 strani
CENA:
Trdovezan v platno-«. $1.50
Broširan mehko...........$1.25
Naročila s potrebnim zneskom Je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road,
Chicago, Illinois
Beneš in solze.
Bivši predsednik Čehoslova-kije je zdaj v Ameriki. Vsepovsod ga vabijo, da bi govo-! ril. Vidi'm nekaj o demokraciji in neki zvezni Evropi. Iz slovanskega stališča nisem zasledil ničesar. Naši komunisti so po krizi in razkosanju trdi-' li, da se Čehi niso hoteli boriti in tako se niti Rusija ni mogla. Menda je nekaj na tem. Beneš sam je izjavil, da bi bili Čehi z borbo odprli vrata komunizmu v vso Evropo, in da to zaprečijo, so se žrtvovali. Škoda bi bilo Čehov, ampak žrtev bi bila nekaj vredna.
Dalje vidim, da se je vse gnetilo okoli Beneša, ko se je vozil proti Chicagu. Niso bili to morda kaki Čehi, ali le Čehi, Slovakov je bilo težko kaj med množicami, bili so pravi saksonski Amerikanci, ki so bili prav do solz ginjeni nad Benešem in njegovo žrtvijo, in tudi Beneš sa'rn' je bil pri tem ginjen. Čemu taka ginjenost? Baje radi tega, ker je pač Beneš s svojo žrtvijo obdaroval ves svet pred splošnim klanjem, in to bi bil konec sveta. Ako je tako, so solze na me-^.tu. Če bi bil šel ves svet, bi šli itak tudi Čehi z njim. Je pa vprašanje. Saj pravijo, da je Hitler le filial. Vsekako so šli Čehi, in Beneševa ginjenost je umljiva.
*
Slovaki.
Stojimo le pred golimi dejstvi. Lahko rečemo, da je Čehov konec, in za nje ostaja le upanje na daljno bodočnost, saj trenutno nimajo nobenega upanja. Anglež Chamberlain se je podvizal z izjavo, da ga osoda Čehov ne briga, in Francoz Daladier ■ mu je prikimal. Ko se potaplja ladja, misli vsak le na, lastno rešitev. Ali se bodo rešili, pokaže bodočnost. Je njih zaldeva.
Dogodki sami še ne morajo ustvarjati nobene sodbe. Slovaki so dobili avtonomijo, kakor Rutenci. Zoper Rutence so morali Čehi nastopiti že prvi dan. Kdo je kriv? Čehi ali Rutenci? Očividno tudi Slovaki z avtonomijo niso bili zadovoljni. Kdo je zopet kriv, Čehi ali Slovaki? Čehi so šli, to je danes očitno. Koliko pridobijo Slovalki, more pokazati le razvitek dogodkov. Da Rutenci ne bodo pridobili prav ničesar, je razvidno iz dogod-
ROJAKI SLOVENCI!
Kadar želite o-krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lasnega rojaka.
Postavljam in izdeljujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam!
Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street,
JOLIET, ILL.
Telefon 2-4787
kov že danes, ker tam je že Mažar gospodar, in Rutenec bo ostal stari suženj. Če so sami krivi, naj bodo sužnji.
Bojim se, da Slovaki ne bodo dosti pridobili, in če bi pridobili tudi popolno svobodo, slovaška svoboda bi vsaj pri meni ne odtehtala češke suž-njosti pod nemško peto. Meni je vsak Slovan brat in vsakega bi jaz rad videl svobodnega, ne le tega ali onega.
Vsekako je iz dogodkov že zdaj razvidno, daj morajo biti . Slovaki, ki so bili pri vladi, pravi čudaki, ko gre za polivko vsaj na zunaj slovanskega naroda. Iti v Berlin, k najhujšim narodnim nasprotnikom, za pomoč zoper bratske Čehe, in če bi bile pritožbe še (ako opravičene, to naj kdo razume, ako mu je mogoče. Morda so to le posledice ne-čudne mentalitete, ki se je skozi stoletja vgnezdila v delu slovaške inteligence in očividno do danes še ni izumrla. Jaz sem že leta pred zadnjo vojsko večkrat imel priliko o-pazova)ti to mentaliteto med -lnvaškimi inteligenti. Takih nodležev drugje še nisem videl. Ako je ta mažaronska mentaliteta še vedno odločilna. se vsaj jaz dogodkom ne čudim. Svobodno tudi Slovakom, če hočejo sužnjiti.
"Amerikanski Slovenec" in "Novi Svet" sla lista, brez katerih bi ne smela biti nobena slovenska družina!
MOLITVENIM
Vsem, ki so nas zadnje mesece popraševali po molitveniku "DUŠNA PAŠA", ki ga je spisal škof Friderik Baraga in so ga izdali preurejenega v starem kraju javljamo, da smo jih dobili v prodajo in zalogo.
Molitvenik "DUŠNA PAŠA" stane........$1.50.
V prodajo smo dobili tudi molitvenik "SVETE MAŠE", ki ga je sestavil in priredil č. g. Vital Vodušek. Tudi ta molitvenik stane........$1.50.
Tretji molitvenik, ki smo ga prejeli v prodajo je "SLAVA GOSPODU", ki stane tudi $1.50.
Naročilom je pridjati potrebni znesek in poslati na:
KNJIGARNA AMER. SLOVENEC
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL.

izborno monarch pivo .....
BEER"
Monarch družba izdeluje nove vrste pivo "EXPORT
Poskusite ga! .
MONARCH pivo je izdelovano skrbno in natančno in vsebuje vse najboljše kakovosti, ki napravijo pivo dobro in okusno. Vedno pazite kako pivo se vam servira. Na aapadni strani mesta Chicage razpečava MONARCH pivo
BEER DEPOT
John Kochevar
WEST SIDE DISTRIBUTOR OF MONARCH BEER 2215 W. 23rd Street Tel. Canal 6177 Chicago, Illinois
Pratike
Našim čitateljem sporočamo, da smo prejeli zalogo
Pratik za leto 1939,
in sicer obe vrsti
Blaznikovo
kakor tudi
Družinsko
Obe vrsti ste zelo zanimivi in ju krasi število lepih slik. Naročite si jih takoj, dokler ne poide zaloga.
Vsak komad stane s poštnino vred
25 centov
Naročajo se od:
KNJIGAJRNA
AMER. SLOVENE^
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL.