informativni MAV IM E glasilo ravenskih železarjev Leto XXXIII Ravne na Koroškem, junij 1996 Št. 6 Imejmo se lepo - v Mežiški dolini! Približuje se čas počitnic in dopustov. Pred dobrim mesecem se je zato začel projekt predstavitve slovenskega turizma za domačo javnost, ki naj bi Slovence prepričal, da letujejo doma. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je projekt razpisalo zaradi: upadanja rasti domačega turizma v zadnjih letih, zaradi nevarnosti, da se bo ta trend zaradi konkurenčne ponudbe iz tujine še nadaljeval, prevelike koncentracije domačega vikend turizma le v nekaterih najbolj znanih turističnih ter zdraviliško-turističnih centrih in nezavedanja Slovencev o raznolikosti in možnostih ponudbe. Lanska turistična bera je kljub milijardi $ deviznega priliva glede na število gostov še vedno 38 odstotkov pod ravnijo leta 1990. Neodvisno od propagiranja slovenskega turizma (pri čemer najbolj izstopa oglaševalska plat akcije - s spornim geslom Imejmo se fajn) so začele brez velike medijske pozornosti v Mežiški dolini rasti nove informacijske table oziroma smerokazi do turističnih znamenitosti in nosilcev turistične ponudbe. Podjetje A.L.P. Peca iz Črne je namreč v okviru projekta Phare - Evropske skupnosti za podporo regionalnim razvojnim iniciativam zastavilo celovito strategijo razvoja turizma v Parku kralja Matjaža. V Mežici in Črni že delujeta turislično-informacijski pisarni, redno izhaja mesečni koledar prireditev, poteka izobraževanje nosilcev turistične ponudbe, izpeljana je bila predstavitvena prireditev Gradovi kralja Matjaža, pripravljeni so tematski izleti v Park kralja Matjaža, na katere so se že podali prvi obiskovalci... Mimogrede, kdaj ste bili nazadnje pri Prežihu, pri Najevski lipi, v votlini kralja Matjaža, v cerkvicah sv. Helene v Podpeci in sv. Ane (Črna Marija) v Koprivni, Koroškem muzeju Ravne itd.? Čeprav je bilo za razvoj turizma - kot alternativni dejavnosti ob krizi jeklarstva in rudarstva - izdelanih že veliko projektov, pa niso zaživeli. Skeptiki so imeli pomisleke tudi ob Parku kralja Matjaža (kar je t. i. blagovna znamka skupnega turističnega produkta Mežiške doline). Nekateri so opozarjali, da pravljična idila in tovarniški dimniki pač ne gredo skupaj ... Alpov projekt razvoja turizma pa živi in se razvija. Zn predstavitev Mežiške doline je lani poskrbela tudi založba Jaka iz Ljubljane, ki je o njej izdala dvojno videokaseto, turistični vodnik in fotomonografijo pa dolina že ima. Poleg institucij pa so turizem predvsem ljudje, kar lahko dokažemo domačim in tujim obiskovalcem na vsakem koraku -nenazadnje tudi ob ekskurzijah po železarni. INFORMATIVNI FUŽINAR 1 1 —--------------- S 4. ZUNANJETRGOVINSKE KONFERENCE Slovenski železarji bi radi izvozili več Sredi maja (14. in 15.) jc vodstvo Slovenskih železarn organiziralo v Portorožu četrto zunanjetrgovinsko konferenco. Konference se je udeležilo prek petdeset vodilnih delavcev iz železarskih proizvodnih družb, direktorji železarskih družb v Nemčiji, Italiji, Avstriji, Poljski in ZDA ter vodji predstavništev v Rusiji in na Madžarskem. Tokratne konference so sc kot gostje udeležili tudi člani nadzornega sveta Slovenskih železarn. S svojima referatoma pa sta na konferenci sodelovala g. Giancarlo Gianfranchi, namestnik vodja komisije za jeklo v Evropski skupnosti, in dr. Vlado Dimovski, državni sekretar v ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Konferenca je ugotovila, da so slovenski železarji v prvem trimesečju izvozili za 100,5 milijona nemških mark blaga, kar je 11 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Levji delež v izvozu še vedno nosi metalurgija, ki pa za načrti zaostaja. Močan porast izvoza v prvem trimesečju beležita livarstvo in predelava žice. Vrednost uvoza v prvem trimesečju je znašala samo 44 milijonov nemških mark. Na ta način so železarji že v prvem četrtletju ustvarili močan presežek izvoza nad uvozom. Vseeno pa z rezultati niso zadovoljni! Zakaj? Po načrtih, ki so si jih zastavili, bi morali železarji letos izvoziti za 503 milijone nemških mark blaga. S tem bi svoji proizvodnji odprli nove možnosti, znotraj Slovenije pa bi se utrdili na vrhu najpomembnejših izvoznikov. (Po lanskih podatkih so na tretjem mestu, za Revozom in Gorenjem ter pred Lekom in Savo). Rezultati prvega četrtletja ne dosegajo načrta. Podrobne analize so pokazale, da prihaja na posameznih najpomembnejših tržiščih do upadanja gospodarske rasti in s tem do manjšega povpraševanja. Izrazit primer za to je najpomembnejši železarski trg - Nemčija, kamor gre tretjina izvoza. Manjša poraba znižuje cene in postavlja še višje kakovostne zahteve! Podobno sc dogaja na tržišču Avstrije, ki je obremenjena s problemi integriranja v Evropsko skupnost in z lastnim “varčevalnim paketom”. V Italiji, kot drugem največjem železarskem trgu, je opazna zmanjšana konkurenčna sposobnost v izvozu (zaradi močnejše lire) - zato tudi tukaj nazadujeta industrijska rast in povpraševanje po uvozu surovin. Zaradi poslabšanega položaja na najzahtevnejših evropskih trgih (v primeijavi z lanskim drugim polletjem!) se železarji bolj usmeijajo v iskanje novih tržnih niš na obstoječih trgih in na iskanje novih trgov. Opazen je zato porast izvoza v ZDA ki že dosega 12 odstotkov. Dogovorili so se, da bodo intenzivneje prodirali na nekatere nove trge - v Francijo, Turčijo, Poljsko, Izrael. Posebno strategijo so sprejeli tudi za postopno vrnitev na nekatera tržišča v novonastalih državah bivše skupne države. Na teh, nekoč zanje najpomembnejših tržiščih, so danes slovenski železapi prisotni le še simbolično: z manj kot 3 odstotki izvoza. Potrebe po izdelkih slovenske metalurgije pa so tukaj (zaradi kompatibilnosti industrij) izjemno velike - problem pa za zdaj predstavljata nizka raven proizvodnje in slaba plačilna sposobnost. Za nastope na teh tržiščih se bodo zato povezali s slovenskimi trgovskimi organizacijami. Prek svoje italijanske firme ROBO so železarji že obnovili nekdanje predstavništvo za tržišče ZRJ v Beogradu. Novo perspektivo v tem smislu iščejo za svojo trgovsko družbo KOPO Ljubljana. Namere slovenskih železatjev pa nakazuje tudi dopolnjeni program skupnih nastopov na mednarodnih sejmih. Po uspeli predstavitvi na hannovrskem industrijskem sejmu se bodo železarji letos udeležili še: predstavitev slovenskega gospodarstva v Moskvi, Bukarešti in v Tokiu, mednarodnega sejma strojegradnje v Brnu in - skupaj s kranjskim Merkurjem - mednarodnega sejma v Santiagu. Četrta zunanjetrgovinska konferenca Slovenskih železarn pa jc ugotovila še nekaj: ne bodo dovolj le naprezanja za novimi trgi. Odločno bo treba nadaljevati s tehnično-tehnološkim in kadrovskim prestrukturiranjem posameznih nekonkurenčnih programov, ki vodstvom še povzročajo glavobole in poslovne težave. In nenazadnje: več skrbi kot doslej bodo morali železatji posvetiti skrbi za vzgojo novih kadrov za trženje in za vodenje železarskih družb. Da so slovenski železarji na pravi poti, sta potrdila tudi oba gosta. Visoki funkcionar evropske komisije za jeklo g. Gianfranchi jc namreč povedal, da v Bruslju natančno spremljajo poslovna gibanja v Slovenskih železarnah, za dosedanje dosežke v sanaciji pa jc slovenskim metalurgom izrekel priznanje in čestitke. Dr. Dimovski pa je orisal razvojne možnosti v panogi in v razpravi predstavil najnovejše vladne ukrepe za razbremenitev slovenskega gospodarstva, ki naj povečajo njegovo konkurenčnost v ostri mednarodni konkurenci. Po zaključku konference so žele-zaiji obiskali luko Koper, enega svojih zelo pomembnih poslovnih partneijev pri prodiranju v svet. Mag. Alojz Vrečko, predsednik Uprave SŽ, d. d. HANNOVER ’96 Na sejmu nad sejmi se je treba pojaviti Konec aprila (od 22. do 27. 4. 1996) je v Hannovru potekal največji industrijski sejem na svetu. Industrijske in razvojne dosežke je na 300.000 kvadratnih metrih površine oziroma v 27 halah predstavljalo več kot 7.200 razstavljalccv iz 68 držav. Sejem si je ogledalo okoli 370.000 obiskovalcev iz več kot 100 držav, javnost pa je o njem obveščalo 4.500 novinarjev z vsega sveta. Slovenska industrija se je letos na sejmu organizirano predstavila šele drugič. Zastopalo jo je 45 podjetij (tudi iz obeh slovenskih tehnoloških parkov) in nekaj inovatorjev. 16 podjetij, pretežno uspešnih izvoznikov, pa sc je odločilo za samostojne predstavitve. Med njimi so bile tudi Slovenske železarne. Koordinacijo nastopa železarskih podjetij na hannovrskem sejmu je izpeljal koncern, organizacijo na razstavišču pa je prevzela firma Kopo West iz Diisseldorfa. Njen direktor Srečko Senčič, dipl. inž. met., je o sejmu, kjer je posredoval predvsem podatke o metalurškem proizvodnem programu, povedal naslednje: “Slovenske železarne so imele razstavni prostor v hali št. 4, kjer so sc predstavljali kovači in livarji. Prostor je uredila ekipa z Jesenic, saj bi za te storitve, če bi najeli npr. nemške izvajalce, plačali veliko več. Tako pa so stroški, ki so nastali v Hannovru, znašali le okoli 3.000 DEM. Med obiskovalci sejma je bilo največ predstavnikov malih in srednje velikih podjetij. Manjši končni porabniki namreč želijo kupovati brez posrednikov. Veliko t. i. malih trgovcev pa je izrazilo željo, da bi bili zastopniki za naše izdelke. Več kot polovica obiskovalcev sejma je prišla iz tujine: Azije, Vzhodne Evrope, Južne Amerike ... S sodelavcem dr. Ingom Piorkom sva na sejmu navezala stike z več kot 30 predstavniki različnih podjetij (od tega jih je 10 iz Nemčije). Poslala sva jim tudi dodatne informacije in dve podjetji sta že odgovorili z naročili. Nekaj podjetij sva že obiskala; ali se bodo odločila za nakup naših izdelkov, bo znano v kratkem. Sejemski učinki se bodo pokazali šele v četrtem kvartalu oziroma prihodnje leto. Od izdelkov SŽ je bilo na sejmu največ zanimanja za livarski program, za vijačnega pa zaradi velike ponudbe manj. Obiskovalci so veliko povpraševali po izdelkih elektroindustrijo iz Acronijevc elektropločevine (elektromotorji in stratorji iz Rotomatike), rezani pločevini (polizdelek!) in orodnih jeklih (usmerili smo jih h grosistu, ki ima “ekskluzivo”). Propagandni material, s katerim so se SŽ predstavile na sejmu, je v glavnem ustrezen, na prihodnjih sejmih pa bi morali razstaviti več izdelkov, saj le-ti bolj pritegnejo pozornost kot panoji in prospekti.” Jcklolivarniški program je na sejmu skupai s Srečkom Nabernikom iz lucnnc predstavljal dipl. inž. Stanko Štor iz Jcklolivarnc. Svoje vtise o Hannovru je strnil takole: “Na hannovrskem sejmu sem bil trikrat; čeprav je bil tokratni za dan krajši, pa sem navezal več stikov s potenciahiimi kupci kot na zadnjih dveh sejmih. Razstavni prostor SŽ je bil glede na število koncemskih podjetij premajhen (20 m2). Jeklolivama se je predstavljala z nekaj ulitki in prospekti ter fotografijami. Na sejmih, kot je hannovrski, se je treba pojaviti, drugače izgubiš kupce oziroma so stiki z njimi slabši. Letošnji obisk je bil zelo dober -spoznal sem 26 potencialnih kupcev litine, predvsem iz Nemčije, Nizo- zemske, Belgije, Avstrije, Švedske, Češke ... Nekaj jih je že poslalo natančnejša povpraševanja, nekatere pa sem tudi že obiskal. Veliko zanimanje je bilo še za armature m črpalke, razdelil pa sem tudi nekaj propagandnega materiala za mehansko predelavo. Za kupce je poleg cene in rokov najpomembnejša kakovost, konkurenca pa je močna, zlasti v Italiji, Španiji in na Portugalskem. Sejem je bil tudi priložnost za srečanja s starimi kupci in pogovore zlasti o komercialnih zadevah, zato so nanj prišli tudi vodilni iz Jeklolivame, Armatur in Strojev. Zdaj so pomembne t. i. po-sejemske aktivnosti: s podjetji, s katerimi smo navezali nove stike, moramo vzpostaviti tudi pisno komunikacijo, se jim zahvaliti za obisk, pridobiti povpraševanje, jih povabiti na obisk ter od njih dobiti naročila. Rezultati hanno-vrskega sejma bodo vidni šele čez pol leta oziroma čez leto dni.” A. Č. NOŽI NA SEJMU V NOVEM SADU Čas je za ponovne sti V Nožih sc zavedajo, da morajo biti tržno aktivni. Čeprav to povzroča določene stroške, sc redno udeležujejo sejmov, od katerih si obetajo koristi. Po letošnjih sejmih v Novem Sadu in v Beogradu, na katerih so po več letih znova sodelovali, sem sc pogovarjala z direktorjem Komerciale dipl. inž. Jankom Miklavcem. 0 Gospod Miklavc, na katerih sejmih se je družba Noži že oziroma se še bo predstavila letos? Odločamo se predvsem za take sejme, po katerih pričakujemo povečanje prodaje naših izdelkov in pridobitev novih kupcev. Letos smo sklenili obdelati dve novi tržišči. Prvo v resnici ni novo, ampak na njem nekaj let nismo bili prisotni - to je tržišče ZRJ; drugo je Daljni Vzhod. Od 16. do 21. maja smo sodelovali na 4. mednarodnem sejmu grafične industrije in dizajna v Novem Sadu, novembra pa se bomo predstavili na sejmu lesnopredelovalne industrije in papirja v Džakarti. Vmes bo še veliko sejmov v raznih delih sveta, od sejma lesnopredelovalne industrije v Ljubljani do Intergrafike in Biama v Zagrebu, sejma v Brnu in mnogih drugih, mi pa se moramo odločiti, kje se bomo predstavili ali sami ali skupno z drugimi družbami Železarne Ravne ali Slovenskih železarn. 0 Kakšni so vaši vtisi s sejma v Novem Sadu? Na tem sejmu prvotno nismo nameravali sodelovati. Ko pa so se začele priprave za ukinitev embarga, smo se prijavili. Ker so bile sankcije mednarodne skupnosti proti Srbiji ukinjene šele zadnji mesec, je bila udeležba drugih držav na sejmu majhna. Tudi iz Slovenije ni nihče razen nas nastopal samostojno. Drugi so sodelovali prek svojih zastopnikov. Zato smo vzbudili precej pozornosti. Sprejeli so nas dokaj pozitivno, čeprav se pet let odsotnosti na tržišču močno pozna. Naši obiskovalci so bili v glavnem profesionalci, ki se ravnajo po tržnih zakonitostih, so pa še nekateri, ki se niso znebili političnega gledanja in ki iščejo krivce za razpad Jugoslavije zunaj Srbije. 0 Kako ste našli pot do srbskih kupcev? Iz arhivov smo potegnili naslove nekdanjih poslovnih partnerjev. Od tistih, ki smo jih našli, nas je na sejmu obiskala približno polovica. Precej jih nismo našli, saj so predvsem v grafični industriji nastale velike spremembe tako v kadrovski sestavi kot v organizacijski strukturi podjetij. Na sejmu smo sc pogovarjali z okoli 200 obiskovalci, kar kaže, da je zanimanje tega tržišča za naše izdelke veliko. Kakšen pa bo uspeh sejma, bomo šele videli. Naša prva naloga je bila povezati pretrgane odnose s firmami, ki še delujejo, in navezati nove stike. Oboje je nam - na sejmu smo bili referent za prodajo Peter Hovnik, tehnični direktor dipl. inž. Darko Ravlan in jaz - in našemu novemu predstavniku na tem tržišču tudi uspelo. 0 Kakšne pa so možnosti prodaje v ZRJ? Gospodarske razmere so tu zelo slabe. Privatizacija še ni speljana, družbena podjetja pa v teh letih niso smela določati tehnoloških viškov. Plače so bile zato ponekod zelo nizke, prav tako seveda kupna moč porabnikov in podjetij. Plačilni promet z inozemstvom še ne teče, čeprav so prvi koraki v to smer že storjeni. Večinoma je zdaj mogoče na tem tržišču sklepati kompenzacijske, barterske posle. 0 Sc vam je na sejmu oglasilo veliko nekdanjih kupcev? Presenetilo nas je, da ne. Strojno-predelovalna industrija je v Srbiji v velikih težavah, dela le s 30-odstotno zmogljivostjo, lesnih predelovalcev, ki so nekoliko na boljšem, pa na tem sejmu ni bilo. Obiskali jih bomo posebej. Dejstvo je namreč, da blagovna znamka Železarne Ravne na tem trgu še živi in je cenjena. Stike moramo vzpostaviti, ko pa se bodo gospodarske razmere izboljšale, bomo tu lahko tudi tržili. 0 Za vzpostavljanje stikov ste izrabili še eno priložnost. Po pogovorih s partnerji in na pobudo našega predstavnika - to je firma Marketing Product - smo se odločili še za sodelovanje na sejmu tehnike v Beogradu. Bil je od 6. do 11. maja. Ta sejem je bil premalo specializiran, da bi nam prinesel konkretne rezultate, za našo predstavitev v tem gospodarskem prostoru pa je bil dobrodošel. 0 Kako sc sicer giblje prodaja nožev v letošnjem letu? Naš največji kupec IKS Klingenberg zmanjšuje naročila in primanjkljaj je težko nadomestiti v kratkem času. Razen tega je naša konkurenca zelo huda. Toda sposobni smo se prilagajati tržnim razmeram in spremembam. Ker sc industrija, ki jo oskrbujemo, seli iz Evrope na druge celine, bomo tudi mi šli za njo. Naše perspektivno tržišče je na Daljnem Vzhodu in tam smo že prisotni. Lani smo bili na sejmu v Singapuru, letos pojdemo v Džakarto. Manjka nam še precej naročil do konca leta, toda prepričan sem, da bomo zagotovili dovolj dela za naše stroje in ljudi. Za prihodnost pa je nujno, da pospešimo tudi naš tehnološki razvoj in ga vsaj tako kot doslej dopolnjujemo z naložbeno dejavnostjo. Gospod Miklavc, hvala za pogovor. BRUSILNI STROJ gockel - pomembna pridobitev 20. maja jc v Nožih začel obratovati nov brusilni stroj, izdelan v Nemčiji, pri firmi Gockel. Dva podobna stroja so v tej družbi kupili že leta 1992, ta pa se odlikuje po izjemni natančnosti, ki jo je moč doseči z NC programiranjem. Pri testiranju stroja so ugotovili, da lahko brez posredovanja dosežejo toleranco ± 0,01 mm, proizvajalec pa zagotavlja celo natančnost do pet tisočink. Obdelovalna površina stroja znaša 6000 mm x 750 mm, kar je za proizvodni asortiment Nožev zelo ugodno. Razen natančnosti se ta stroj odlikuje še s posebnim načinom odsesavanja. Hlapi emulzije se zbirajo na filtrski napravi in se stekajo nazaj v stroj. Tak sistem filtriranja je proizvajalec na tem stroju uporabil prvič. Kot je dejal obratovodja inž. Erhard Srebotnik, predstavlja emulzija v Nožih velik problem. V hali je vsak trenutek uporabljajo do 45.000 litrov, prav toliko je izhlapi, zato je zrak v proizvodni hali v poletni vročini nevzdržen. Če se bo izkazalo, da je rešitev pri novem stroju prava, jo bodo z veseljem uporabili še na drugih strojih. Na vprašanje, kaj pomeni novi stroj za proizvodnjo Nožev, jc obratovodja Srebotnik odgovoril, da so ga kupili zato, da so z njim zamenjali star stroj, s katerim je bilo težko dosegati zahtevano natančnost. Z novim strojem sc jc zmanjšal vpliv človeškega dejavnika na kakovost izdelkov, povečala pa sc bo tudi storilnost na tovrstni obdelavi. Ko bodo preizkusili vse brusne segmente, bodo na njem delali v treh izmenah in ukinili 4. izmeno na drugem, podobnem stroju. V začetku so pri tem zahtevnem stroju zaposlili dva tehnika (Ferda Takača in Toneta Laha), pozneje se bo ravnanja z njim priučil še kdo. V paketu s tem strojem so Noži kupili še brusilni stroj z nagibno mizo za brušenje vidia - trdokovinskih nožev za papirno industrijo. Z njim bodo servisirali lastno proizvodnjo in uporabnike grafičnih nožev. Nakup Gocklovcga stroja predstavlja eno večjih naložb Nožev v zadnjih letih. Vendar vsega dolga niso plačali v denarju, temveč je bil to delno kompenzacijski posel, saj so za proizvajalca izdelali več vodil za stroje - tudi v kupljeni stroj so vgrajena vodila lastne izdelave. To jc rezultat dolgoletnega sodelovanja med firmama. Tudi pri montaži je proizvajalec glavnino del prepustil kupcu in njegovim vzdrževalcem. “K montaži in zagonu jc poslal k nam le enega človeka. On jc delo nadzoroval, vse pa so naredili naši ljudje. Za dobro opravljeno delo se jim želim iskreno zahvaliti,” je ob koncu pogovora dejal obratovodja inž. Erhard Srebotnik. CERTIFIKAT O TIPSKI PREISKAVI MEHANSKE STISKALNICE Po dobro opravljenem delu še skupinsko fotografiranje. Od leve proti desni: Metod Kogelnik, Jacques Krištof (LVD Int.), Zvone Krcmljak, Gecrt Libbrecht (LVD Int.), Rudi Iludrap. Od začetka leta 1995 velja zahteva Evropske skupnosti o varnosti strojev. Proizvajalec in uporabnike obvezuje, da morajo imeti vsi stroji, ki jih tržijo v Evropski skupnosti, oznako CE. To je dokaz, da je bil stroj izdelan v skladu z bistvenimi elementi zahteve 89/392 EEC. Konec lanskega leta smo v Strojih za francoskega proizvajalca bojleijev izdelali mehansko stiskalnico. Za izdajo Deklaracije - izjave o skladnosti smo morali pridobiti certifikat o tipski preiskavi - skladnosti stroja, ki ga lahko izda samo pooblaščena institucija. Izbrali smo TUV PRODUCT SERVICE iz Munchna. Po dveh sestankih in končnem preskusu v kupčevi tovarni nam je uspelo pridobiti Certifikat o tipski ustreznosti mehanske stiskalnice SC2-315. Vsem delavcem iz Strojev, še posebej pa inženirju Rudiju Hudrapu in dipl. inženiiju Zvonetu Kremljaku za njuno inovativnost ter strokovnost iskreno čestitamo, saj je le malo podjetij, kjer so v tako kratkem času opravili tako zahtevno delo. D. G Oskrba z energijo v aprilu 1996 Dobava primarnih energentov je bila v aprilu v redu, enako tudi proizvodnja in oskrba porabnikov s sekundarnimi energenti. V tabeli je razvidno, koliko porabe zemeljskega plina odstopajo od načrta. DRUŽBA PLAN PORABE (Sm3) PORABA (Sm3) INDEKS SŽ - METAL Ravne, d. o. o. 2.112.560 2.476.900 117.2 SŽ - JEKLOUVARNA Ravne, d. o. o. 127.700 68.226 53.4 SŽ - STOOJI IN TEH. OPR. Ravne, d. o. o. 49.770 57.295 115.1 ENERGEHKA. Ravne, d. o. o. 634.800 863.599 136.0 SKUPAJ 2.924.830 3.466.020 118.5 V OPOMIN! V podjetju ŠERPA, d. o. o. smo analizirali število generalnih, srednjih in malih popravil v predelovalnih obratih v letih 1991 do 1995 (del diplomske naloge inž. Ivana Kogelnika). Iz diagrama je razvidno, da se trend popravil izjemno zmanjšuje. To je sicer razumljivo glede na stanje v predelovalni industriji, hkrati pa to dolgoročno pomeni tudi “smrt” za proizvodnjo. Stroji počasi ne bodo več zagotavljali zahtevanih toleranc ali pa se bodo popolnoma zaustavili. Nad tem dejstvom bi se moral lastnik, kot tudi vsi drugi, resno zamisliti. ŠERPA, d. o. o. -Generalni -Srednji -Mali OPRAVLJENI OBNOVITVENI POSEGI OBDELOVALNIH STROJEV. 1993 Leto Poleg oskrbe porabnikov z energenti smo ali skupaj 111,1 m3. Za sežig pa smo zbrali zbrali od družb železarne Ravne 75,3 m3 in od skupno 44.000 kg odpadnega olja, in sicer: 4.200 zunanjih dobaviteljev 35,8 m3 odpadne emulzije kg od družb železarne, 11.500 kg od zunanjih dobaviteljev ter 28.300 kg s cepljenjem emulzije. Za normalno obratovanje in oskrbo porabnikov z energenti smo opravili načrtovane preventivne periodične preglede in vzdrževali energetske naprave in omrežje. Na podlagi naročil smo opravili tudi več servisnih del in predelav na strojnih napravah in omrežju centralne kurjave za zunanje naročnike. Marjan Kunc PDAZNIK ZA JUBILANTE V STO vedo, da sc pripadnost firmi krepi tudi s pokornostjo do dolgoletnih zvestih članov kolektiva. Več kot lOO jubilantov z lO, 20 ah 30 leti delovne dobe se je 17. maja zbralo na Rimskem vrelcu, kjer so se skupaj z vodstvom poveselili ob delovnem jubileju. Na fotografiji so 30-lctni jubilanti. V družbi Stroji in tehnološka oprema se intenzivno pripravljajo za : pridobitev certifikata ISO 9001 Pri obveščanju javnosti o teh prizadevanjih bo sodeloval tudi Informativni fužinar. Tokrat objavljamo sporočilo vodstva o politiki kakovosti v podjetju. POLITIKA KAKOVOSTI V STROJIH IN TEHNOLOŠKI OPREMI, d. o. o. ali v skrajšani obliki TO KAKOVOST IZDELKOV dosega in presega raven mednarodnih standardov in zahtev kupcev. Naši izdelki so izdelani iz najkakovostnejših materialov v urejenem sistemu || ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI, ki temelji na doseganju in preseganju standarda ISO 9001. Poudarek je na celovitem obvladovanju kakovosti (TQM), preprečevanju slabe kakovosti, spoštovanju dobavnih rokov in konkurenčnem obvladovanju stroškov. Za vse to skrbi VODSTVO z glavnim direktoijem na čelu, ki je pooblaščeno in odgovorno za uresničevanje politike kakovosti. Pri vsakdanjem delu, konkretnih akcijah za izboljšanje kakovosti in pri upoštevanju ter spoštovanju Poslovnika kakovosti STO mora biti za zgled drugim ČLANOM KOLEKTIVA, da bodo z osebnim prizadevanjem uresničili postavljene cilje. Temelj kakovosti je v vestnem vsakdanjem delu vseh članov kolektiva, izobraževanju, inovativnosti in želji po osebnem razvoju. Vsak član kolektiva je v okviru pristojnosti odgovoren za kakovost svojega dela. Skupaj si bomo prizadevali za dobre medsebojne odnose in zadovoljstvo vseh zaposlenih. Posebno skrb bomo posvečali oblikovanju pripadnosti firmi, izobraževanju, motivaciji in varovanju okolja. Poskrbeli bomo, da se bodo KUPCI radi vračali k nam, saj je kakovost naših izdelkov skladna z njihovimi zahtevami. Zaupanje : kupcev želimo še povečati z odkritim sodelovanjem, s korektnim obveščanjem in učinkovitim reševanjem morebitnih težav. Svetovali in priporočali jim bomo nesebične rešitve, ki jih bodo še trdneje povezale s STO Ravne. Zagotavljanje OCENJEVANJA KAKOVOSTI proizvodnih sredstev, surovin, polizdelkov in izdelkov ter š tem varovanje kupcev so dolžnost službe Kakovost in OE Laboratorij, ki sta neposredno podrejena upravi družbe. Služba Kakovost ima strokovno in skrbniško vlogo ter je v pomoč upravi STO pri vodenju koncepta TQM. Glavni direktor dr. Milan Švajger, dipl. inž. Izobraževanje vodi k (ponovni) zaposlitvi V Logističnem centru je “zaposlenih” 275 bivših delavcev železarne. Med njimi je kar 230 delovnih invalidov z različnimi delovnimi omejitvami iz zdravstvenih razlogov, izobrazbena struktura članov tega “kolektiva” je nizka, večina je starih od 30 do 50 let in ima 10 do 30 let delovne dobe. Vodstvo centra daje velik poudarek izobraževanju in preusposabljanju. Izobraževanje je pozitivno že zato, ker dvigne človeku samozavest, širše znanje pa mu da tudi večje možnosti za zaposlitev. Ker drugi delodajalci invalide neradi zaposlujejo, so se v Logističnem centru odločili, da bodo ustanovili lastno invalidsko delavnico. Dokler statusa invalidske delavnice nimajo, deluje profitni center z grafično in lesarsko dejavnostjo, pozneje pa bodo odprli še kovinarsko delavnico. V maju je zaključilo izobraževanje 17 delavcev, ki so dobili naziv priučeni mizar. Izobraževanje so organizirali v sodelovanju s Srednjo šolo Slovenj Gradec. Tečajniki so imeli 55 ur teoretičnega usposabljanja v prostorih IC Smeri in 45 ur praktičnega pouka v šolski lesarski delavnici v Slovenj Gradcu. Čeprav je bila večina tečajnikov že dolgo na čakanju - nekateri celo 4 leta - so se z veseljem oprijeli učenja in dela. Kot je povedala direktorica Logističnega centra Alenka Stres, sc je sedem priučenih mizarjev že zaposlilo v invalidski delavnici v ustanavljanju, ko pa se bo dejavnost profitnega centra razširila, bo delo dobilo še več priučenih delavcev. Na sliki: Podelitev spričeval priučenim mizarjem Logističnega centra. M. P. MLADI RAZISKOVALCI KOROŠKE Z razglasitvijo najboljših nalog in s podelitvijo priznanj ter knjižnih nagrad koroškim srednješolcem sc je 16. maja 1996 končalo letošnje gibanje MRK, tokrat že 3. po vrsti. Raziskovalna dejavnost srednješolcev, znana pod imenom Gibanje znanost mladini, teče že 30. leto. Ob republiškem projektu, ki je “najlepša formula za strnitev vsega mladinskega in mentorskega raziskovalnega dela v Sloveniji” (dr. Edvard Kobal) pa dobro uspevajo in poganjajo korenine tudi druga raziskovalna gibanja. Tako se osnovnošolci in srednješolci že več kot 10 let zelo množično vključujejo v akcijo Mladi za napredek Maribora, v Ljubljani pa že 9. leto sodelujejo v raziskovalnem projektu Zaupajmo v ustvarjalnost mladih. V Velenju je npr. bilo letos že 13. srečanje mladih raziskovalcev, ki se šolajo v Velenju, raziskovalne naloge pa so pripravili v okviru gibanja Mladi za razvoj občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Prve korake v resno raziskovalno delo je koroški mladini pred leti omogočal sedemkratni razpis Nagrada Železarne Ravne. Po njegovi ukinitvi je na Gimnaziji Ravne v šolskem letu 1993/94 zaživelo regijsko raziskovalno gibanje Mladi 'raziskovalci Koroške. Prvo leto je v njem sodelovalo 80 dijakov s 40 raziskovalnimi nalogami, lani pa je 17 mladih izdelalo 13 raziskovalnih projektov. Na letošnji razpis se je odzvalo 17 srednješolcev in srednješolk z Gimnazije Ravne ter s srednjih šol iz Slovenj Gradca in z Mute. S pomočjo 13 mentorjev so pripravili 15 nalog z različnih področij (biologija, tehnika, glasba, turizem, sociologija, psihologija, etnologija in filozofija). Ocenilo in recenziralo jih je 21 strokovnjakov. Naloge so predstavili 10. maja 1996 na ravenski gimnaziji. Med letošnjimi mladimi raziskovalci naravoslovnih tem so sc najbolje “odrezale”: Mateja Kogclnik (z nalogo Kopitnik - Asarum Europaeum L. - na Koroškem) Karmen Fajt in Vesna Kovačcc (Razširjenost cigaret, drog in alkohola na Srednji šoli Slovenj Gradec) Barbara Lavko in Patricija Rcjavc (Konstruiranje vzorcev tkanin s pomočjo računalnika). Najboljše naloge iz humanističnih oziroma družboslovnih tem so pripravili: Lucija Štamulak (Človek je prepad, globlje pogledaš, bolj si omotičen) ■ Viktorija Bačič (Kaj pričakujemo v življenju? Mladi in vrednote) Janez Moličnik (Virtualna resničnost) Boris Blagotinšek (Fenomen nova doba). Najboljši mladi raziskovalci (čeprav je treba reči, da so vse naloge prejele visoke ocene) sc bodo oktobra pomerili še na državnem tekmovanju v Ljubljani. Tako se je iztekla še ena bogata sezona raziskovalnih naporov koroških srednješolcev. Organizator gibanja jih je za njihov trud nagradil z izletom v Salzburg, podjetje A.L.P. Peca pa jih je popeljalo v Podzemlje Pece. A. Č. št. 6/1996 INFORMATIVNI FUŽINAR 11 AKTIV INVALIDOV v Železarne Ravne ZNOVA DELUJE Invalidi Železarne Ravne so svoj aktiv ustanovili že leta 1972. Deloval je do leta 1992/93, nato pa je zaradi organizacijskih sprememb v železarni prenehal obstajati. Letos aprila so na pobudo Društva invalidov Ravne sklicali občni zbor invalidov iz družb Železarne Ravne. Pokazalo se je, da svoj aktiv znova potrebujejo. Pri konferenci sindikatov Neodvisnost so sicer uvedli tovrstno aktivnost, toda sindikat aktiva ni mogel nadomeščati, saj je veliko invalidov včlanjenih v Svobodni sindikat. Aktiv invalidov Železarne Ravne šteje 535 članov, ki trpijo za posledicami dela v industriji. Vodstvo aktiva si je postavilo vrsto smernic, po katerih namerava delovati, in nalog, ki jih bo reševalo skupno s člani in zanje. 1. Delovali bodo na področju zakonodaje in sodelovali pri njenem Spreminjanju in dopolnjevanju. 2. Prizadevali si bodo za zaposlovanje invalidov in sodelovali pri ustanavljanju invalidskih podjetij. 3. Zavzemali sc bodo za dosledno uresničevanje določil zakona o delovnem okolju in za izpolnjevanje obveznosti delodajalca v zvezi s tem. S tem bodo zajezili rast števila novih delovnih invalidov. 4. Invalidi sc bodo vključevali tudi v družbeno-politično dogajanje. Predstavljajo pomembno volilno bazo, in bodo dajali svoje glasove tistim strankam, ki bodo upravičile njihovo zaupanje. Kolikor bo mogoče, bodo svoje člane kadrovali v občinske svete ali celo v parlament. 5. Poseben poudarek bodo dajali družbeni in športno-rckrcativni dejavnosti članov. Izlete in druge prireditve bodo organizirali bodisi sami bodisi skupno z Društvom invalidov' Ravne. Kot je dejal predsednik Leon Prosenc, se v Aktivu invalidov Železarne Ravne zavedajo, da bodo delovni program lahko uresničili le s pomočjo obeh sindikatov, vodstvenih ljudi in strokovnih služb. Vse invalide vabijo, naj se s svojimi problemi obračajo na predsednika aktiva. Ta je izrazil upanje, da bodo s spremembo zakonodaje dosegli, da bodo beneficirano dobo odštevali -od starostne meje tudi pri predčasnem upokojevanju. S tem bi v Železarni Ravne rešili precej invalidov, ki so v Logistiki ali še v posameznih proizvodnih družbah. Poskušali bodo tudi doseči, da bi bili invalidi oproščeni plačevanja dohodnine. KULTURNA KRONIKA 1. maja so ravenski, prevaljski in mežiški pihalni orkester igrali budnico prebivalcem večjih in manjših naselij Mežiške doline. Vsak orkester je igral na svojem območju, le ravenski si je letos pot skrajšal, saj ga na prodano Ivarčko, kjer so se (morda zadnjič) zbrali ravenski železaiji, nihče ni povabil. 2. maja je bil v cerkvi sv. Helene v Podpeci letni koncert moškega zbora Gozdar iz Črne. 3. maja sta moški zbor Vres in Pihalni orkester Rudnika Mežica nastopila v vojaškem učnem centru Cerklje ob 5. obletnici osvoboditve. 10. maja je bil v Koroški os- rednji knjižnici na Ravnah pogovor dr. Silvije Borovnik z Alenko Puhar na temo “Pišejo ženske drugače?”. 11. maja je gledališka skupina MKUD Franci Paradiž pod vodstvom prof. Silve Sešel v Narodnem domu v Mežici uprizorila Molierovo komedijo Zdravnik po sili. 11. maja je Teatr brez ... iz Celovca v Družbenem domu na Prevaljah uprizoril misterijsko igro Feliksa Mittereija Zdrahe v božji hiši. 11. maja je bil pri Riflu v Šentanelu koncert moškega zbora Šentanelski pavri. Priredili so ga ob zborovi 30-letnici. 12. maja je bila na Poljani proslava ob obletnici zadnjih bojev 2. svetovne vojne v Evropi. Organizirala sta ga Območni odbor ZB za Mežiško dolino in Krajevni odbor ZB NOB Ravne na Koroškem. Sodelovali so Pihalni orkester ravenskih železarjev, nonet Čmjanski pobi, ^ recitatorji Gimnazije Ravne in OS Mežica. Govoril je Lado Ambrožič - Novljan, spored je povezovala Mojca Prašnički. 12. maja je bil v prevaljski cerkvi koncert združenih zborov mežiške in dravograjske dekanije pred obiskom papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji. 16. maja so v Likovnem salonu na Ravnah odprli razstavo mrežastih in drugih čipk z naslovom Čipka kot okras. Pripravil jo je študijski krožek, ki je pod vodstvom Karle Oder in ob mentorstvu Pavle Filip deloval pri Centru za socialno delo Ravne na Koroškem. 17. maja je bil v Družbenem domu na Prevaljah koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Pela sta moški in mešani zbor Društva upokojencev Prevalje, njun gost je bil Mladinski zbor župnije Prevalje. 21. maja so v Družbenem domu na Prevaljah slovesno proslavili 35-letnico Prežihove bralne značke. 24. maja je bil na Prevaljah jubilejni, 25. letni koncert moškega zbora Vres. Zbor je ob tej priložnosti prejel zlato Gallusovo odličje. Izročil mu ga je skladatelj Jakob Jež (na sliki). Vres se že dolga leta uvršča med vodilne slovenske moške zbore, o čemer priča tudi šest srebrnih plaket z republiških tekmovanj Naša pesem v Mariboru in v Ljubljani. Izdal je veliko gramofonsko ploščo, zvočno kaseto in zgoščenko z večinoma koroškimi pesmimi. Veliko je storil tudi za razvoj moškega zborovstva v slovenskem kulturnem prostoru, saj je bil pobudnik pobratenja' petih moških zborov, ki sc že 13 let srečujejo na skupnih koncertih Od Korotana do Jadrana. V Vrcsovcm programu je vrsta skladb, ki so jih zborovski skladatelji napisali prav zanj. Ob 25-lctnici je Vres v avli Družbenega doma razstavil fotografije, priznanja, koncertne knjižice in drugo gradivo iz svojega dolgoletnega delovanja. 24. in 25. maja so se od Črne do Raven vrstile predstave lutkovnega abonmaja za otroke. Lutkovno gledališče Maribor je gostovalo z igrico Pavla Polaka Concerto Grosso. 25. maja je bil v Kulturnem domu v Črni jubilejni koncert ob 15-lctnici zbora Mato. Hkrati je bila v hotelu Kmes razstava o delovanju zbora od začetkov do danes. 29. maja so v Koroški osrednji knjižnici na Ravnah predstavili knjigo Vzgoja je ... ni znanost. Z avtorico Zdenko Zalokar - Divjak se je pogovarjal Žare Trušnovcc. 30. maja so se v Pliberku sestali predstavniki SPZ in KKZ iz Celovca in ZKO Mežiške doline. Dogovarjali so se o prihodnjem sodelovanju. 31. maja je bil v Koroški osrednji knjižnici na Ravnah zelo uspel koncert maturantov Srednje glasbene in baletne šole Maribor Matjaža Jevšnikarja (trobenta) in Riharda Zadravca (harmonika). Ravenčan Matjaž Jevšnikar je letošnji državni prvak v igranju na trobento. Na koncertu ga je na klavirju spremljal prof. Simon Robinson. Isti večer je gledališka skupina Gimnazije Ravne s komedijo Zdravnik po sili gostovala v Slovenj Gradcu. M. P. GQ NOVE KNJIGE V KOROŠKI OSREDNJI KNJIŽNICI RAVNE Abeli, D. F.: Management z dvojnimi strategijami : obvladovanje sedanjosti in priprava na prihodnost. - Ljubljana : Gospodarski vestnik, 1995 Bizjak, F.: Uspešno vodenje podjetja. - Ljubljana : Gospodarski vestnik, 1996 Castaneda, C.: Druga resničnost. - Ljubljana : Quatro, 1995 Castaneda, C.: Potovanje v Man. - Ljubljana : Quatro, 1995 Castaneda, C.: Povesti o moči. - Ljubljana : Quatro, 1995 Castaneda, C.: Učenje pri don Juanu. - Ljubljana : Quatro, 1995 Donner, F.: V sanjanju : sprejem v svet čarovnikov. - Ljubljana : Quatro, 1995 Donner, H. D.: Osnovno šolanje jahača in konja. - Ljubljana : Konjeniška zveza Slovenije, 1995 Drnovšek, J.: Moja resnica. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1996 Elliot, S.D.: AutoCAD (13 za VVindovvs okolje). - Izola : Desk, 1996 Glogovšek, J.: Denar, denarni sistemi z osnovami denarne teorije. - Maribor : EPF, 1996 * Uay, D.: Evropa : rojstvo ideje. . Ljubljana : Znanstveno in publicistično središče, 1995 Lločevar, M.: Govorimo angleško. - Ljubljana : Cankarjeva založba, 1995 Izkustvena družinska terapija - teorija in praksa v Sloveniji : zbornik prispevkov. -Ljubljana : Ouatro, 1995 Kakovost življenja v Sloveniji. - Ljubljana : Fakulteta za družbene vede, 1996 Kodelja, Z.: Objekt vzgoje. - Ljubljana : Krtina, 1995 Lenarčič, M. - D. Plut : Vode v Sloveniji. - Nazarje : Epsi, 1995 Lipar-Kadunc, G.: Učimo se ročnih spretnosti. - Ljubljana : Captain, 1995 Menopavza : vprašanja in odgovori. - Ljubljana : Novo Nordisk, 1995 Milharčič-I Uadnik, M.: Šolstvo in učiteljice na Slovenskem. - Ljubljana : Znanstveno in publicistično središče, 1995 Morris, N.: Olimpijske igre '96 : supervodnik z vsemi olimpijskimi podatki in dogodki. -Ljubljana : DZS, 19% Omura, G.: AutoCAD 13 - hitri vodič. - Izola : desk, 1995 Osem stoletij Vogrč. - Celovec ; Ljubljana ; Dunaj : Mohotjeva družba, 1995 Osolnik-Hromc, J.: Nega las in lasišča. - Domžale : Lunik, 1995 Palmer, 11.: Prebujanje : tehnike za raziskovanje zavesti. - Ljubljana : Ouatro, 1995 Perko, F.: Gojenje gozdov. Ekologija, nega in varovanje. - Ljubljana : Kmečki glas, 1995 Poniž, D.: Kako interpretiram povest in roman in preživim maturo. - Ljubljana : Znanstveno in publicistično središče, 1996 Prtenjak, M.: C++ za velike in male. - Izola : Desk, 1995 Rant, M.: Vodenje projektov. - Radovljica : POIS, 1995 Verdnik, V.: Potop v modro : osnove teorije in prakse potapljanja z avtonomno potapljaško opremo. - Velenje, Ljubljana : Samozaložba ; Slovenska potapljtiška zveza : Ministrstvo za obrambo ..., 1995 Izbor: Darja Molnar št. 6/1996 INFORMATIVNI FUŽINAR 13 Ekipa Metala Ravne se je tudi letos udeležila tradicionalnega pohoda okoli slovenskega glavnega mesta. V njej so sodelovali Ilarij Repotočnik, Alojz Gologranc in Mirko Krančan. Dosegli so 4. mesto med mlajšimi veterani. Tekli so na 28 km. Naš bivši sodelavec Alojz Gologranc je edini udeleženec, ki je sodeloval na vseh dosedanjih pohodih in so mu podelili spominski kipce mesta Ljubljana. Čestitamo! NOGOMET O koroškem prvoligašu Mag Korotanu bomo več zapisali v prihodnji številki, tokrat le na kratko o drugih nogometnih klubih z našega območja. Dravograjčani so zmagoslavno zaključili letošnjo sezono v tretji slovenski ligi in se uvrstili v drugo slovensko ligo. Manj uspeha je bilo za peterico koroških klubov, ki so nastopali v prvi ligi Medobčinske nogometne zveze Maribor (4. liga). Pivo mesto so si priigrali nogometaši Brunšvika pred Staršami in Kozjakom Radlje. Nogometaši Pece iz Črne so osvojili 5. mesto, Fužinar je bil 7., Akumulator 9. in Slovenj Gradec zadnji, 13. Za ravenske nogometaše je bila minula sezona kljub kadrovskim težavam uspešna. Po odstopu Ivana Kokalja je trenersko vrzel v članski vrsti zapolnil Franc Tone. ATLETIKA V Celju so bile 12. in 25. maja kvalifikacije za atletski pokal Slovenije za člane in članice, kjer so nastopili tudi ravenski atleti. V prvem delu tekmovanjav je najboljši rezultat dosegel Janez Štern v teku na 1500 m, kjer je osvojil 1. mesto. Na 2. mesto se je uvrstil Uroš Verhovnik v teku na 400 m, tretji mesti pa sta si pritekli Mojca Vavče na 100 m ter ženska štafeta KAK Ravne 4 x 100 m v postavi Pogorevčnik, Obreza, Beliš in Vavče. Solidno sta tekla tudi Andrej Rcpanšek, ki je bil četrti na 5000 m, ter Luka Lcitinger, ki je osvojil 5. mesto na 400 m. V drugem delu kvalifikacij je najboljšo uvrstitev dosegla Veronika Zupanc, ki je bila druga na 3000 m, tretji mesti sta si pritekla Pavel Pori na 3000 m ter Mojca Lcitinger na 800 m, četrta pa sta bila Uroš Verhovnik in Mojca Vavče na 200 m. Moška štafeta KAK Ravne je nastopila v Landshudu v Nemčiji, na odprtem prvenstvu Bavarske, in osvojila odlično 2. mesto v disciplini 4 x 800 m. Naši tekači so v postavi Zoran Planinšec, Janez Štern, Luka Lcitinger in Uroš Verhovnik tudi izboljšali državni članski rekord, ki sedaj znaša 7:37,87. V italijanskem južnotirolskem mestu Bressanoneju je bil konec maja 15. mednarodni atletski miting, na katerem so nastopili atleti do 17 let starosti. Med atleti in atletinjami, ki so prišli iz 12 dežel oz. pokrajin, je nastopila tudi reprezentanca Slovenije, za katero je tekmoval član Koroškega atletskega kluba Zoran Planinšec. V teku na 800 m je osvojil 4. mesto s časom 1:58,32. PLAVANJE Mednarodnega mitinga Ilirije v Ljubljani, 11. in 12. maja, so se poleg plavalcev in plavalk iz 14 držav udeležili tudi ravenski tekmovalci. V mladinski konkurenci je Matjaž Čepelnik zmagal na 100 m prsno in bil drugi na 200 m pisno. Lidija Breznikar je osvojila dve prvi mesti v pisnem slogu ter bila druga na 200 m mešano, Tanja Mcrzdovnik pa je bila dvakrat druga v prsnem plavanju. V kategoriji članic se je Anja Srebotnik uvrstila dvakrat na 3. mesto na 100 in 200 m prsno. Najmlajši Fužinarjevi plavalci in plavalke so od 24. do 26. maja nastopali na mednarodnem mitingu v Neheim - Hustnu v Nemčiji. V 03JSMI M5STO 40. POHOD OKOLI LJUBLJANE kategoriji dečkov in deklic so se uvrstili na naslednja mesta: Tonja Kos je bila piva v hrbtnem slogu, poleg tega pa še dvakrat druga, Jernej Gigerl si je priplaval dve drugi in dve tretji mesti, Uroš Valcl je bil zmagovalec v disciplini 200 m hrbtno in tretji na polovico krajši progi, Robi Marin enkrat drugi, dvakrat tretji in enkrat četrti, Iztok Knez pa je osvojil zlato odličje na 100 m prsno in bil drugi na 200 m prsno. NAMIZNI TENIS Odprtega prvenstva Raven v namiznem tenisu, ki ga vsako leto pripravi NTK Fužinar Interdiskont, se je 18. maja udeležilo 38 igralcev in igralk iz Šlovenije, Madžarske in Italije. Pričakovano si je pivo mesto in lepo praktično nagrado - barvni televizor - priigral reprezentant Gregor Komac iz Melamina Kočevje. Ravenski klub je imel v gosteh tudi namiznoteniške igralce iz Sczombathelyja in se dan prej z njimi pomeril v dveh dvobojih. Obe madžarski ekipi sta bili boljši od naših. REKREACIJA V NOŽIH Noži so ena redkih družb, naslednic Železarne Ravne, kjer so poskrbeli za organizirano rekreacijo zaposlenih. Vsak teden imajo redne ure rekreacije v DTK na Ravnah, v zameno za pomoč pri obnovi igrišča pa imajo na razpolago 80 ur igranja tenisa v Mežici. Pozimi organizirajo tekmovanje v smučanju, pred kolektivnim dopustom priredijo piknik, ki je tudi športno obarvan, letos so imeli že pohod na Uršljo goro, v juniju pa bodo pripravili že 3. teniški turnir. Organizatorji rekreacije se zahvaljujejo bivšemu predsedniku sindikata Ivanu Filipiču in direktorici Ivani Klančnik za materialno in moralno pomoč pri delu. M. P. KEGLJANJE Na letošnjem državnem prenstvu za kegljaške dvojice, bilo je 11. in 12. maja za moške v Slovenj Gradcu in na Jesenicah ter za ženske v Celju, so uspešno nastopili tudi kegljači in kegljavke koroških klubov. Na odlično 6. mesto sta se uvrstili Majda Verbole in Ivanka Sabljar iz Korotana Prevalje, medtem ko sta pri moških dvojicah najboljšo uvrstitev dosegla člana Fužinaija Jože Lasnik in Ivo Mlakar, ki sta osvojila 9. mesto. Naslov državnih prvakov so osvojili Boris Urbanc in Albin Juvančič iz Kranja ter Jožica Šeško in Ljuba Tkalčič iz Celja. V finalnem nastopu najboljših na turnirju v Domžalah je Jože Lasnik (Fužinar) osvojil odlično 2. mesto. Zmagal je kegljač LIV Proteusa iz Postojne Tone Založnik. KARATE V Litiji je bil 26. maja turnir tradicionalnega karateja v katah. V konkurenci 120 tekmovalcev, starih do 18 let, iz Slovenije in Avstrije, so z uspehom nastopili tudi ravenski karateisti. Med mlajšimi šolarji je bil Mitja Topalovič tretji, Miha Rožen pa četrti. Med starejšimi šolarji je zmagal Ravenčan Jani Krebs pred Milenkom Cvijetinovičem, na 4. mesto pa se je uvrstil Lovro Hovnik. Tudi med kadeti je šla zmaga na Ravne: 1. mesto je osvojil Floijan Reiter, drugi je bil Aljoša Lipove in četrti Dejan Komperšek. Med kadetinjami si je Nina Zadravec priborila 3. mesto. V disciplini kala ekipno oz. sinhronizirano je naša ekipa osvojila v absolutni konkurenci 3. mesto. SEDEČA ODBOJKA Ekipa našega državnega prvaka v sedeči odbojki - Invalidsko športno društvo Samorastnik Ravne - ki si je ponovni naslov priborila 11. maja na finalnem turnirju na Ravnah, je teden dni pozneje dosegla na 7. mednarodnem turnirju v Hamburgu odmeven uspeh. Med 16 ekipami iz desetih držav - od boljših so manjkali le klubi iz Finske in Madžarske - so odbojkarji Samorastnika osvojili izvrstno 3. mesto. Zmagala je ekipa gostiteljev turnirja Hamburg pred drugim nemškim predstavnikom Bayerjem iz Leverkussna. Pod vodstvom trenerja Adolfa Umauta so za IŠD Samorastnik nastopili: Davorin Kragelnik, Vlado Homan, Marko Drevenšek, Andraž Balkovec, Marko Zupančič, Andrej Samec (prva postava) ter Franjo Vindiš, Peter Ozmec, Matej in Uroš Homan, Veronika Triplat in Alenka Šart. Ivo Mlakar ALPINISTIČNE NOVICE Že dolgo časa v Informativnem fužinatju ni bilo novic o uspehih koroških alpinistov, zato objavljam sveže “premike” letošnje sezone, ki se je šele dobro začela. Na Hrvaškem na Velebitu, v pogorju Dabri, so se izkazali v naslednjih smereh: Stanko Mihev -Miha in Matjaž Šerkezi sta preplezala prvenstveno smer v Bačič Kuku z imenom Guri (7-/A1, 170 m, 6 ur) in prav tako prvenstveno smer Greben pri vodi (6-/4, 150 m, 6 ur), pri tej jima je pomagal Andrej Špiler. Nato nekaj ponovitev v Bačič Kuku: Zdravko Mežnarc, Edi Motaln in Andrej Špiler so se poizkusili v smeri Modras (4, 100 m, 1 ura) in Vsiljeni (4/4+, 120 m, 3 ure). Tudi novice o prostem plezanju so kar spodbudne. Brane Vezonik je v Ospu opravil dva vzpona z oceno 7a, Steber spominov in Internacionalo. Grega Lačen je navrtal novo smer v Topli z oceno 7a+ in z imenom Bruno; prvo zimsko ponovitev smeri Rotovnik-Meh v Raduhi; prvo zimsko ponovitev smeri SS v Lanežu (ocena A4); Grajski slap v Logarski dolini 90°; nekaj smeri si je ogledal tudi na Hrvaškem: Mosoraška 5a, Velebitaška 6a+, Achtung steinschlag 6c, Jupi 6a+, Blulvvurst 6a, Paklenica. Franjo Prepadnik - Franc: Mosoraška 5a, Jupi 6a+, Safty first 6a, Flusige Villy 6a v Paklenici in Steber 6b+ v Topli. Matej Flis se je pozimi odpravil v Palenkov slap, “pofrikal” (prosto preplezal) pa je nekaj smeri v Topli: Tango 6b, Labamba 6b, Steber 6b+, Sončni steber 6a+, Rožica 6a+, Gravž 6a+, Smotana 6a+, Fatamorgana 6a, Mala platka 6a+, Dolga 5 in Piranja 5. Matjaž Šerkezi se je posvetil zimskemu plezanju v Lanežu, kjer je ponovil Mišino grapo; Internacionala in Steber spominov z oceno 7a pa sta mu podlegli v Ospu. Iztok Mihev se je lotil naslednjih smeri: Luknjice 6b v plezališču Gore; Gluhwein 6b+ in First step 6a v Finkensteinu (Avstrija); Rawhide 6a+ in Bele peque 6a v Ospu; Pink Panter 7a, Bruno 7a+, Šnicl 6c+, Pungrad 6c, Zaija 7b v Topli; in še nekaj smeri s hrvaškega Velebita: For trudi 6a, Achtung steinschlag 6c, Jupi 6a+, Blutvvurst 6a+, Velebitaška 6a, Mosoraška 5 v Paklenici. Lepo se trudita tudi začetni plezalki in predstavnici AO Ravne Daija Gerdej in Petra Makuc. Prva je preplezala v Črnem Kalu Gosenico 5, JŽ 5, Normalno 4, v Topli pa Zajedo 3. Petra pa: Gosenico 5, JŽ 5, Normalno 4 v Črnem Kalu, v Topli se je izkazala v Rožici 6a+, Mali platki 4, v Sonček je 4 in Netopirju 5a; na Velebitu v Paklenici je preplezala Mosoraško 5, Jupi 6a+, Safly first 6a+. Čc so bo na Koroškem plezanje odvijalo tako naprej, bo tudi letošnja sezona uspešna. Iztok Mihev št. 6/1996 INFORMATIVNI FUŽINAR 15 KADROVSKA GIBANJA ZAHVAL 30. 4. je bilo v železarskih družbah, naslednicah Železarne Ravne, zaposlenih 4174 delavcev. Celoten koncern Slovenske železarne pa je aprila zaposloval 8402 delavca. V primerjavi s preteklim mesecem se je število zaposlenih na Ravnah zmanjšalo za 7, v koncernu pa za 29 delavcev. V treh največjih zasebnih podjetjih, ki so vključena v prikaz kadrovskih gibanj, je aprila delalo 266 ljudi. DRUŽBA ŠT. ZAPOSLENIH METAL 1803 RAVNE 1172 ŠTORE 631 JEKLOLIVARNA 396 STROJI IN TEHNOLOŠKA OPREMA 1102 NOŽI 193 ARMATURE MUTA 197 STANOVANJSKO PODJETJE 21 LOGISTIČNI CENTER 275 ENERGETIKA RAVNE 108 DE PROFUNDIS 79 TRANSKOR 63 ŠERPA 121 VOGARD 82 FLUKTUACIJA Sklenitve delovnega razmerja Do konca aprila je delovno razmerje sklenilo 21 delavcev. V Metalu sc jih je zaposlilo 13, v Jcklolivami in Logističnem centru po 3 ter v Strojih in tehnološki opremi 2. Vsi (14), ki so se v železarskih družbah na novo zaposlili, so dobili delo za nedoločen čas. 6 delavcev je bilo prerazporejenih znotraj koncema, 1 pa se je vrnil iz Slovenske vojske. Od zasebnih družb se je število zaposlenih povečalo v Šerpi, kamor je bilo iz Strojev in tehnološke opreme premeščenih 6 delavcev. Prekinitve delovnega razmerja Delovno razmerje je aprila prekinilo 28 delavcev, od tega 11 v Strojih in tehnološki opremi, 9 v Metalu, 6 v Logističnem centru in po 1 v Stanovanjskem podjetju ter Jcklolivami. Poleg prerazporeditve znotraj koncema so vzroki za prenehanje delovnega razmerja še: invalidska upokojitev (5), sporazumna prekinitev delovnega razmerja (9), potek delovnega razmerja za določen čas (1), disciplinski ukrep (1), odhod v Slovensko vojsko (2) ter smrt (1). Od treh delavcev, ki so postali trajni presežki, se je 1 samozaposlil, 1 je našel delo pri drugem delodajalcu, 1 pa je sedaj na zavodu za zaposlovanje. Od zasebnih družb sc je v Transkoiju število zaposlenih zmanjšalo za 11 - 8 delavcev so premestili v Metal, 2 v Logistični center, 1 pa zdaj čaka na delo na zavodu za zaposlovanje. Po podatkih 1C Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij pripravila A. Č. Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedija Rudija Ošlovnika s Prevalj se zahvaljujemo vsem za darovano cvetje in sveče in izrečeno sožalje. Še posebej se zahvaljujemo g. Primožiču za vse usluge in nagovor, gospodu župniku s Prevalj, godbi Železarne Ravne, pevcem, vsem prijateljem, znancem in sorodnikom, sindikatu VVZ Ravne in vrtcu Solzice. Še enkrat iskrena hvala! Žena Marija in hči Silva z družino Ob boleči izgubi naše drage mame in babice Ivanc Lesjak se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih in bolečini stali ob strani. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, za svete maše in sveče. Posebno zahvalo izrekamo dr. Danici Praper -Djordjevič, medicinskim in patronažnim sestram, govornikom, pevcem, g. Slavku Viterniku za odigrane žalostinke, g. župniku za pogrebni obred ter g. Primožiču za organizacijo pogreba. Vsem lepa hvala! Žalujoči vsi njeni Ob mnogo prerani izgubi naše ljube mamice, hčerke in sestre Mire Lipovnik se iskreno zahvaljujemo Komunalnemu podjetju Prevalje za organizacijo pogreba, gospodoma župnikoma za opravljeni obred, pevcem za žalostinke in Janezu Štreklju za igranje Tišine ter vsem, ki ste darovali cvetje in sveče in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Vsi njeni Ustanoviteljica Informativnega fužinama je bila Železarna Ravne, sedaj pa izhaja za naslednja železarska podjetja: SŽ - Metal Ravne, d. o. o., SŽ -Jeklolivamo Ravne, d. o. o., SŽ - Stroje in tehnološko opremo v Ravne, d. o. o., SŽ - Nože Ravne, d. o. o., SŽ - Armature Muta, d. o. o. in Energetiko Ravne, d. o. o. ter za nekatere zasebne dmžbe, ki so nastale iz L i. podjetij C. Pripravlja Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron - Kodrin, novinarka in lektorica Mojca Potočnik, tehnična urednica Jelka Jamšek. Objavljene fotografije so prispevali: uredništvo, avtorji prispevkov, Mirko Krančan, Gimnazija Ravne in Koncem SŽ Tel. 0602 21 - 131, urednica int. 6305, tajništvo 6753, novinarka 6304. Trsk: Grafika Prevalje. Glasilo sc po mnenju Ministrstva za informiranje (št. 23/128 - 92) šteje med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. LISTNICA UREDNIŠTVA Obveščamo vas, da žc od leta 1994 zaračunavamo objave zahval v Informativnem fužinarju. Cena je odvisna od dolžine besedila: 1.000 SIT - do 30 besed, 2.000 SIT - od 31 do 70 besed in 3.000 SIT - nad 70 besed. NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 14 NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 13: V uredništvo smo prejeli 273 rešitev. REŠITEV VODORAVNO: VELIKAN, SLON, OMORIKA AVTO, KOPA, NRAV, VS, ANA, DEKLICA LARMA OKNO, AN, MAJ, MO, STATIKA ANAS, ORT, CONE, ARA VALJAR, RAME, A VEK, ARABELA, AT, VRANEC. IZŽREBANI REŠEVALCI: • 1. NAGRADA (storitve podjetja IKD, d a a v vrednosti 5.000 SIT) - MARJANA TOPALOVIČ, SŽ - METAL RAVNE, d. o. o. 2. NAGRADA (elektrotehnični material v vrednosti 3.000 SIT, poklanja ELTES, d a a) - SLAVKO IVANKOVIČ, LOGISTIČNI CENTER, d. o. o. 3. NAGRADA (nedeljsko kosilo za 2 osebi v hotelu Rimski vrelec, poklanja BVD, d. o. o.) - NEVENKA HRIBERNIK, SŽ - METAL RAVNE, d. o. o. NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 14: Rešitev križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 28. 6. 1996 na naslov: FUŽINAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinaija, Koroška 14, Ravne na Koroškem. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki. VESLAŠKA TEKMA VRSTA MUŠKAT. VINA Fe 15. IN 18. ČRKA KADMESO-VA HČI IZ GRŠKE MITOLOGIJE SOBNA RASTLINA -ŠKRNI-CEU IKO ŽUŽELKE, KI PIČIJO KRAJ NA PRIMORSKEM DOLG LETALSKI NAPAD NEKDANJA SLOVENSKA SMUČARKA (ZAVAD- LAV) JUNIJ KOROŠKI ANSAMBEL (DUO ....) GER- MANSKI OREL VZHOD- NJAŠKA GRAMO- FONSKA HIŠA E T E R N A SLOV. ELEKTROTEHNIK (MARIO) PREBIVALEC IDRIJE O S A N A ZADETEK PRI NOGO- METU NOGOMETNI KLUB IZ LJUBLJANE DALMATINSKO Ž. IME ELVIRA KRALJ MESTO V BAČKI IGRALKA FONDA DARILO SIN KRALJA EGEJA ROLLS ROYCE SLOV. PISATELJ (IVAN) GRŠKO RIMSKI STARI VEK JAKA, d.o.o. ŠPANSKI POLITIK (JAVIER) KRAJ PRI MARI- BORU RAZDELI- TEV UVOZNIH KVOT A L O K A C I J A SVETOV- NO PRVEN- STVO IF SLOV. GLASBE- NIK (ATI) OZEK PAS BLAGA ODPRTINE V STENI SVOJILNI ZAIMEK SAMOGLASNIKA TEKMA V STARI GRČIJI 100 GLAVNI ŠTEVNI K SMUKEC M. IME (JIMMY) A RIMSKO PODZEM- LJE DURRELL LANVREN- CE KNJIGAR- NAR RADIJ G Ž. IME (ALEKSANDRA) SVETE PODOBE PRI PRAVOSLAVCIH O MATEMA- TIČNA VELIČINA MEDENA ROSA N Pokrovitelj tokratne križanke je Založba JAKA iz Ljubljane, ki je prispevala tri CD plošče oz. zgoščenke s posnetki pesmi Šentanelskih pavrov. Uredništvo pa bo petim izžrebancem poklonilo tolažilne nagrade - izvod nove številke Koroškega fužinarja. IME IN PRIIMEK PODJETJE OZ. NASLOV