AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME NEODVISEN ČASOPIS ZA SLOVENSKI NAROD V AMERIKI NO. 130. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 18th, 1929. LETO XXXI.—'VOL. XXXI Ženska uradnica v banki pridno kradla Policija v Lakewoodu je \ forek aretirala 43 let staro bančno uradnico, Mrs. Viole warner, ki prebiva na 13851 Clifton Blvd. Zaposljena je bila v podružnici Union Trusf banke na W. 65th St. in De troit Ave. Policiji je prizna-te. da je tekom šestih lel ukradla bnaki svoto $33.321. Pri banki je bila uslužben? J2 let. Napram policiji, je izjavila, da je bila prisiljena hrasti radi dolgov in bolezni ^ družini. Njen mož, Bert Warner, star 50 let, je prodajalec avtomobilov. Že deset mesecev ne živita skupaj Mrs. Warner je izjavila, da je večino ukradenega denarja dajala svojemu možu, da sled-nji plačuje dolgove. Mož je baje vedel odkod prihaja de-nar, in to je vzrok, da je policija tudi njega aretirala, ker je sprejemal ukradeni denar. Mrs. Warner je kradla denar na ta način, da je skrivala depozitne liste, katere vse so našli na njenem domu. Vsakega pol leta je te depozitne liste uvrstila med ostale bančne listine, da so se pripisale Pravilne obresti, nakar jih je zopet odnesla. Prvih pet let je kradla le polagoma, naj-yeč je odnesla v letošnjem le-|u- Največja svota, kVjo je hkrati odnesla, je bila $2000. Ljudje, ki so imeli vložen denar, ne zgubijo ničesar. -o- 50,000 volivcev v Pitts-burghu vrženih iz imenika v Pittsburgh, Pa. — Najvišja sodnija države Pennsylvania je odločila, da se vrže iz volilnega imenika najmanj 50.000 imen volivcev, ki sc doslej volili, toda v bodoče ne morejo več izvrševati dr-navijaške dolžnosti. Našli neko staro postavo, glasom latere je v Pennsylvaniji dovoljeno voliti samo onim, ki Plačujejo davke. Postava pa Je tudi dovoljevala, da je kdo j1?' za tretjo osebo plačeval davek, ali so mu pa policial or§anizacije plačevale v.,ke> kar je seveda povzroči0 ogromen graft. Ker se Jurn vršijo volitve, je radite-nastala silna zmešnjava 'ned volivci. Končna odloči-rev bo podana po registracij-,skl komisiji, ki pa do zadnje ga trenotka še ni izjavila svojega mnenja. Tekstilni delavci na štraj ku radii umora delavke i i Charlotte, N. C.,' 17. sep te m bra. — Komunistični voditelji so napovedali enodnevni štrajk vseh tekstilnih delavcev v tem mestu kot v znak protesta radi umora Mrs. Wiggins, ki je bila pretekli teden od neznanih mo-jncev napadena in ubita. Mrs. Wiggins je bila ubita, Ko se je podala na pot proti dvorani, kjer naj bi štrajkar-J' zborovali. Cirkular, ki je bil razposlan med delavce, Pravi, da naj vsi. delavci v Jekstilnih tovarnah v Char ]°tte zaštrajkajo na dan, ko Se vrši pogreb Mrs. Wiggins. Amerika se nič ne boji skupne Evrope Washington, 16. septembra. — Nič kaj simpatično nI sprejelo ameriško časopisje naznanilo francoskega mini-sterskega predsednika, ki je začel delovati za idejo, da se ustanovijo "Zedinjene države evropske." Ameriško časopisje povdarja, da ideja sploh ni zrela in da bo minilo mnogo let, predno bo prišlo do skupnih dogovorov med zastopniki raznih narodov, in kaj šele, predno se bo ideja uresničila. V splošnem pa povdarja ameriško časopisje, da Zedinjenim državam ne preti nobena nevarnost od zedinjene Evrope. Nasprotno, združitev evropskih narodov pomenja večjo varnost za Zedinjene države. Tudi industrija Zedinjenih držav ne bo trpela radi tega iz vzroka, ker če bo Evropa zedinje-na, bo zadovoljna, in laglje je poslovati z zadovoljnim odjemalcem, kot s posameznimi narodi, ki neprestano zahtevajo nekaj novega. Vlada Zedinjenih držav se bo pri formaciji Zedinjene Evrope držala popolnoma ob strani. - -o—7- Cvetlični vrtovi naših rojakov dobili lepe nagrade Časopis 'The Plain Dealer je pred kratkim imel kontest glede lepih, domačih vrtov. Tega kontesta se je udeležilo tudi več Slovencev, in sicer so dobili sledeči naši ljudje nagrado: Tretjo nagrado je dobila v Superior-Euclid distriktu Miss Maify Otpni-čar, 1110 E. 66th St. Nagrada znaša $11.00. Četrto nagrado v istem distriktu je dobi! J os. Žele, 6502 St. Clair Ave. Nagrada je $10.00. Peto nagrado Mr. Chas. Kfarlin-ger, 1086 Addison Rd. Nagrada znaša $9.00. Šesto na grado je dobil Jos. Pristavec. 1105 E. 71st St., ki je prejel $7.00. Sedmo nagrado je dobil Frank Skuly, 1087 Addi son Rd. Svota $5.00. -Za nimivo je, da so naši ljudje v tem distriktu dobili kar pet nagrad. V Collinwoodskem in Euclid Village distriktu je pa dobil prvo nagrado naš poznani slovenski trgovec Mr Frank Suhadolnik, 21201 Chardcn Rd. Nagrada znaša $8.00. Slovenci so bili od nekdaj ljubitelji lepih doma čih vrtov, in to se je pokazalo tudi sedaj, ko je bilo tolike naših ljudi deležnih nagrad. Rusija baje mobilizira proti Kitajski Dandanes vse napada farmarja, dasi ima jako grenko življenje Bombe zagnane v slovenske hiše. Deset življenj je bilo v nevarnosti zgodaj zjutraj v sredo IS. sept. ko so bile skoro cb istem času zagnane bombe v tri hiše na E. 31. cesti in St. Clair Ave., kjer prebivajo Slovenci. Prebivalci vsega okraja so se prebudili radi silne razstrelbe, katero je bilo slišati tja do Woodland Av*e. Dve bombi ste bili položeni pod hišo, v kateri stanuje John Gnidec, 1373 E. 32nd St. Eksplozija bombe je vrgla Gnideca iz postelje Bomba je povzročila veliko luknjo v zidu njegove spalne sobe. Ob istem času so se nahajali v hiši Jos. Barich, Mike Krivec in Mike Čič. Druga bombardirana hiša je na 3108 St. Clair Ave. Tu stanuje Jakob Korvin. Tretja hiša, prizadeta od bombe je na 3116 St. Clair Ave., kjer stanujeta Mr. in Mrs. Viktor Kovach in njun 9 letni sin. Policija je odpeljala stanovalce vseh bombardiranih hiš na postajo, da pozve podrobnosti. Sodi se, da je bombardiranje hiš posledica prepira med sosedi. Škoda, ki so jo bombe povzročile, znaša $1500. -o- * V Newark, N. J., gradi Westinghouse kompanija novo tovarno, kjer bo dobilo 15 tisoč delavcev delo. Zanimive vesli iz sirom Amerike Dobili smo četrtega slovenskega kandidata za mestno zbornico v IV. distriktu. Kakšen bo splošen uspeh? Slovenski odvetnik Vatro j landu samo enega, ki lahko Gril naznanja javnosti potom kandidira kot neodvisen kan časopisa, da je on pripravljen i didat in lahko pričakuje zma-sprejeti kandidaturo za coun-:go. To je Peter Witt. Sled-cilmana v IV. distriktu, ako i njj se je umaknil iz politične-se sedanji kandidat Vehovec i ga življenja, Hatton, drugi umakne. Enako izjavo je bi- neodvisni bivši kandidat, se lo pričakovati. Od zadnjega; je umaknil, Kennedy, tretji shoda, ki se je vršil v S. D. neodvisni kandidat, je zoper Domu preteklo nedeljo, oziro-1 prišel pod okrilje demokrat-ma 8. sept. se je splošno opa-|Ske stranke. Možnost je, da zovalo, da mnogi niso zadc-l dobimo v IV. distriktu svojevoljni s kandidaturo Mr. Ve-! ga councilmana, človeka slo Mukden, 17. septembra. —-Kitajski urad za tajno službo je dognal, kot se uradno poroča, da je boljševiški svet sklenil razglasiti vojno stanje v vseh pokrajinah, ki mejijo na Mandžurijo in ostale kitajske pokrajine. Oblasti v Vladivostoku so baje že dobile tozadevno povelje. Vsi vojaški poveljniki v obmejnih provincah so bili poklicani k tajnemu zborovanju, in vse čete v Mandžuriji so dobile mobilizacijsko povelje. hovca. Ta naš rojak je men da dober organizator pri unijah, toda za urad mestnega councilmana mu primanjkuje kvalifikacij, ki so potrebne, da councilman uspešno vrši svoje dplžnosti napram mestu in našemu narodu. Na Mr. Vehovca se je zadnji teden naredil večji pritisk, da umakne svojo kandidaturo, toda Mr. Vehovec je to odločno odklonil. Sedaj pa prihaja v javnost odvetnik Mr. Grill, k' izjavlja, da je on kandidat za mestno zbornico v IV. distriktu, ako se Vehovec umakne. Položaj ie s tem precej zapleten. Kolikor razumemo, je kandidat tudi Mr. Frank J. Turk in odvetnik Mr. Louis Žužek. Seveda, bi se morala umakniti tudi ta dva, ako pričakuje Mr. Grill kaj uspeha. In v slučaju, da se vse to zgodi, pa nastane vprašanje organizacije za volivno borbo. Kot razumemo, namerava Mr. Gril1 kandidirati kot neodvisen kandidat, to je, v slučaju, da se vsi drugi kandidati umaknejo. Mi .poznamo v Cleve- venske krvi, ako je en saro kandidat. Pravimo, da je "možnost." Registracija bc pokazala, koliko glasov prve vrste mora dobiti kandidat da je izvoljen. Po našem mnenju okoli 3600. Petei Witt je to dosegel, drugi še nihče. O tej yelevažni zadevi bomo seveda stalno poro čali. Naši brati Hrvati. Velika veselica Slovenska Ženska Zveza, podružnica št. 10, S. D. Z. naznanja, da bo imela veliko veselico v Slov. Del. Domu na Waterloo Rd. v nedeljo 29. septembra. Obenem se bo vršil slovesen sprejem no- ^ . , . , . v.. , I vih članic. Podružnica šteje Central železnico, zgub.la de-; skorQ 50Q č,anjc narnico, v kateri se je nahajalo okoli $100.00. V denar j Veverična pojedina niči je tudi njeno ime in na ! Mrs. Lucille Grabeljšek iz slov, in se prosi pošten naj-j Geneva, Ohio, nazanja, da bo ditelj, da proti nagradi vrne bo imela v nedeljo 22. septem-~ bra ob 12. uri veveričen go- laž. Prijatelji iz Clevelanda naznanja, da je v torek z}u-traj okoli sedme ure na potu med Delavan Rd. in N. Y. denarnico Mrs. Svete. Klub "Golovec" V nedeljo 22. septembra popoldne priredi poznani Klub "Golovec" imeniten V mestu Chicago je dobilo letos že 95 naših rojakov ameriške državljanske papirje. V zaporih v Springfield, Illinois, se je obesil rojak J. Planinšek, star 55 let. V zaporih se je nahajal, ko je čakal, da ga prepeljejo v blaz-nico. V Milwaukee, Wis., je umrl rojak Simon Žagar, same,c star 52 let. Ob grobu mu je zapel nekaj žalostink slavni operni pevec Banovec, ki je pred kratkim dospel iz domovine. V Milwaukee je tudi umrl rojak Paul Ocvirk. Smrtno se je ponesrečil pri delu v tovarni v Milwau kee rojak Matt Skušek. Pri delu je padel nanj kos železa, ki ga je popolnoma zmečkal. Zapušča vdovo in ver nepreskrbljenih otrok. V pondeljek 6. septembra se je otvorila sedma redna konvencija Jugoslov. Podporne Zveze v Sheboygan, Wis, Zveza je dobro razširjena po državi Wisconsin. V Kenosha, Wis., je umrl rojak Leopold Humar, star šele 34 let. Bil je oženjen in doma od Gorice. ' V Milwaukee, Wis., se je $red kratkim vršil koncert Svetozarja Banovca in Zore Ropasove, in koncert je bi! uspešen. Nad 500 naših lju di se je nahajalo pri koncer tu. Pevca sta pela tako, da ameriški Slovenci še niso slišali kaj enakega. Ljudstvo je bilo skrajno zadovoljno, kot se glasijo poročila. Slovenski Dom v Pittsbur-ghu je- zadnje čase jako napredoval. Prizidali so novo hišo, ki bo služila hišniku za stanovanje, poleg tega pa bc v hiši ena soba za Čitalnico, ena soba za prenočišče za tujce, javna kopel in dve sobi za igralce. Vsi ti prostori so v novem poslopju. Povečali so tudi igralni oder in naredi- Clam - bake" na Močilnikar- j let stara, ki se je razporočila jevi farmi. Vstopnina je v Clevelandu leta 1915, se zopet poročila z istim možem leta 1917 in se razporočila 1. 1928, nakar se je v avgustu lanskega leta zopet poročila , ,. . le so se druge nove naprave, so prijazno vaDijem. tako da je Dom danes v res-žena želi tretjo razporoko niči dom, na katerega so Slo-Mrs. Clara Kornowski, 371 venci v Pittsburghu lahko ponosni. Vsa nova dela je $2.50 za osebo. Kdor je že pokusil tako pojedino, ta bo gotovo prišel, kdor je pa še ni, mu ne bo žal, ako bo navzoč. Nova zastava. Dr. sv. Kristine št. 219 K. S. K. J. priredi v nedeljo dne Cvetlične parade, ki sef je 122. vršila v Clevelandu 24 av- j gusta, so se udeležili tudi naši bratje Hrvatje s posebno cvetlično floto, ki je predstavljala starokrajsko žetev. Sedaj so se oddale nagrade, in Hrvati so dobili tretjo nagrado, in sicer krasno kupo, ki je razstavljena v oknu Miha ljevich Bros. Zraven so tudi slike parade. Voditelj Hrvatov je bil poznani marljivi narodni delavec Mr. Steve Lučič, ki izreka zlasti Slap-nik Bros. iskreno zahvalo, ker so brezplačno naredili napis iz rož na floti. Zgubljen denar Rojakinja Mrs. Rose Svelte, 17813 Delavan Rd., nam s prvim možem, prosi za ponovno ločitev zakona. Mož je skušal streljati na svojo ženo, kateri je rekel, da jo ubije, ako se zopet razporoči. ob priliki blagoslovljenja pr-jA Klara išče kljub temu razve društvene zastave. Ob; poroko, drugi uri popoldne se zbere Smrtna kosa. članstvo pred cerkvijo sv. Umrla je v pondeljek zve-Kristine na Bliss Rd., nakai Ser p0 mučni bolezni, previ-sledi kratek obhod, ob 3. uri jena z zakramenti za umira-popoldne pa blagoslovljene j0ČCj Margareta Gržinčič, do-zastave. Društvo prav pri- ; ma iz Klane na Primorskem, jazno vabi vse članstvo Jed iju je 5iva]a g iet- Zapušča note od blizu in daleč, da pri sina Ivana, dve hčeri: Ivano, dejo in posetijo društveno slavnost ta dan. Poroka . .V soboto 21. septembra se vrši v cerkvi sv. Vida ob 9. uri zjutraj poroka Mr. Ernest Levar, 840 E. 156th St., z Miss Jennie Owen, 1276 E. izvršil slovenski stavbinski mojster Mr. John Dekleva iz Bridgeville, Pa., dočim je slikanje kulis izvršil slovenski umetnik iz Clevelanda, Mr Jos. Likar. . V torek 17. septembra so se vršile v Canonsburg, Pa., volitve, in med drugimi kandidati je bil tudi naš rojak Mr. Anton Bevc, iz poznane Bevčeve družine, ki je kandi diral za davčnega kolektorja. Ako je bil izvoljen, nam ob tem času še ni znano. V New Yorku bodo 21. septembra kazali v S. N. Domu slike, posnete tekom proslave 35 letnice K. S. K. Jed-note. Navzočih bo več glav- 591 h St. Mlademu paru naše iskrene čestitke! sina Ivana, poročeno Matjašič in Marijo, j nih uradnikov, poročeno Ujuč, v stari domovini pa brata in dve sestri. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 9. uri iz hiše žalosti na 1371 E. 47th St. pod vodstvom Jos. Žele & Sons. Naj bo ohranjen blag spomin ranjki, preostalim sorodnikom pa naše iskreno sožalje! O Pri nas lahko plačate vsak čas račune za elektriko, plin ali telefon. * 20 oseb je bilo teško ranjenih v neki newyorški šoli, ko so se podrle stopnicc. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER _NAROČNINA:_ Za Ameriko, celo leto ....................$5.501 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko, pol leta ....................$3.001 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland no raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo in Kanado je ista cena kot za Cleveland po pošti. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in dpnarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave.. Cleveland. O. Tel. Henderson 0628._ JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 130. Wed. Sept. 18th, '29. Ameriške ječe. Ker se v Zedinjenih državah množijo zločini, je seveda potrebno graditi nove zapore in povečavati stare. Imeli smo silne izgrede jetnikov v Clintonu, v Auburnu, v Leaven-worthu. Vsi ti izgredi so se pripetili tekom desetih dni. Strašne razmere vladajo v teh zaporih, ker so prenapolnjeni. Hvala prohibiciji, da so vsi naši zapori natrpani do zadnjega kotička. Navadno je v zaporih dvakrat toliko jetnikov kot bi jih moralo biti. In k temu dodajmo še dejstvo', da je tisoče oseb v teh zaporih, ki niso prekršile kako postavo zoper moralo, pač pa so kršile le prohibicijo. Ropar, nasilnež, morilec, slepar, vsi se zavedajo svoje kazni in vedo, zakaj trpijo v zaporu. Toda žrtev prohibicije pa čuti svojo nedolžnost, in to povzroča, da postaja, žrtev uporna in sovražna napram vladi. Slava suhačem, ki so odpravili postavno pijačo in s tem odpravili poglavitni vzrok vseh zločinov. Prej, ko ni bilo prohibicije, so bili naši državni in zvezni zapori napol prazni, in tisoče malih ječ v malih mestih je bilo večinoma praznih. Danes je vsepovsod premalo prostora za jetnike. In suhači te dni skrbijo, da pride nadaljnih 100.000 oseb v kratkem v zapore. Prinesli so od nekod neko starinsko postavo glede kaznovanja roparjev in morilcev, in to postavo hočejo sedaj rabiti napram ljudem, ki ali prodajajo ali kupujejo Opojno pijačo. O tej postavi smo že svoječasno poročali. Volstead postava je povzročila, da je prodaja opojne pijače protipostavna, toda Volstead postava ni določila, da je taka prodaja — zločin, pač pa le pregrešek. Naredili so novo postavo, takozvano Jones Law, ki določa, da je kršitev prohibicije velik pregrešek, ki se kaznuje s petletnim zaporom in $10.000 kaznijo. Stara postava pa, katero so suhači privlekli na dan, pa določa, ako jo hoče sodnija tako razlagati, da je kršitev prohibicije zločin, ki se lahko enako kaznuje kot rop. Prohibicija je še vedno rodila hinavce, lažnike in po-tuhnjence. Državljan lahko naznani morilca ali roparja oblastem, pa bo še vedno ostal gentleman, kajti rop in umor so zločini zoper človeško kot moralno postavo. Toda vsak človek, ki naznani svojega bližnjega iz vzroka, ker je ta bližnji naredil nekaj kozarcev vina, ni samo silovit lažnik in hinavec, pač pa pade v moralnem oziru tako nizko, da ne potrebuje nobene lestve, pa se znajde takoj v peklu. Da smo dobili prohibicijo, smo morali zavreči nauke Krista in apostelnov, razmrcvariti smo morali našo ustavo s tem, da smo inkorporirali nespametno postavo, ki dela iz človeka zločinca radi dejanja, ki niti greh ni, še veliko manj pa zločin. Jefferson, Jackson, Webster, Clay, Douglas in Lincoln, največji Amerikanci sploh misliti ne bi mogli, da je v deželi kot je Amerika prohibicija mogoča. Jefferson, ustanovitelj ameriške demokracije, je bil sam pivovarnar, Washington, prvi predsednik republike in "oče naše domovine" je kuhal žganje, in Krist, ustanovitelj krščanstva, je sam naredil vino in zapovedal navzočim gostom, da pijejo vino. Ako torej ni bilo narobe niti Bogu samemu, da je pokusil opojno pijačo, kako more biti narobe suhaškemu fanatiku, ki stika po hišah in drugod, ali bi dobil kje kaj opojne pijače! , Pripetilo se je, da so prohibicijski agenti ustrelili tega ali onega, nedolžnega ali krivega. Poročilo o tem je prišlo pred zasedanje kongresa. In suhaški kongresmani so ploskali .z rokami in hvalili prohibicijske agente, ker "imajo pogum, da vestno izvršujejo svoje dolžnosti" — ubijajo namreč svoje sodržavljane. Taki in enaki dogodki bodo Amerikancem seveda polagoma odprli oči, toda škoda, ki jo je prohibicija naredila doslej, je neizmerna. Poglejte v ameriške ječe. 90 procentov stanovalcev teh ječ je tam radi prohibicije. Glas iz Ljubljane. — Kaj vse se bo zgodilo letos v jeseni v naši ameriški beli Ljubljani? Ljudstvo čaka in mirno medseboj ukrepa, kedaj bodo naši kandidatje odstopili in kedaj se pokaže "dark horse." Dne 22. septembra obhaja Slovenski dom 10 letnico svojega obstanka. Zvečer bo banket in krstija te okolice, ko dobi ime: Vič pri Ljubljani. Narod bo postavil enoglasno svojega župana v osebi Jim Šepica, ki obljubi, da bo združil slovenski rod v eno celoto, kot je to storil pred tisoč leti knez Samo. Od 23. do 30. septembra Se prične stiskati mošt v prešah. Po naših domovih se vršijo vinske trgatve. Od 1. do 31. oktobra bodo shodi po dvoranah, kreg med kandidati, obljube, dež, sneg, toča in grmenje. Koncem meseca zavre mošt, politika je pozabljena. Na dan volitve ostanejo ljudje doma, češ, kaj bomo hodili volit, ko je toliko kandidato,v. Izvoljen ne bo itak noben, škoda tratiti čas. Dne 31. oktobra banket "Ljubljanskega kluba" na Taboru. Udeležba bo ogromna, .veselje in zabava vsesplošna, i Navzoč bo ljubljanski župan j Fr. Močilnikar, županski kandidat iz Viča, g. Jim Šepic in j njegovi odborniki, župan iz ! Šiške g. C. R. Elly, naš pesnik iz Clevelanda Mr. Ivan Zor-man s soprogo, uredniki naših časopisov, ljubljanski zdravnik dr. Škur, stric Plev- nik in teta, gospa Fr. Rupert. Dne 1. in 2. novembra — praznik vseh svetnikov in verne duše. Spomin na naše umrle starše, brate in sestre, kateri počivajo mirno v temnih grobeh. "Črne te .zemlje pokriva odeja, v grobu ti-hotnem. . ." Politika! Vedno in povsod se sliši: bodite složni med seboj. Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Po toči zvoniti je prepozno! In našim kandidatom na srce: Če bo en kandidat, bo izvoljen, več kandidatov bo žalostno pogorišče. Ostalo bo le malo pepela, katerega bo veter odnesel na vse strani. "Dark horse," kje si? To bi morali upoštevati naši kandidatje, ne pa cepiti naroda. Ne delati z glavo luknje v zid. Bolje je, da je eden izvoljen, kakor pa da jih šest prepade. Čas za premisliti je kratek, samo še nekaj dni. Kar se tiče zadnjega shoda in govorice, da je g. A. Veho-vec strašil in priganjal ljudi na shod, ni resnica. On ima narod za seboj. Toda če on uvidi živo resnico, da več kandidatov ne pomeni koristi za slovenski narod in odstopi, bodo odstopili tudi drugi in on bo dokazal, da se je umaknil v dobrobit naroda. Na pomoč od strani tujcev se pa ni treba zanašati, ker tujec vam ostane vedno le tujec. 5. novembra volitve v Ljubljani, v Šiški, na Viču in v Clevelandu. V Ljubljani soglasno izvoljen stari župan Frank Močilnikar, v Šiški izvoljen g. C. R. Elly, na Viču soglasno izvoljen županom Jim Šepic s celim svojim štabom. Trikrat živijo in n3 zdar! Med 5. in 6. novembrom pošlje stari poganski bog Pe-run hudo nevihto nad Cleveland: blisk, grom, strela šviga, plat zvona bije na pomoč. Strela udari v volivne koče v 4. okraju, vsi slovenski kandidatje pogorijo, živi ostanejo samo: en črn in dva italijanska kandidata. 9. novembra pogreb nesrečnih žrtev, še bolj nesrečne nesloge in politike. Ljudstvo toži nad neslogo Slovencev in sklepa roke, kedaj bo med nami edinstvo. 6d 9. do 15. novembra žalovanje, 16. in 17. pa bomo obhajali žegnanje v Ljubljani. Naše gospodinje bodo kuhale in pekle štruklje, krofe in bobe, farmerji iz Geneve pripeljejo med za potice. V nedeljo pa bo dvignjena številka za lot, ki sta ga darovala gg. Pire in Debevec. Hvala za njih požrtvovalnost. Od 18. novembra naprej premišljevanje, zakaj da smo zopet zaspali za dve leti v 4. okraju. Spet smo tam, kjer smo bili pred dvema letoma. Ves trud, prigovarjanje, vse pisanje je bilo zaman. Bridka je resnica: Če zamudiš eno uro, v več nost zgine, ni je več . . . Slovenci v 4. okraju zmoremo izvoliti samo enega v mestno zbornico, in to le, če je samo en kandidat. Pa še za tega bo šla trda. Pa brez zamere, nekaj je pa le resnice v tem dopisu. Pa drugič kaj boljšega. Pozdrav vsem! Jim Hotter. Eveleth, Minn. Peta letna konvencija Jugoslovanske Ameriške Zveze v Minnesoti se je vršila v node ljo dne 25. avgusta na Evele-thu, Minnesota. Začela se je ob 1:80 popoldan, in sicer smo se dali najprvo slikati po slovenskih fotografistih: John Fugina iz Evelctha in Frank Hitti iz Chisholma. Ko sta bila gotova, smo se zbrali z Eveleth City Band na čelu ter sm« korakali v paradi po mestu. Odbor za priprave se na tem mestu naj iskrene j še zahvaljuje vsem, ki so se udeležili parade. Takoj po pohodu smo se zbrali na seji v Avditorium, kjer je udeležence pozdravi) naš župan Victor E. Essling. Potem smo zborovali do pete ure popoldan. V glavni odbor Zveze so bili izvoljeni sledeči: George J. Brince, predsednik, Eveleth; Anton Lopp, prvi podpredsednik, Gilbert; Peter Krhin, drugi podpredsednik, Chisholm; Vincent Mikulich, tretji podpredsednik, Aurora; John Movern, tajnik, Duluth; Louis Govže, zapisnikar, Eveleth; Martin Sever, blagajnik, Chisholm; Leo Kukar, Gilbert, John Zalar, Biwabik, Rade Po-znanovic, Eveleth, Math Kay fes, Buhl,, nadzorniki. , Ob šesti uri zvečer se je vršil banket, in je bila dvorana v Avditorium polna in vsi sedeži vzeti. Na banketu so govoril? Thos. Schall, zvezni senator, Wfrn. Pittinger, zvezni kongres-man osmega minnesotskeg? distrikta, državni senator Geo. Lommen, državni poslanec Mark Nolan, sodnik St. Loui? okraja, Edwin J. Kenney, Coun-Auditor W. H. Borgen, evelet-ski župan V. E. Essling, Etbin Kristan iz New Yorka; George Brince, Jacob Ambrozich, Max Volcansek, John Arko, sloven-ski odvetnik iz Chisholma in Lew Wilson, Aurora, Andrew Anderson, councilman. Joseph Kotze, tu rojen Slovenec, je bil stoloravnatelj, ki je svojo nalogo prav krasno rešil. V času banketa je nam igra) Martin Shuklejev orkester. In med govori smo imeli sledeč; program: Miss Louise Cerna-goj, piano solo; Slovenski kvartet nam je zapel tri krasne pesmi, ki so jih vsi navzoči sprejeli z odobravanjem. Kvartet tvorijo sledeči: John Hace, Louis Lesar, Louis Rigler in •John Knaus. Nato je nastopil umetnik na gosli Nick Furja-nick ter nam zaigral par komadov na violino. Violin trio, obstoječ iz Dorothy Ambrozich, Anna Benchina and Anna Launch, nam je nato zaigral večje število slovenskih narodnih pesmi, ter žel veliko odobravanje od udeležencev banketa. Pripravljalni odbor se tem potom javno zahvali vsem zgoraj navedenim, ki so vsaki po svoji moči pripomogli k uspehu banketa, ki je tudi v gmotnem oziru izvrstno uspel. Zatorej še enkrat lepa hvala vsem udeležencem ! Odbor za pripravo: George J. Brince, Frank Mase- ra, Frank Intihar, Louis GoV- že, George Kotze. KORAK NAPREJ Cenjenem občinstvu bodi naznanjeno, da smo se pov-speli zopet en korak više v popolnosti našega podjetja, s katerim služimo javnosti. Ravno smo prejeli novo ambulanco, ali kakor nekateri zovejo invalidni avto, kar pa "invalid" ne odgovarja istini. Tak avtomobil se vedno zove ambulanca, to'je od nekdaj uradno ime, ki se seveda rabi za prevažanje bolnikov. To je .zelo pomemben avtomobil, za katerega se premno-gokrat premalo zmenimo in ga premalo upoštevamo. Mnogi, ko slišijo to ime, se kar nekaj prestrašijo in mislijo, da kjer je treba ambulance, da je tam že smrt pred vratmi. To pa ni tako. Temu hočemo posvetiti nekaj vrstic in sicer tako, da bo javnost vedela in spoznala, da je ambu-lančni avtomobil, tako ugoden, lep in prikupljiv, prav kakor vsaki drugi, v katerem se vozijo zdravi in veseli ljudje. V pogledu ambulance so si ljudje ohranili neke stare spomine iz onih dni, ko je še dirjal konj z ambulančnim vozom v tovarno ali na železnico po kakšnega ponesrečenca. Danes opravljajo to delo "Polic Patrol" avtomo- bili. Drugače so se pa ambu-lančne priprave tako izboljšale, kakor so se izboljšale vse druge naprave kar se tiče ugodnosti. Nova ambulanca je izdelana od firme, ki izdeluje samo take avtomobile iz skušnje dolgih let. Motor ambulance ima 115 konjskih moči. Ra ditega je ambulanca zanesljiva, najsibodo pota hribovita in razdalja mest še tako veli ka. Izdelana je povsem najmodernejše v notrajnosti in opremljena z medicinsko kabino, kakor tudi z mrzlo al' gorko vodo. Ima vse sanitarne naprave, ki se dajo sčistiti vsakikrat v najpopolnejši meri snage in čistosti. Pri tem je izdelana na finih peresih ter gumijih, tako da se tudi na robatih potih ne občutijo tresljaji. Pri tem ima tudi seboj orodje za slučaj nesreče — recimo da bi se potrebovalo kje kaj razse kati, razbiti ali razžagati mogoče vrata ali kaj drugega, ki bi oviralo hitro postrežbo bol nim ali ponesrečenim. Da bo veljala beseda o koraku naprej, naj bo povedano tole: Ambulanco ali Invalide ima poleg svojih drugih avto mobilov že slednji pogrebni zavod, ista je taka ali pa drugačna, tako je bilo dolgo tudi pri nas. Vendar smo pa mi že dolgo let posvetili malo več pozornosti temu, nego so to storili mnogi drugi, že dolgo let obstoječi pogrebni zavodi namreč, da bi imeli poseben avtomobil, ki bi služil samo za eno in isto službo. Mi smo imeli tudi v preteklosti svojo ambulanco ali invalidni voz izjemno samo za v ta namen Mnogi imajo en avtomobil za več raznovrstnih slučajev, to sicer odleže za silo, ni pa popolno ter ni in ne more biti vedno na razpolago. Ni in ne more biti sanftarno in praktično, ne za eno in ne za drugo, ker ni in ne more biti izdelano v praktičnem oziru za dvoje ali več raznih služb. Mi toraj smatramo ta naš korak in to trošenje velikega denarja ($4,325.00), za zelo potrebno, da bo služilo javnosti in občinstvu v dobro, sanitarno, kakor tudi v komod-no prevožnjo bolnih ali ponesrečenih. Dasiravno imamo še poslujočo staro ambulanco, smo isto dali na stran in nabavili novo, moderno in najboljšo te vrste, ki se je mogla dobiti. Mi bomo storili vse od naše strani, da bo ta nova ambulanca služila v dobro in v ponos, toliko narodu v kolikor tudi nam, ki smo žrtvovali za njo, kajti, ako imamo nekaj, da je drugorodcem v zgled, smo lahko vsi ponosni na isto. Iz tega ozira bi moral vsak rojak to tudi vpoštevati ter o priliki spregovoriti dobro be sedo. S tem, da bo kdo drugim priporočil, bo ustregel onemu, ki jo bo rabil in sebi naredil kredit. Naša postrež ba bo solidna in naše cene so bile in bodo vedno najnižje. V prihodnič zopet kaj več A. Grdina in Sinovi. Razstava trgovcev v SNP (Piše Janko N. lioyolj.) Narod, ki nima denarnih zavodov, ne more šteti kot intelegenten in zaveden narod pred tujo narodnostjo. Ozrimo se nazaj v leta, ko je bil naš slovenski narod v Clevelandu brez finančnih zavodov. Malo smo bili poznani, preziralo se nas je. iskali smo vodnike med drugimi narodi. Ko so se v zadnjih desetih letih vzdignile na našem prizadevanju, delu, in eneržiji finančni, kulturni in narodovi zavodi ali institucije, odprla so se vrata, narod je stopil na pozorišče, kot samostojen, intelegenten in ekonomično naobražen narod, ki lahko šteje svoje dolarje in uravnava svoje potrebe, kot je njemu ljubo. Na tisoče avtomobilov pelje vsaki dan po St. Clair cesti. Na tisoče ljudi vidi napis The North American Banking and Savings Co., The International Savings and Loan Co., The Slovenian Auditorium in polno drugih slovenskih napisov, med njimi The American Home Publishing Co., The American Jugoslav Prt. & Publ. Co. In če tujec vidi te napise, dobi takoj utis, da tu živi slovenski narod, ki je dovolj močan, da kaže svojo individualnost. Vidite, nekako pred desetimi leti tega še ni bilo na St. Clairju, danes je med nami ter govori z ne-pobitimi fakti, da smo močan narod, ki ljubi svobodo in pravično individualnost vsakega posameznika in istotako naroda samega. Slovenska banka ali tedanje oficijelno ime The North American Banking and Savings Co. je bila inkorporirana v letu 1920., ter je odprla svoje bančne vrata na dan 3. aprila istega leta, s pričetnim kapitalom in odnosno s preostankom v skupni svoti $187. 500.00. Ko so se prodajale prve delnice za svoto $150.00, bile so teškoče pregovoriti naše ljudi, da bi podpisali iste. Ko se je pred časom povišalo bančno glavnico ter prodajalo delnice po $300.00, bile so zopet teškoče, komu bi dali delnico, da ne bo zamere. Vsi so jih hoteli imeti, kar tekmovali so med seboj, kdo jih bo dobil in koliko bi jih mogel dobiti. To zdravo tekmovanje daje veliko zaupanje v zavod sam, kakor tudi v ljudi, ki stoje tej bančni inštitucij' na čelu. Banka je rastla vsako leto, stabilno in rapidno, vedno se je pripisalo toliko in toliko tisočakov, ki so presegali milijone. Koncem poslovne dobe, na dan 29. junija 1929., je imela banka $4,971,511.80. To je lepa svota. Včeraj, ko sem govoril s predsednikom banke, Dr. Šeliškarjem, rekel mi je, da ima banka že preko pet miljonov dolarjev Še lepše se šliši ta novica. Premoženje glavnice, ki je štelo v začetku le 187,500.00 dolarjev, se je pred kratkim časom .zvišalo skoro do po' miljone dolarjev. Odt\or slovenske banke je z malimi izjemami ostal isti kot je bil od začetka. Vsi odborniki so delavni in pošteni možje, ki gledajo predvsem za skupno in enotno delo našega finančnega ugleda in napredovanje. V glavnem stanu, na St. Clair .Ave., kakoi tudi na podružnici 15601 Waterloo Rd. vposljenih je preko 12 uslužbencev^ ki uživajo največje zaupanje pri ljudeh Pred kratkim časom je banka spremenila svoje ime v The North American Trust Co., kar ji daje boljše pogoje in prednosti v razvoju našega finančnega vprašanja. Dodatnih pravic je dovolj in vodstvo banke jih bo gotovo uporabilo v blagostanje banke in slovenskega naroda. S teir dodatkom bo slovenska banka lahko kompetirala s drugimi bančnimi zavodi. Že sedaj je ona edina banka \ Clevelandu, ki računa interest na hranilne vloge me sečno. Bančni zavodi so pod kontrolo državnih pregledoval-cev. Ti vedno izdajo svoje mnenje o bankah. The North American Banking and Savings Co. je enai izmed prvih bank. To nam kaže priznanje, da je ona na častni listin' (Honor Roll). Kakor sem rekel, da so direktorji te banke pravi slovenski stebri in poštenjaki To mi lahko pritrdite, ako vam navedem imena: |Ce verjamete, I al' pa ne... V oknu nekega prodajalca hiš na St. Clairju se vidi napis: Če kupite hišo pri nas, dobite eno vstopnico na trgovsko razstavo zastonj. Hm, tukaj imate priliko, da pridete poceni do vstopnice! A Iz Washingtona je poslal prijatelj dopis. Je jako zanimiv. V njem se čita med drugim tudi ta stavek: V dvorani je obešeno velikansko in krasno .zrcalo in vsakdo ostrmi, če vanj pogleda. . . Jaz za svojo osebo vem, da ne bi ostrmel, ker ne bi pričakoval, da bi kaj posebnega videl, če bi se pogledal v zrcalo. A "Praviš, da te tvoj mož vara?" . "Ne samo vara, celo golfa me, ta pošast. Le pomisli,, vsako jutro mu dam desetico za bus, pa gre raje peš v urad, samo da potem to desetko zapravi. A Neki možki priteče na vso sapo za taksijem in ko pride do njega, zakliče: "Koliko računate od tukaj pa do že lezniške postaje?" "Petdeset centov," odvrne voznik. Mož ne reče nič, ampak teče dalje za taksijem. Ko pre-drvita nekaj milj, zopet vpraša možakar: "Koliko pa računate od tukaj?" "En dolar, midva jo namreč reževa v nasprotno smer od kolodvora." A Križemgledi paznik v neki jetnišnici dobi predse tri nove jetnike. Vpraša prvega: v'Kako se pišete?" Drugi v vrsti je mislil, da paznik njega gleda, reče-"Janez Figa." Paznik pogleda drugega in zakriči: "Kdo je pa tebe kaj vprašal!" Tretji v vrsti je pa mislil da paznik njega gleda, pa žalostno reče: "Saj) jaz nisem nič rekel, gospod." A Sinček ameriškega biznes-mena vidi prvič mavrico na nebu in vpraša: "Kakšna čudna reklama je pa to?" Predsednik Dr. J. M. Se-liškar, podpredsednik Frank Paulin, podpredsednik John Gornik, nadomestni podpredsednik M. J. Grdina, tajnik Frank Jakšič, blagajnik J. J-Grdina, nadomestni blagajnik F. V. Verbič, legalni svetovalec F. T. Cullitan. Ostali direktorji so: Anton Anžlovar, John Breskvar, Frank Černc, Anton Grdina, Jacob Jan-char, Jernej Knaus, Louis G. Knaus, Frank Ivančič, Anton Logar, John Popovič, Anton Prijatelj, Jim Šepic, J os. Štampfel, Frank Suhadolnik, Frank Vesel in Joseph Zalo-kar. V Slovenskem narodnem domu, kjer se vrši razstava slovenskih trgovcev od 25. septembra do 1. oktobra, ima tudi naš bančni zavod North American banka svoj paviljon. Ustavite se tudi tam-Gotovo najdete kaj zanimivega, ki vas bo interesiralo. Videli boste, da naša trgovina in obrtništvo potrebuje denarnih zavodov, prišli boste do prepričanja, da moramo dati našemu denarnemu trgu vso pomoč in zaupanje, kajti naše banke so naši veliki svetilniki na mejah in obrežju skupnega narodnega in narodovega lastništva. Podpirajte domače denarne inštitucije. Glasilo S. D. Z. Slovenska Dobrodelna Zveza The Slovenian Mutual Benefit Ass'n. UST. 1». NOV. 1910. V DRŽAVI OHIO. INK. 18. MARCA IBM. V DRŽAVI OHIO. Sedež v Cleveland-", O. B233 St. Clair Avenu«. Telephone: Pennsylvania 886. Imenik gl. odbora za leta 1929-30-31 UPRAVNI ODBORs Predsednik: JOHN GORNIK, 6217 St. Clair Ave. I. Podprcd. FRANK ČERNE, 6033 St. Clair Ave. II. Podpred JULIJA BREZOVAR, 1173 E. 60th St. Tajnik: PRIMOŽ KOGOJ, 6518 Edna Ave. Blagajnik: JERNEJ KNAUS. 1052 E. 62nd St. Zapisnikar: JAMES DEBEVEC, 6117 St. Clair Ave. NADZORNI ODBOR: 1) JANKO N. ROGEI.J. 6207 Schade Ave. 2) LOUIS J. TIRC, 6117 St. Clair Ave. 3) IGNAC SMUK, 6220 St. Clair Ave. POROTNI ODBOR 1) LOUIS BAL ANT, 1808 E. 32nd St., Lorain, O. 2) LOUIS JERKIC. 971 E. 76th St. 3) ALBINA NOVAK, 6030 St. Clair Ave. FINANČNI ODBOR: 1) FRANK M. JAKŠIC. 6111 St. Clair Ave. 2) LEOPOLD KUSHLAN, 19511 Nottingham Rd. 3) JOSEPH LEKAN, 3556 E. 80th St. GLAVNI ZDRAVNIKI DR. F. J. KERN, 6233 St. Clair Ave. GLASILO ZVEZE: AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave. Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo Upravnega odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika. Vse pritožbine zadeve, ki jih je rešil društveni porotni odbor, se pošiljajo na predsednika porotnega odbora Louis Balant 1808 E. 32nd St., Lorain, O. VELIKA KAMPANJA S. D. Z. DRUŠTEV NA SEVERNI STRANI COLLINWOODA Torej bratje in sestre omenjenih treh društev posebno, bodite pripravljeni, da greste na delo in sodelujete v tej kampanji, kadar bo kampanjski odbor priobčil definitivne zaključke glede kampanje. Na naše slovenske starše pa apeliramo, da vpišete svoje sinove in hčere v našo organizacijo. Morda so že pri eni ali drugi organizaciji, toda ne bo jim v škodo, če pristopijo tudi v domačo ohijsko organizacijo. Več koristi bodo imeli, če se udejstvujejo v organizaciji, kot pa razne, brezpomembne zabave. Danes ima SDZ. v vsakem delu Cleve-landa, angleško poslujoče društvo, in tako lahko vpišete svoje sinove in hčerke k bližnjemu društvu. Bodočnost bo pokazala, da boste storili pameten korak, ako jih vpišete v domačo organizacijo. Slovenska Dobrodelna Zveza je na demokratični podlagi. Tukaj ni preziran noben član, pa naj bo socialističnega, liberalnega ali katoliškega prepričanja. Vsi smo člani ene organizacije, vsi smo si bratje in sestre, vsi sinovi in hčere ene matere, Slovenske Dobrodelne Zveze. V splošnem bi se jako priporočalo našim članom, da se bolj redno udeležujejo mesečnih sej. Sedaj, ko so prišli hladnejši dnevi, nimate vzroka, da bi se izgovarjali, da je prevroče itd. Žalostno je dejstvo, da pri društvih, ki štejejo 200 in več članov, pa jih pride na sejo po 15 do 20. Glede kampanje naj to za enkrat zadostuje. V kratkem se še oglasimo, tako tudi v času kampanje, kjer bomo poročali, kako kampanja napreduje. • Omenim naj, da društva Blejsko jezero št. 27 in Modern Crusaders št. 45 priredita skupno vinsko trgatev na 6. oktobra. Tukaj bomo videli mlade viničarje in viničarke, ta stari se bomo pa bolj zadaj držali. Že sedaj opozarjamo cenjeno občinstvo na to prireditev, ki bo nekaj posebnega zlasti za našo mladino. Sklep našega društva je bil, da vsak plača vstopnico, če se udeleži te prireditve, ali ne. Torej, če že morate plačati vstopnico, se udeležite še veselice. Pomnite, da naša blagajna je suha kot poper in ni lepo, da žrtvujejo vedno le nekateri. Dolžnost nas vseh je, da pridemo na društvene prireditve. Zadnji zlet, ki smo ga imeli v juliju, je bil fijasko. Kar se tiče društvenih sklepov, ne kritizirajte vedno tajnika. Na sejo pridite, pa se tam znesite. Seja je mero-dajna za sklepe. Na svidenje 6. oktobra na vinski trgatvi. Za Kampanjski odbor, tajnik dr. št. 27. -o- Društva št. 27, 23, in 45 S. D. Z. so sklenila, da gredo na kampanjo za novo članstvo SDZ. Formalno se odpre kampanja s 1. oktobrom letošnjega leta in bo trajala do h februarja 1930. Kampanja se bo vršila od hiše do hiše in je v ta namen ^ izbran kampanjski odbor. Naša organizacija, Slovenska dobrodelna Zveza ima v svojih pravilih, da so prosti pristopnine vsi kandidati od 16. do 30. leta. V tej kampanji Pa so sklenila gori omenjena tri društva, da plačajo pristopnino iz svojih blagajn za vse kandidate v starosti od 30. do leta. Na ta način bodo' vsi kandidatje, ki bodo pristopili v tej kampanji k gori omenjenim društvom prosti vsake Pristopnine in zdravniške preiskave do starosfi 50. leta, kar Je najvišja starost za pristop v SDZ. Novi člani plačajo samo mesečni asesment, drugo plačajo pa društva, odnosno s- D. Z deželo srnjakov medvedov m S tem bodo ta tri društva storila velik korak za ojačenje članstva SDZ, obenem se pa nudi lepa prilika za vse one, ki sPadajo morda samo k enemu društvu, ali pa nobenemu. Nadalje je naš kampanjski odbor sklenil, da bo dal tri nagrade za one, ki bodo pridobili največ članov v tej kampanji. Nagrade bomo objavili pozneje, za danes povemo le toliko, da bodo nagrade take, da se bo izplačalo agitirati za novo članstvo. Ko se kampanja zaključi, bodo ta društva priredila veliko slavnost v mesecu februarju. Program te prireditve "o jako obširen, kar se razvidi že iz tega, da je kampanjski odbor v.zel v najem v ta namen obe dvorani SDD. Ta prireditev bo posvečena izključno onim članom, ki bodo pristopili v organizacijo v tej kampanji. Tem potom se opozarja članstvo teh treh društev, da Vzamejo to v pretres in agitirajo za novo članstvo. Dolžnost vsakega posameznega člana je, da gre na delo za novo e'anstvo, da tako ojačimo naša društva in Slovensko Dobrodelno Zvezo. Ako se vsak član zaveže, da bo dobil vsaj enega novega člana v tej kampanji, bomo imeli koncem .arnPanje 500 novih članov in več. Tukaj ni vprašanje y 'zgovor: nisem zmožen za agitacijo, se mi ne ljubi itd. sak se naj zaveda, da ga veže dolžnost, da stori nekaj za sv°je društvo in za svojo organizacijo SDZ. Dovolj časa smo spali v, našem severnem delu Collin-]Vo°da, čas je, da se predramimo in gremo na delo. Porabi-te vsako priliko za agitacijo. Pridobivajmo novo članstvo v to veliko, močno in stabilno organizacijo, našo domačo °nijsko SDZ. V jesenskih in zimskih mesecih bomo imeli mnogo prilike za agitacijo. Prirejale se bodo zabave po naših narodnih domovih, in tam bo lepa prilika, da spregovorite dobro besedo za našo organizacijo. Obrazložite '"ojakom, da je naša organizacija močna v financi, v članstvu in kako lepo bodočnost ima-v državi Ohio. Ako bi se Vsi sedanji člani, ki spadajo k SDZ. zavedali svoje dolžnosti napram svoji organizaciji, in če k temu dodamo še število Slovencev v Clevelandu, 6ziroma v državi Ohio, bi naša ^'ganizacija ne štela samo 10,000 članstva, ampak najmanj 'AOOO. In to kaj lahko dosežemo, ako se zavedamo svoje dolžnosti kot člani napram organizaciji SDZ. v Ne zadostuje samo, da smo samo člani organizacije, da Plačujemo redno svoje mesečne prispevke, ampak je treba tudi drugače kaj storiti za organizacijo. Tudi ni lepo, ako samo čakam, kedaj bom kaj dobil od organizacije, da raču-narn, koliko sem že plačal in kedaj bom dobil tisto nazaj. Tudi ni prav samo kritizirati in godrnjati: to ni prav in bi moralo biti drugače. V vsakem slučaju je potrebno, da se vsi udejstvujemo in pomagamo kot en mož, ker de-•ali bomo le v korist nas vseh. Saj organizacija smo le mi, elanstvo. Kadar se bomo vsi tega dejansko zavedli in izprašali *vojo vest, bomo videli, da smo vsi dolžni nekaj storiti napram organizaciji in da naši predsodki niso pravilni in ne na mestu. (Piše Jože Mlakar) V tem pa jo od nekod pri-maha rojak Mr. Joe Lovšin, po rojstvu in krstu Ribničan, po naturi pa fejst fant. Samo pogledal nas je, pa vpraša: "No, fantje, ali ste kaj žej ni?" "Joj, ždjni, pa kako," zatrobimo vsi štirje v lepem kvartetu. "Kar malo počakajte, bo takoj pijača tu." Pa se vsede v svoj avto in kmalu smo imeli na mizi ječmenovca in pa gajsta, da je kmalu vse od mize teklo. Izza Ontario jezera se je že dvigala jutranja zora, ko smo se spomnili, da bi bilo dobro iti nekoliko spat. Mr. Lovšin nas pelje do nekega hotela, kjer naj bi dobil prenočišče. Spotoma zagledamo na ulici človeka, ki je bil oblečen v tako uniformo, kot v cu, ki nam je stregel na vse načine, da smo se počutili kol doma. Zvečer se je zbralo kakih dvajset slovenskih fantov, večinoma samih Gra hovčanov,ki so tam naselje ni. Kmalu smo postali vsi skupaj židane volje in kakor je navada: .zapeli smo, da se je kar zemlja tresla pod nami V veselih pogovorih in lepim petjem nam je kmalu pote kel lep večer. Zjutraj sva bila prva po konci z Baragom. Pričela sva iskati steklenico "Three Star Hennesy," katero je bi) Hoffart prejšnji večer nekam skril. Baraga, kot dober lovec, jo je kmalu izsledil v ga raži, pa sva jo vzela v roke in kmalu se je v najinih pesteh stopila, še predno sta Prijatelj in Hoffart vstala. Videti bi morali Hoffartov obraz, ko je zvedel, da sva flašo prediha la. "Le počakajta, požeruha,' je žugal, "jaz vaju bom že sfiksal." In res je naju pofiksal, še starem kraju ognjegasci. ... r---------, - "Kaj pa ta fajerberkar tu- j predno je zašlo solnce k za- kaj dela?" vpraša Baraga, ki je moral biti povsod prvi * svojim firbeem. Mr. Lovšin pa mu pojasni, da to ni član požarne brambe, ampak policaj, ki hodi po ulicah in gleda, če kje kak pijan-ček tava, ki ne more dobiti hišnih vrat. Kogar najde, da je pijan, ga takoj vtakne v luknjo. Baraga, ki se ni čutil povsem nedolžnega, na vso moč sili n»to, da gremo hitro v hotel, da nas ne poduha ta policaj in ne spravi na ričet. Ko pridemo do hotela, pa Baraga kar plane skozi vrata, misleč, da ga lovi polieman, seve; mi pa za njim. V hotelu so nam odkazali sobo, ob kateri je bil po nesreči izpeljan dimnik, kar smo kmalu občutili. Postalo je v sobi tako neznansko vroče, da smo se pričeli kuhati, kot bi vlivali vroče železo v Euclid Foundry. Poleg tega je delovala tudi vročina od znotraj, od pijače, katero smo bili spravili pod streho. Premetavali smo se nekaj časa po posteljah, pa s'mo kmalu vstali in šli iz hotela. Zunaj jp bil že itak velik dan. Po krepkem zajtrku pri nekem Kitajcu, se odpeljemo proti Toronto. Tam se ustavimo pri rojaku Mr. Levskov^ "Kje je pa pivo?" "Pa tukaj-le," se odreže Prijatelj in pokaže na svoj trebuh. "Tako je," reče Baraga žalostno. "Vidiš, Jože, to imava za zahvalo, ko tako lepo voziva in paziva, da ta dva kozla srečno pripeljeva domov, zdaj sta nama pa vso pijačo popila." "Kakor vidva nama, tako midva vama," se odreže Hof-'art s sumljivim glasom. Poznalo se mu je, da je začela Black Cat! delovati v njem. Pod noč pridemo v Detroit in jaz sem predlagal, da bi ostali tam čez noč, pa ostali rije niso hoteli. Hoffart je celo rekel, če nočem iti z avtomobilom v Cleveland, jo pa vdari peš. Torej se ustavimo samo za malo okrepčilo, pa jo odrinemo kar ponoči prot' Clevelandu. Nismo "pa bili še daleč od Detroita, ko sta pričela Hoffart in Prijatelj cajhnati, da ima je slabo. Hoffartujede ala preglavice v želodcu Black Cat, Prijatelju pa tista kišta pive, ki jo je bil spil iz same nevošljivosti, da bi midva z Baragom nič ne dobila. "Le zvijajte se, požeruha,' sva jih tolažila. "Drugič pa še drugim ljudem kaj privo ščita." V Cleveland smo privozili ob štirih zjutraj, precej zde-ani in zaspani, toda brez vsa-te večje nesreče. Tem potom se prav lepo zahvalimo vsi štirje vsem, ki so nas na našem potovanju sprejeli tako gostoljubno in nam tako lepo postregli. Če do prilika nanesla, vam ena-co povrnemo. Rojakom pa svetujem, če boste šli v Kanado, ne kupuj-:e Black & White Cat, pa tudi pive je ena kišta za eno osebo preveč naenkrat. (Konec) ;-;-0- Councilman Potter ne dobi podpore od organizacije Eden najbolj poznanih councilmanov v Clevelandu, William A. Potter, iz IV. di-strikta, letos ne bo dobil podpore od republikanske organizacije. On že dolga leta zastopa 26. vardo v mestni zbornici. Potter je bil obtožen grafta, aretiran in poslan pred sodnika, toda na sodniji je bil oproščen. Kljub temu pa ga republikanska organizacija letos pusti na cedilu, in je dvomljivo, ako bo izvoljen. V 26 vardi je približno 1000 slovenskih volivcev. Prvi dan lovske sezone je bil nesrečen za veverice in lovce Okoli 1000 Clevelandčanov med njimi precej Slovencev, se je podalo v pondeljek na lov na veverice, divje race in gosi. Sezona za veverice je odprta do 1. oktobra. Letos so veverice nenavadno številne v gozdovih, kjer so orehi dobro obrodili. Takoj prvi dan je padlo kakih sto veveric pod puškami lovcev, pa tudi lovci so imeli smolo. V državi Ohio' jih je bilo kakih 27 lahno obstreljenih ali so se drugače ponesrečili, dočim so trije lovci dobili jako teške poškodbe. -o- * V Port Clinton, Ohio, so zvezni agenti zaplenili čoln z $19.000 opojne pijače. * V starosti 113 let je v Mainstee, Mich, preminula Mrs. Anna Steffer. * Cikloni so naredili po Španiji za več milijonov dolarjev škode v pondeljek. Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh. tonu tisti večer. Odpeljali smo se proti Windsor ju in se spotoma ustavimo v Londonu. Lojze je bil za blagajnika in je no sil ves naš denar sam, seveda, je tudi za vse štiri kupoval Šel je v vladno prodajalno, kjer je kupil za naš denar steklenico nekega vraga z imenom "Black & White Cat.'' Ta viška je bila tako močna in imela je tako čuden duh, da je nihče drugi ni mogel piti kot on sam. "Kakor vam je drago," je rekel Lojze, ko nismo hoteli piti, "jo bom pa sam. Saj je nisem kupil za svoj denar." Kupili smo tudi nekaj pive, da ne bomo spotoma žeje umrli in se odpeljali dalje. Baraga in jaz sva sedela spredaj, Hoffart in Prijatelj pa zadaj. Par milj pred Windn sorjem zapelja Baraga avtomobil pod neko drevo in reče : "Tako sem nekam lačen in žejen, pa ustavimo tukaj, pa spijmo vsak par steklenic pive, pa malo založimo. "Daj sem tisto visko," rečem Hoffartu. "Ni nič viške," se odreže Hoffart. "Kje pa je?" poizvedujem dalje. "Tukaj-le," reče Hoffart io pokaže na svoj trebuh. Jedilna shrjttftbla podlasice V vasi Ellenberg v Nemčiji so žgali veliko topol. Ko je šlo mogočno deblo parkrat čez žago, so našli nakrat v deblu nekako nad en meter globoko votlino, ki so jo morali požagati tako, da so dobili cel prerez. Vhod v vot lino je bil ravno tako velik, da je mogla skozi podlasica Votlina sama pa je bila jedilna shramba podlasice za zimo. In treba je reči, da se je podlasica dobro pripravila za zimo. Čisto spodaj je bilo še 44 poljskih miši, ki so bile še vse tako sveže, kakor da bi bile pravkar ujete. — Plast miši je bila pokrita ? peskom in prstjo in bilo je čisto neprodušno zaprto. Na plasti od .zemlje in peska sta ležali dve pastaričici. Nato pa je bila vsa votlina napol njena z želodi. Zaloge še niso bile načete in se more zato sklepati, da je podlasica poginila kmalu nato, ko je napolnila svojo shrambo, Najbrž je postala žrtev mogočnejšega roparja. Take najdbe so nadvse zanimive, ker predstavljajo nekak zimski jedilni listek živali. Iz njega se vidi, da je podlasica tudii koristna žival. MALI OGLASI Farma naprodaj ena najboljših v Madison okraju. V najboljšem stanju, lepo obdelana, ob tlakani cesti. Se proda radi starosti lastnika po zmerni ceni. Se zamenja tudi za hišo v mestu. Natančna pojasnila dobite - pri Anton Kosi-ček, Dock Rd„ Madison, O. (131) Najugodnejša prilika kupiti poceni Hiša 6 sob, za eno družino, v bližini 79. ceste in St. Clair Ave., kombinacijski fur-nes, kopališče, škriljeva streha, klet pod vso hišo. Cena $4700. Takoj $1200, ostalo na lahka odplačila. Hiša za dve družini, v bližini St. Clair ave., in five points, 5 sob spodaj, 5 zgoraj, dva furnžza, cena $6300. Takoj $700, ostalo na eno vknjižbo. Bungalow 8 sob, blizu E. 124. ceste in St. Clair Ave., vse moderno, jako krasen lot. Cena $7900, takoj $1500, ostalo na lahka odplačila. Hiša za dve družini na E. 123. cesti, blizu St. Clair ave., 5 sob zgorej, 5 sob. spodaj. Cena $7000, takoj $2500, ostalo na lahka mesečna odplačila. Za podrobnosti se obrnite na Heights Realty Sales Exchange, 12318 St. Clair Ave. EDdy, 488 (131) Truk in preša! Mi imamo truk in stiskalnico kot tudi vso drugo opremo za prevažanje in stiskanje grozdja. Proda se po nizki ceni. Stiskalnica ima en ton in z mlinom na motor. Truk je Stewart modela, nosi od dve in pol do tri tone teže, in je v jako dobrem stanju. Se zamenja tudi že za rabljeno, malo, zaprto karo. Truk je zelo pripraven za farmarja za prevažanje poljskih pridelkov. Slovenskemu farmarju se zamenja tudi za grozdje. Vse to si lahko ogledate na 2C681 E. Miller Ave., Euclid, Ohio. (134) Delo dobi ženska da bi varovala otroke in opravljala hišna dela. Vprašajte zvečer po 5. uri, v soboto popoldne, ali v nedeljo ves dan. 381 E. 163rd St. Collinwood. ( 131) Na hrano se sprejme več moških, brez stanovanja. 6011 Bonna Ave. Odda se v najem soba s kopališčem in drugimi udobnostmi. Pripravno za pečlarje ali pečlariec. 1180 E. COth St. (132) Stanovanje obstoječe iz 5 sob, se da v najem. Kopališče, podstrešje, klet, za pranje prostor. Vprašajte na 1189 E. 61st St. zadaj. (130) Stanovanje se da v najem, 6 sob, vse moderno. Za odrastle osebe. 1148 E. 71 st St. med St. Clair in Superior. (133) Čedna soba se da v najem mirnemu fantu ali dekletu. Gorkota, kopališče, prost vhod. Primerno za pečlarje. 7206 Hecker Ave. (130) Dvoje stanovanj se da v najem, vsako po 3 sobe, 1176 E. 61st St. Pozve se na 6416 Carl Ave. po 5, uri zvečer. (133) DR. J. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK «131 ST. CLAIR AVE. V Knauftovera poslopju Nad North American banko Vhod samo iz 62. cest« Govorimo ulovensko. 10 let u St. Clair Are. (W. S.) ipS^ V Detroit, Pittsburgh, y ™ . •• m WINE T i ■ od najmanjše do največje za * DRUŠTVA in posameznike izdeluje lično moderna slovenska , unijska ; tiskarna. Ameriška Domovina 61 1 7 ST. CLAIR AVE.' CLEVELAND,OHIO >7 I i I I I I § | | 1 1 m ii Chicago in nazaj! Ta mesec imamo poseb no vožnjo v gori omenjena S tri mesta, ali pa v kako || drugo mesto na tej poti. Zdaj imate lepo priliko pre- g seliti svoje pohištvo iz Clevelanda. ali pa iz drugih I mest nazaj v Cleveland. Ta 'mesec bodo posebno zni- || žane cene za selitev v oddaljene kraje. i JOHN OBLAK I 1161 E. 61st St. . Cleveland, Ohio | Tel. HEnderson 2730 | ■M ■llllilllllMlKlilllllltnilllllllNIIIII'iliillililiiiMI HIMIHu'lMl'lt«S BRAZIS BROS. Obleke narejene po meri---------$23.50 Narejene obleke-------'--------20.00 OBLEKA, KI VAM BO DALA POPOLNO ZADOVOLJSTVO 6905-07 Superior Ave. (W. F.) j 20 LET POZNEJE Napisal Aleksander Dumas (Poslovenil J. H-n.) — Kaj za to? pravi Por-thos; pojdiva vseeno od tod! — Prijatelj, pravi d'Artag nan, ali veste, zakaj slaščičarji ne delajo nikdar sami, oseb no? — Ne, odvrne Porthos, ? zelo bi me veselilo to vedeti. — Ker bi se bali, da ne bi vpričo svojih učencev kake torte preveč spekli ali kake slaščice pokvarili. — No, in? — No, potem bi se učenci norčevali iz njih, in iz slaščičarjev se človek ne sme nik dar norčevati. — In kaj imajo slaščičarji z nama opraviti? — Zato, ker se nam ne sme nikdar nič izjaloviti, in nikdar ne smemo dati ljudem povo da, da bi se nam smejali. Na Angleškem se nam zadnjič naš načrt ni posrečil, premagani smo bili, in to je madež za našo slavo. — In kdo nas je vendar premagal? vpraša Porthos. — Mordaunt. — Da, a mi smo Mordaunt? utopili. — Vem, vem, in to nas zopet malo opere pri naših potomcih, če se bodo ti potomci sploh kaj brigali za nas. Toda poslušajte me, Porthos: dasi je bil Mordaunt nevaren sovražnik, se mi zdi Mazarin vendar še mnogo močnejši nego Mordaunt, in ne utopimo ga tako lahko. Bodiva torej previdna in delajva sporazumno; zakaj kakor veste, pristavi d'Artagnan ter vzdih-ne, veljava sicer midva samo morda .za osem drugih, a to-Jiko ne premoreva kakor vsi štirje združeni. — Res je, pritrdi Porthos ter vzdihne kot v odgovor na d'Artagnanov vzdihljaj. — No torej, Porthos! storite kakor jaz, sprehajajte se gor in dol, dokler ne pride kaka vest o najinih prijateljih ali se nama porodi kaka dobra misel; toda ne spite vedno, kakor je vaša navada: nobena stvar ne otemnjuje duha tako kakor spanje. To, kar naju čaka, pa morda ni tako resno kakor sva izprva mislila. Jaz mislim, da nama Mazarin ne namerava odsekati glav, zakaj to se ne bi moglo zgoditi brez procesa, in proces bi vzbujal hrup, in hrup bi privabil najine prijatelje in ti ne bi pustili, da bi Mazarin izvršil svoj načrt. — Kako dobro znate govoriti! pravi Porthos z občudovanjem. — No, da, ne ravno slabo, odvrne d'Artagnan. In potem, vidite, če se ne vrši ta proces, če nama ne odsekajo glav, naju morajo pridržati tu ali pa poslati kam drugam. — Da, to je čisto gotovo, pritrdi Porthos. — No, vidite; in nemogoče je, da ne bi Aramis, ta prebrisani lisjak, in Athos, ta modri plemič, iztaknila kraja najinega bivanja; tedaj pride pravi čas, pri moji veri! — Da; sicer pa, saj se človek ne počuti ravno tako sla bo tu — izvzemši samo nekaj — Kaj pa? — Ali ste zapazili, d'Artagnan, da so nama dali tri dni zaporedoma ovčjo pečenko? — Ne, toda če jo prinesejo še četrtič, se pritožim, potola žite se. — In potem, svoj dom včasih pogrešam; dolgo je že temu, da nisem videl svojih gra dov. .Ba! pozabite zasedaj nanje; jih že zopet najdeva, ni dal po- če jih le Mazarin dreti. — Ali mislite, da bi si bil dovolil tako tiranstvo? vpra ša Porthos vznemirjen. — Ne; taki naklepi so bili za prejšnjega kardinala; naš je preponižen, da bi poskuša) take stvari. — Pomirili ste me, d'Artagnan. — No, prav! potem pa naredite lep obraz, kakršnega delam jaz; šaliva se s stražniki; zabavajva vojake, če jih že ne moreva podkupiti; laskajte se jim, Porthos, malo bolj nego doslej, kadar pridejo pod najino omrežje. Doslej ste jim samo kazali pesti, Porthos, in kakor je vaša pest silna, vabljiva vendar ni! Ah! mnogo bi dal, da bi imel le petsto zlatnikov! — In tudi jaz bi dal rad sto pištol, pravi Porthos, ki ni hotel zaostati glede radodar-nosti za d'Artagnanom. Tako sta se pogovarjala jetnika, ko je vstopil Commin-ges; z njim je prišel seržant in še dva moža, ki sta prinesla večerjo v košari, ki je bila napolnjena s skledicami in jedrni. XXVI. Bistroumnost in moč. — Prav! pravi Porthos; zopet ovčja pečenka! — Dragi gospod Comminges,^ pravi d'Artagnan, vedite, da je moj prijatelj du Vallon odločen seči po najskrajnejših sredstvih, če ga namerava Mazarin še dalje rediti s to vrsto mesa. — Izjavljam celo, da ne bom jedel sploh ničesar, če tega ne odnesete, pravi Por thos. — Odnesite ovčjo pečenko, pravi Comminges, jaz hočem, da gospod du Vallon dobre večerja, zlasti ker mu imam povedati neko novico, ki mu gotovo napravi dober apetit. prepričan sem o tem. — Ali je mofda Mazarin umrl? vpraša Porthos. — Ne, povedati vam moram z obžalovanjem, da se jako dobro počuti. — Škoda! pravi Porthos. — In kaka je ta novica? vpraša d'Artagnan. Redko se dogodi, da dobi človek v zaporu novico, in oprostite mi, upam, mojo nestrpnost, kaj ne, gospod Comminges? zlasti ker ste nama že povedali, da je ta novica dobra. — Ali bi se veselili, ko bi čuli, da se grof La Fere dobro počuti? vpraša Comminges. D'Artagnanove majhne oč< se širom odpro. — Ko bi bil vesel! vsklik-ne; več nego vesel bi bil, srečen bi bil! — Nov, prav, naročil mi je torej on sam, naj vaju pozdravim ter vama povem, da je čil in zdrav., D'Artagnan bi poskoči-1 veselja, gled je sporočil njegovo misel: "Če Athos ve, kje sva, je govoril ta pogled, če nama poroča o sebi, potem Athos kmalu tudi kaj stori.' Porthos ni bil ravno bi stroumen, kar se tiče razumevanja pogledov; toda to pot je razumel, ker je imel pri Athosovem imenu isti vtis kakor d'Artagnan. — Torej, vpraša Gaskonee boječe, grof La Fere, pravite, vam je izročil svoje poklone zame in za gospoda du Vallo' na? — Da, gospod. — Torej ste ga videli? — Gotovo. — Kje pa, če smem vpraša Iti? — Prav blizu od tu, odvrne Comminges ter se nasmehne. — Prav blizu od tu! ponovi d'Artagnan, čegar oči se žarele. — Tako blizu, da ko bi ne bila okna, ki gledajo prot' oranžnemu paviljonu, zama-šena, bi ga lahko videli s svo jega prostora. — Stiče okoli gradu, s' mislil d'Artagnan. Nato pra vi glasno: — Ali ste ga srečali na lo vu, morda v parku ? — Ne, bliže, še bliže. Glejte, tu za tem zidom, pravi Comminges ter potrka na zid — Za tem zidom? Kaj pa je za tem zidom? Pripeljali so me sem po noči, in vrag me vzemi, če vem, kje sem! — No, prav, pravi Comminges, mislite si nekaj. — Mislil si bom vse, kai hočete. — Mislite si, da je v tem zidu okno. — No, in? ta gnan s svojim najnedolž-nejšim glasom; če pomislimo, dragi du Vallon, je to za grofa La Fere-ja vendar velika čast, zlasti ker lahko stavimo vanjo mnogo nad; poset! pc mojem mnenju je to za jetnika tako velika čast,, da mislim, da se gospod Comminges moti. - — Kako to ? Motim da se ? — Menda Mazarin ne obišče grofa La Fere-ja, temveč ga le da poklicati, ali ne? — Ne, ne. ne! odvrne Comminges, ki mu je bilo na tem, da izvrši vse kolikor mogoče točno. Razumel sem natanko, kaj mi je rekel kardinal: obišče osebno grofa La Fere-ja. D'Artagnan je skušal ujeti Porthosov pogled, da bi vedel, če njegov tovariš razume važnost tega poseta, toda Porthos ni niti gledal v to stran. — Torej ima kardinal navado, da se sprehaja po oranžnem vrtu ? vpraša d'Artagnan. — Vsak večer se zapre \ — No, skozi to okno boste paviljon, odvrne Comminges videli La Fere-ja pri njegovem oknu. — Grof La Fere biva torei v gradu? — Da. — Kako mesto zavzema? — Isto mesto kakor vidva Athos je zaprt? Saj veste, odvrne Com- spremljata bil skoro Nagel po-Porthosu minges smeje, da v Rueilu n jetnikov, ker tudi zaporov ni. — Ne lovimo se za besede, gospod; kdaj je prijet? In vpričo dveh tujcev bo govoril o tej zadevi? — Vojaka sta Švicarja in bil Athos govorita samo nemški. Sicer bosta pa skoro gotovo čakala Včeraj, v Saint-Ger- pred vrati. mainu, ko je odhajal od kra ljice. D'Artagnanu so zdrknile roke ob telesu, kakor mrtve; tak je bil videti, kakor bi ga bila strela zadela. — Prebledel je, kakor da je švignila preko njegovega porjavelega obraza bela megla, a to je takoj zopet minilq. — Prijet! je ponovil še enkrat. — Prijet! je ponovil za njim Porthos potrto. Hipoma dvigne d'Artagnan glavo, in v njegovih očeh se je posvetilo, nevidno celo za Porthosa. Potem pa se ga je takoj zopet polastila prejšnja potrtost. — Bežite, bežite, pravi Comminges, ki je čutil resnično nagnenje do d'Artag-nana, odkar mu je bil ta izkazal uslugo onega dne, ko ga je iztrgal iz rok Parižanom, ki so bili besni zaradi Brous-sela; bežite no, ne obupujte! Nisem mislil, da vam prinesem žalostno novico, zares ne' V vojnem času smo vsi v večni negotovosti; bodite torej veseli, da je slučaj približa) vam in gospodu du Vallonu vajinega prijatelja, in nikar ne obupujte. Toda te besede niso imele na d'Artagnana nikakega vpliva, in njegov obraz je ostal žalosten. — In kakšen obraz je delal? vpraša Porhtos, ki je hotel porabiti priliko, da je sam govoril, vide, da je d'Artag nan umolknil. — No, prav veselo se je držal, odvrne Comminges. Izprva je bil videti čisto obupan, kakor vidva; toda ko je izve del, da ga kardinal še nocoi obišče, . . . — A! vsklikne d'Artagnan kardinal obišče grofa La Fe re-ja? — Da, sporočil mu je to, in ko je grof La Fere čul to no vico, mi je naročil, naj vam povem, da porabi to ugodno priliko ter spregovori za va ju in zase. — Ah, ta ljubi grof! pravi d'Artagnan. — Lepa reč! zagodrnja Porthos; velika milost, boga mi! Grof La Fere, čegar rodbina je bila v zvezi s Montmo-rencyji in Rohani, je pač vre den toliko kot Mazarin! — Nič ne de, odvrne d'Ar- Menda premišljuje tu o državnih zadevah. — Potem pač začenjam verjeti, pravi d'Artagnan, da Eminenca kardinal poseti grofa La Fere-ja: sicer pojde pa gotovo v spremstvu tja. — Da, dva vojaka ga — Služita pri polku, ki je bil pri Lensu in katerega je Princ podelil kardinalu, da ga s tem počasti. — Ah, gospod, pravi d'Artagnan, kot bi hotel skleniti ta dolg pogovor z eno besedo, da bi se le dal kardinal orne-čiti ter bi hotel podeliti nama in La Fere-ju prostost! — Želim to iz celega'srca, pravi Comminges. — Ko bi torej pozabil na ta poset, ne boste videli nič neumestnega v tem, da ga spomnite nanj? — Nikakor ne,.nasprotno! — Ah, to mi je malo v tolažbo. spretna izprememba v pogovoru bi se bila zdela vsakomur, kdor bi bil mogel či-tati v Gaskončevi duši, izbor-na operacija. — Sedaj vas pa prosim še ene usluge, dragi gospod Comminges, nadaljuje d'Artagnan. — Rad vam ustrežem, gospod. — Kdaj boste zopet videli grofa La Fere-ja? — Jutri zjutraj. — Blagovolite mu izročiti moje pozdrave in mu sporočiti, naj prosi zame iste milosti, ki jo sam doseže. — Ali želite, da pride kardinal sem? (Dalje prihodnjič) -o- D'Artagnan si zasadi nohte v dlani, da ne bi njegov obraz izražal drugega nego to, kar mu je smel dovoliti da izraža. — Mazarin naj čuva, če gre tako kar sam k grofu La Fere-ju, pravi d'Artagnan, zakaj grof Lg Fere je gotovo besen. Comminges se zasmeje. — Ah, resnično! Človek bi misli, da ste antropofagi! Grof La Fere je zelo ljubezniv; sicer pa tudi nima orožja; pri prvem kardinalovem klicu bi vojaka, ki ga spremljata, takoj prihitela. — Dva vojaka, pravi d'Artagnan, kot ki se nečesa spominja: dva vojaka, da; zato torej čujem klicati vsak večer dva moža, in potem ju vidim, kako se sprehajata kake pol ure včasih pod mojim oknom Kako očistiš rokavico ir: jelen-jega usnja? Rokavice iz jelen jega usnja peri v mlačni vodi (milnici), kateri si prilila nekoliko salmi-jaka, ki ga dobiš v vsaki lekarni. (Naj bo 8 delov vode in 1 del sal-mijaka). Da ti je mogoče očistiti tudi prste rokavic, moraš rokavico potegniti na roko. Ko si jih oprala in očistila, jih nikar ne splaknuj v čisti vodi. ker bi potem postala koža trda. Tudi se ne smejo rokavice pre hitro posušiti, in tekejm sušenja jih moraš večkrat, nekolike zmencati. čiščenje biserov (pearls) Stresi bisere na fino platneno krpico, posuj jih s soljo ter to krpico zavezi, da izgleda kakor vrečica. Nato splaknuj vrečico toliko časa v mlačni vodi, da se vsa sol stopi. ^Nato krpico razveži in biseri bodo čisti in blesteči. Dezinficiranje ust če imaš v ustih .votle zobe, ______ _ __________ najlažje in najboljše dezinfici- Da' tako je: pričakujeta' raš usta na sledeči način: Vze- kardinala, ali bolje rečeno Bernouina, ki ju pride po-klicat, kadar kardinal odhaja v paviljon. — Lepa moža sta, pri moji veri! pravi d'Artagnan. mi dokaj močno dozo boraksa in ga položi na jezik ter počakaj, da se boraks raztopi. Nato mla-skaj z jezikom, po ustih sem in tja dotlej, da pridejo vsi deli ustne votline v stik z boraksom. ......... PRIVLAČNA in BOGATA RAZSTAVA slovenskih trgovcev in obrtnikov V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU NA ST. CLAIR AVE., CLEVELAND. OHIO, ki se vrši v dnevih 25., 26., 27., 28., 29., 30. septembra in 1. oktobra. Odprto vsak večer od 7. do 11. ure. Na stotine daril in spominkov se odda vsak večer. Srečni dobijo vsak večer bogata darila, a najsrečnejši dobi nov Chevrolet AVTOMOBIL NA RAZSTAVI Zahtevajte vstopnice pri naših trgovcih. Oglejte si razstavo, iščite sredo. Kontest smssn Predstave — Največja zabava ' - ' "" ' " ~ ' • I NAZNANILO JN ZAHVALA. Tužriega srca naznanjamo prijateljem in znancem žalostno vest, da je nemila smrt pretrgala nit življenja mojemu bratu Jacob Jerina Pokojni je nanagloma umrl 1. septembra, 1929 v starosti 41 let, rojen v Preserju pri Ljubljani. Pokopan je bil na Calvary pokopališču 5 .septembra, 1929. Prisrčna hvala Rev. Audrey za spremstvo iz hiše v cerkev in na pokopališče in za opravljene cerkvene obrede. Nadalje se zahvaljujem vsem, ki so ga prišli po-kropit in nas tolažili v težkih urah; hvala vsem, ki so čuli ob krsti ranjkega in ga spremili k večnemu počitku na pokopališče, kakor tudi hvala nosilcem krste. Iskrena hvala za darovane sv. maše: Mr. in Mrs. Charles Vintar, Miss Julia Vokach. Lepa hvala vsem, ki so darovali krasne vence: družina Jack Bdnča, družina Louis Eršte, družina Joseph Svete (Lorain, O.), družina Jacob Lušin, Mr. in Mrs. Balaban, prijatelji, Albin Trlepic, Frank Tezel, Jack Jerina, Frank Smith, družina Anton Grdina, družina Frank Suhadolnik, Norwood Rd., Matt Brancelj, Frank Svete, Mr. in Mrs. Litt, Frank Gmeiner, družina Josip Mihevc, družina Victor Vokach, društvo sv. Janeza Krstnika, št. 37 J. S. K. J., društvu Clevelandski Slovenci, št. 14 S. D. Z., The Marble Shattuck Chair Co. Za brezplačne avtomobile pri pogrebu se zahvaljujemo sledečim : Mr. Louis Eršte, Mr. Joseph Svete, Lorain, O.; Mr. John Smrekar, St. Clair Ave.; Mr. Frank Suhadolnik, Norwood Rd.; Mr. Anton Grdina. Ce se je katero ime pomotoma izpustilo, se vam ravno tako zahvaljujemo in ste prošeni, da nam oprostite. Ti pa, predragi brat, počivaj v miru po presta-nem zemeljskem trpljenju, saj ostane Tvoj spomin vedno med nami, dokler se ne snidemo nad zvezdami. Žalujoči ostali: Johanna Svete, sestra. Anton, Frank, PaVle, bratje. V starem kraju mati in sestra Mary ter brata John in Math. Cleveland, O., 16. septembra, ,1929. Stiskalnice za GROZDJE SO TUKAJ! Pridite in s! izberite svojo. Plačujte nekaj nanjo na račun, in mi vam jo spravimo za vas, da bo pripravljena, kadar jo boste rabili. Cene od $10 do $29 mlini od $5 do $15 GRDINA HARDWARE 6127 St. Clair Ave. RAndolph 4127 ODPTtTO VSAK DAN OD 8. ZJUTRAJ DO 8. ZVEČER Visit Niagara Falls, Canada and the East via C & B Line Palatial Steamers WHETHER traveling by train or auto, enjoy an all night's ride on beautiful Lake Erie. C& B Line Steamers are magnificent floating hotels with large comfortable staterooms, excellent dining room service and courteous attendants. Music and Dancing on the great ship "SEEANDBEE". Autoists, save a day C&B Line way. Avoid miles and miles of congested roadway. Cleveland and Buffalo Division New C&B Triangle Tour LeaveCtevcland, either route returnioK on opposite route. See the most picturesque sections