OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU * Ixvrmajemo veakovrmtlm# tlakorlne ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER it Commercial Printing of All Kinds XXXV.—LETO XXXV. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), OCTOBER 23, 1952 ŠTEVILKA (NUMBER) 210 Catherine staiduhar j,je Catherine Stains 64 let, stanujoča iz Doma je bila elike Drage na Hrvatskem, oder je prišla v Ameriko le-^90. Bila je članica Gospo-*»l®ga kluba. ^ zapušča soproga Hen-' Sinova Henry ml. in William, Mrs. Katherine Kvater-YjJ®®stre: Mrs. Mary Yurko-gg ' ^rs. Anna Spolarich, Mrs. , P ie Froning, Mrs. Rose Ba- w ^ Frances Kvaternik, ter y ^ Edward. Pogreb se vrši 'ibo ^i^traj ob 9. uri iz Go-Su pogrebnega zavoda, Jrior Ave. in E. 47 St., v L sv. Pavla ter nato na po- «opaii?v . See Calvary, '•^RpON L. CHAMBERLAIN bolezni je včeraj pod ^CiQ, 'et, ki ^ Cleveland Clinic bolniš- ^ I -Won L. Chamberlin, star računski pregle- Clev ^ glavnem uradu banke V Trust Co. Rojen je bil 2Q ®^elandu ter je bil poročen ^ ^ Slovenko. Njegov oče [ifj . je skozi dolgo dobo delal bančni družbi ter je % par leti. Družina je ži-let na 16003 Arcade H ■' prešlega avgusta meseca % ^ Je preselila na 1708 E. 238 5d'j^ Chardon Rd., toda načrti prekrižani, ko sta oba, ^ žena zbolela. S zapušča ženo Matil-l)fQ Kastelic, ki je hči do-in^^^anih Mr. in Mrs. John st^[. ^ilda (rojena Mertič) Ka-383 E. 152 St., hčer Ar-sina Wayne, mater Flor-H Lakewoodu, brata Ken-Elton v Lakewoodu ter Bessie Francis v To-ktg' . io- Pogreb se vrši v so-leg^^J^traj ob 8. uri iz pogreb-S ?^^®da Joseph Žele in si-,^8 E. 152 St., v cerkev sv. ®b 8.30 uri ter nato na Wišče Calvary. I KOREJA IN AMERBKE VOLITVE HARTFORD, Conn., 22. oktobra—"Vsega obžalovanja je vredno, da se je vprašanje Koreje vzelo za eno glavnih volilnih gesel v ameriški predsedniški kampanji." To je izjava Dr. Ralpha Bunchea, črnca po rodu, bivšega posredovalca Združenih narodov v palestinskem vprašanju in sedaj vidnega organa Združenih narodov. Bunche nadalje trdi, da taka volilna propaganda samo zmanjšuje zavezniške uspehe, na drugi strani pa podpira sovražnika. "Karkoli naj se trdi v volilnem boju, eno je gotovo, da ko-i-ejsko vprašanje ni tako enostavno, se ne da rešiti na cenen lahek in kratek način. Korejsko vprašanje je morda odločilna preskušnja volje, poguma, potrpežljivosti vseh, ki jim je svoboda na srcu. Izid tega boja bo težko obremenil našo bodočnost." V čem je glavni spor Koreje Komunisti imajo kakih 12,060 zavezniških vojnih ujetnikov. Med tem številom je 3,800 Ame-rikancev. Obratno pa imajo zavezniki poleg drugih 14,000 takih Kitajcev in 34,000 takih severnih Korejcev, ki se ne marajo vrniti nazaj v domovino. Če bi zavezniki vrnili teh skupno 48,000 vojnih ujetnikov proti njihovi volji, bi naravno prišlo iz ujetništva tudi 3,8000 Amerikancev. Toda zavezniki so tem ujetnikom severno korejske in kitajske vojske ob priliki predaje obljubili pravico azila, to je, da jih ne izročijo nazaj proti njihovi volji. Ta obveznost torej ni novega, marveč starega datufna. Če bi zavezniki storili tak korak in izročili te ujetnike komunistom, bi izvršili verolom-stvo in bi izgubili na morali in ugledu po celi Aziji, razen pri komunistih. Zato najraje 3,800 Amerikancev še nadalje čaka na svobodo. ova bomba «va 11^ ^^ADELPHIA, 22. okto-Vfi • ^^^okovnjak za atomsko ^^•PP j® javil, da bo vo-V nekaj mesecih lihi Lapp ie istočasno bo tudi Rusija ime-Ta bomba Go krat toliko eksplo- \ kot navadna atom-\ in gg bo tudi Sovjet- preiskusila vodikovo 11 ^^splozija ne bo mogla ^'^'krita ostalemu svetu. 22. oktobra E. Long, star 21 llet, ameriško vojsko vzhodu. Long je v Posilil in nato ubil neko h"Korejko, nato pa A^o ll-letno vnukinjo. . V Sa v •" jG bil od ame-« oKb ^j^&kega sodišča v To- OBSOJEN qj. na smrt in se je drugo inštančno so- StiL To sodišče ^ bM ' Potrdilo smrtno ob-sodišča. TAKI STRAŽNIKI SO NA MESTU . . . LOUISVILLE, Ky., 22. oktobra— Uradni zdravnik dr. S. Brownstein je pregledal mestno policijo in o tem izdal poročilo. Iz tega poročila izhaja, da je 227 policijskih stražnikov takih, ki imajo—plosko nogo (flatfoot). To pomeni, da polovica mestnih policajev sploh ne more naravno hoditi, kaj šele teči. UMOR IZ USMILJENJA NI DpVOLJEN BELFAST, Me., 22. oktobra —Kmet Charles M. Collins, star 67 let, je imel sina Roberta, ki je bil star 30 let. Charles pravi, da Robert ni bil pri pravi pameti, da se ga je usmilil in ga s puško ustrelil. Charles je dejanje gladko priznal, zagovarjal pa se je, da ga je storil iz usmiljenja do sina. Obsojen je bil na doživljenjsko ječo. Koreja in Združeni narodi NEW YORK, 22. oktobra — Politični odbor ZN je imel danes prvo sejo, na kateri se je razpravljaj kaj naj pride kot prvo na dnevni red razprav. Korejsko vprašanje je bilo prvo. Najbolj značilno je zadržanje britanske in francoske delegacije, ki se držite rezervirano in daste vedeti, da boste tako Velika Britanija, kakor Francija zavzeli dokončno stališče in se oglasile k besedi šele po izidu ameriških volitev. Glavna skupščina je sprejela sklep, da se sestavi nepristranska komisija, ki naj preišče komunistično obtožbo, da so Ame-rikanci začeli na Koreji z bakteriološko - zastrupljevalno vojno. Sovjetski blok je glasoval proti temu sklepu in stoji na stališču, da je njegova komisija že ugotovila, da je temu res tako. Je proti predlogu vse dotlej, dokler se ne pripusti kot članica med Združene narode tako Kitajska z vlado v Pekingu, kakor tudi severna Koreja. Tak formalni predlog glede pripustitve teh držav je komunistična delegacija tudi stavila, vendar je predlog propadel. Nesreča zalezuje dekletce l Letošnje leto je za sedem let staro Sharon Pauley, edino hčerko Mr. in Mrs. Alexander Pauley iz 3394 E. 103 St., polno slabe sreče. Ob novem letu je dekletce zbolelo na revmatični vročici, radi katere je bila v postelji štiri tedne. Poleti so ji odstranili tonsile, nakar je vsled oslabelosti zbolela na kozah. Začetkom avgusta meseca, ko je začela od te bolezni okrevati, je padla z porča na domu, pri čemur si je prebila lobanjo. Včeraj, ko se je vračala s šole v bli-jini svojega doma, je stopila med dvema avtoma pred avto, ki je vozil z brzino 15 milj na uro, kateri jo je podrl in zlomil nogo. Nahaja se v St. Luke's bolnišnici. Farmski odbor Jutri zvečer ob osmih se vrši seja Farmskega odbora SNPJ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Prosi se vse zastopnike in uradnike, da se gotovo udeleže v polnem številu. o SVOBODA, KAKO SE ZLORABLJAŠ NA SVETU Beseda diplomat, ki je uradni zastopnik države pri , drugi državi, je pomenila svoječasno absolutno svobodo, nedotakljivost. Da bi mu kdo prepovedal, kje sme potovati in kako daleč se sme oddaljiti iz svojega stanovanja ali urada, ljudem še na misel ni prišlo. Danes Moskva določa, koliko milj se sme zastopnik tuje države oddaljiti od svojega urada ali stanovanja, določa pa tudi kraje, kamor sploh ne sme priti. Uveljavilo se je načelo: "Zob za zob!" in tako postopajo druge države napram ruskim zastopnikom v njihovih prestolnicah. V Singaporu na Mala j- ' skem polotoku se vrši teniška tekma za vseazijsko prvenstvo. Tekme se bodo udeležili tudi tenis igralci iz komunistične Kitajske, Toda o kretanju bodo omejeni tako, da bodo imeli straže in se bodo smeli gibati le od hotela, kjer bodo stanovali, do stadiona, kjer se bodo vršile tekme v tenisu. Ameriška moč naj bo v službi miru; Stevenson in ameriški dolar v svetu Umorila moža in porodila MINEOLA, N. Y., 22. oktobra -V družini policijskega stražnika je prišlo do življenjskih sprememb. Mož Hauk je odšel, otrok je prišel na svet. Žena Marylin Hauk je svojega moža ustrelila, "da ga reši vseh skrbi," drugi dan po' uboju pa porodila. Izročena je državni umobolnici na zdravniško preiskava Če se bo izkazalo, da je pri pravi pameti, gr-e pred poroto; če se bo izkazalo, da za svoje dejanje ne odgovarja, ker duševno ni zdrava, bo izročena umobolnici do ozdravitve. Kaj je Marylin Hauk mislila s tem, ko je dejala, da je z ustre-litvijo moža njega rešila vseh skrbi, preiskava ni mogla dognati, ker se še ne ve, v kakem stanju je Marylin ravnala. Za Steyensona je ročno in umsko delo STANFORD, Cal., 22. oktobra — študentje univerze Stanford so se izjavili za demokrata Adlaia Stevensona in očitajo republikancu Eisenhowerju, da se je dal pod vpliv "nezaželjenih elementov." Študentje s svojimi profesorji bodo izdali posebno deklaracijo v petek 24. oktobra in jo priobčili v krajevnih listih. 45 profesorjev je za sebe izdalo oklic akademikom—profesorjem, da podprejo kandidaturo Stevensona za predsednika. Na tej univerzi je svoječasno študiral tudi Herbert Hoover, ki jc s svojo vlado privedel Ameriko v strašno depresijo. Gibanje na tej univerzi je isto kot na univerzi Columbia, katere predsednik je republikanec Eisenhower. Glasilo študentov te univerze, večina profesorjev in študentov se je izrazila za kandidaturo Stevensona. Dalje je značilno, da je deževalo in dežuje v glavni stan Ste-vensonove propagande v Springfield brzojavov ravno in krogov ameriških izobražencev, ki odobravajo Stevensona. Znani pisatelj John Steinbeck je izdal v posebno knjigo zbirko vseh Steven-sonovih dosedanjih govorov, sam pa napisal v knjigi .predgovor. SPRAVLJEN DINAMIT UBIL PET OSEB LATROBE, Pa., 22. oktobra —V hiši farmarja Josepha Ro-gosky je nastala eksplozija, v kateri je zgubil življenje lastnik Rogosky, star 60, njegova žena Mary, stara 60 let, dva sinova, John, star 18 let in Joseph ml., star 25 let, ter žena Josepha, Hazel, stara 19 let, ki je imela v kratkem postati mati. Kakor je policija poročala, je starejSi Rogosky kupil zaboj s 96 palicami dinamita, katerega je shranil v kleti svoje hiše. Dinamit je, kupil, da bi ga porabil pri rušenju kamenja na svoji farmi. RAK SE PODEDUJE? Na zborovanju "Zveze za pobijanje raka," ki se vrši v Cle-velandu, je zdravnik Dr. Madge Macklin iz ohijske državne univerze trdil, da se rak v prsih podeduje. Mleko samo, s katerim mati doji svojega otroka, pa da ne prenaša bacilov raka. ČIANG KAJŠEK BO OPRAVIL VSE SAM TAIPEH, 22. oktobra — Nacionalistična stranka je izdala manifest, katerega zaključuje: Zapadni demokrat je naj dajo Ci-ang Kajšeku in njegovi vojski na Formozi na razpolago dovolj orožja, vse drugo bo opravil on sam, namreč zavzel celinsko komunistično Kitajsko. KOLIKO JE DALA AMERIKA DO SEDAJ POMOČI TUJINI SPRINGFIELD, 22. oktobra—"Amerika je prva velesila, ki ima nalogo, da vse svoje moči posveti preje ideji miru, kakor pa egoističnemu gospodarskemu imperializmu. Namesto, da bi iskali potrpežljivo triumfe miru, ki sedini vodijo človeštvo do svobode in pravice, smo se predali egoizmu, smo podlegli gospodarskim reakcionarjem, sovraštvu in skoriščanju." * Ko je Stevenson izvajal svoj gospodarski program, predvsem pa gospodarsko politično vlogo Amerike v svetu, je predvsem naglašal idejno stran ameriške pomoči v svetu. Zunanjemu svetu moramo prikazati Ameriko v prvi vrsti v tisti luči, ki je za Ameriko v njeni zgodovini bila najznačilnejša, to je v luči svobode in pravice. Zaostale narode in države je dvigniti kulturno in gospodarsko. Na ta način se bodo sovražniki svobode znašli prisiljene, da se pridružijo veliki družini svobodnih narodov in na ta način bomo kasneje lahko pristopili tudi k razorožitvi. Razorožitev pa ne sme biti slepa, marveč častna in na zdravih temeljih. Stevenson se je zavzel za Tru-manov program, ki je znan pod ^'Štirimi točkami" in ki je namenjen zaostalim krajem, predvsem Azije. Uboštvo je ieglo komunizma. Uboštvu se pridružuje nevednost in politična nestalnost. Bistvene točke Trumanovega programa o pomoči tujini so vsebovane tudi v ustanovi Združenih narodov in se mora Amerika te ustanove še tesneje okleniti. Sovjetska zveza kot komuni-, stična velesila je uspevala, ker je znala vzbuditi med siromašnimi ljudstvi sveta ravno občutek, da so res siromašni, da jim pa iz tega stanja pomaga samo komunizem. Vendar pa Stevenson ostane realist in gleda na razmere kot so. Vojna sama na sebi ne daje odgovora na mednarodna vprašanja. Ce bo treba biti stalno pod orožjem, bomo morali pod orožjem ostati, dokler ne nastopi stanje, ko se bodo naši principi 'brez kompromisa na splošno uveljavili. Življenje je življenjsko Stevenson stoji trdno na principih, ki so osnova svobode in pravice in ki ne prenašajo kom- pogajanji, če ni rezultatov; naj se obnovijo, če se nudi prilika, vedno pa naj nas spremlja potrpežljivost, dobra volja in odločnost, vse v cilju, da se doseže pravični mir. Uporniške ideje se ne dajo zatreti z bajoneti, a končno človek ni žival obdarjena z razumom. Ameriška pomoč tujini Trgovinski oddelek federalne vlade je objavil poročilo, koliko je dala Amerika pomoči in posojil tujini in to od leta 1945 dalje. Gre za 35 milijard dolarjev. V teh sedmih letih je Amerika prejela 308 • milijard dolarjev davkov. Zadnja odobrena pomoč tujini, kakor je odobril kongres, znaša $5,800,000,000. S tem zneskom se bo ameriška pomoč tujini zvišala na zaokroženo številko $40,000,000,000. Tretjina te pomoči se je dala v obliki posojila in bo ta znesek moral priti nazaj v ameriško blagajno. Veliki zneski so šli kot vojaška pomoč. Države, ki so prejele ameriško pomoč v obliki posojila, so že vrnile tri milijarde dolarjev. Največ je prejela zapadna Evropa in sicer $25,795,000,000. Med temi zopet Velika Britanija, ki je prejela $7,176,000,000, za njo je na vrsti Francija, Nemčija, Japonska in Italija. Nov odvetnik Med novimi odvetniki, ki- so bili pred nedavnim zapriseženi, je tudi mlad Slovenec, Milan A. Jakšič iz 6702 St. Clair Ave. Pohajal je East High šolo in Kent State univerzo, kjer je leta 1948 prejel red Bachelor of Science, odvetniške študije pa je dovršil na Cleveland Marshall odvetniški šoli. V drugi svetovni vojni je služil v armadi. Začasno ima svojo pisarno na domu. Nov naslov Poznani društveni in kulturni delavec Frank Česen in njegova promisa. Vendar se ti principi'ne I soproga sta se preselila v svoj dajo uveljaviti povsod čez noč. I dom na 20501 Nicholas Ave., Tam, kjer so pogajanja možna, j kjer imata novo telefonsko šte-naj se pogaja; naj se preneha s vilko: IV 1-8559. SITNOSTI S KRONANJEM ELIZABETE LONDON, 22. oktobra — Ali bo kronanje britanske kraljice Elizabete, ki še bo vršilo dne 2. junija 1953, lahko predmet televizije ali ne, o tem gre spor med britanskim dvorom in med britansko javnostjo, zlasti med časopisjem. Na stvari so zainteresirane tudi televizijske postaje in se iz njihovega protesta, ker se je odločilo, da se kronanje ne bo preneslo potom televizije, tudi izve, da je v Veliki Britaniji samo dva milijona naročnikov-lastnikov televizijskih aparatov. V Veliki Britaniji se, kakor v ostalih evropskih državah, plačuje naročnina, tako za radijske, kakor televizijske aparate. Uprava britanskega dvora stoji na stališču, da se kraljici pri kronanju lahko kaj zgodi, da se spodtakne, da ji pade krona z glave ali kraljevo žezlo iz rok. Ce se kronanje samo filma, potem se taki nevšečni dogodki kasneje iz filma lahko izstriže-jo, iz televizijskega prenosa pa ne. Zadnjič smo poročali, da se pripravljajo mednarodni lopovi od svoje strani na to kronanje, ker mislijo, da bodo imeli v Londonu na dan 'slavnosti bogat plen, ker bo v Londonu mnogo bogatih domačinov in tujcev. Mednarodna policija je izročila poskmeznim državam članicam seznam teh tipov z opozorilom, da jim ne dajo potnih listov za Veliko Britanijo. Stevenson v Clevelandu Danes v četrtek 23. oktobra zvečer prispe v Cleveland demokratski predsedniški kandidat gov. Stevenson. Z njim v družbi bo tudi ohijski governer Frank Lausehe. Parada se vrši po Euclid Ave. do E. 36 St. nato do Chester Ave. in E. 40 St., odkoder vodi pot do Arene. Občinstvu bo Stevensona predstavil župan Burke, pred nastopom Stevensona pa govorita senatorski kandidat Di Salie in governer Frank Lausehe. Pozdravljamo velikega Ame-rikanca in demokrata v industrijskem in demokratskem Clevelandu! Somišljenike vabimo, da se večernega shoda ob devetih v Areni udeležijo. STEVENSON-TRUMAN CLEVELAND, O., 23. oktobra—Zadnji kampanjski nastopi obeh vidnih demokratov— Stevensona in Trumana—so; Stevenson obdeluje Ohio. Govoril je v Toledo, Akronu, San-duskyu in bo danes imel v Clevelandu velik politični govor. V Toledu je imel 15,000 pristašev. O Lauschetu se je izjavil, da je njegov stari in visoko cenjeni prijatelj, ter velik governer države Ohio. Na današnji večer se trdi, da bo višek propagande za Stevensona, tako po vsebin)} govora kakor tudi po organizaciji občinstva. Cleveland še ni doživel takega shoda kot ga bo imel Stevenson nocoj, trdijo demokrati. Predsednik Truman obdeluje Pennsylvanijo. Rudarska območja so ga pozdravila z napisi "P o m e t i m o z republikanci." Truman je svaril delavstvo, da če pride Eisenhower v Belo hišo, naj pričakujejo depresijo in brezposelnost, višjo kot za časa Hooverja. Trumana je spremilo v nekaterih krajih, od prihoda v mesto do kraja zborovanja, tudi do sto tisoč ljudi. Italija na strani Zapada RIM, 22. oktobra—Italijanski socialist in levičar Nenni, ki simpatizira s komunisti, ki zagovarja politično zvezo s komunisti in ki je znan tudi v Moskvi, kjer se od časa do časa mudi, je stavil v italijanskem parlamentu predlog, naj Italija sklene z Rusijo nenapadalno pogodbo. Italijanski ministrski predsednik Alcide de Gasperi je predlog Nennija odklonil in pri tem zatrdil, da Italija ostane zvesta članica severno Atlantske zveze in pristašinja zapadne demokracije. Orkani in viharji Zadnje dni poročajo o velikih orkanih in viharjih v Ameriki in izven nje. Škoda je veUka, tudi človeške žrtve so visoke. Vihar je opustošil Florido. Iz Indokine poročajo, da je orkan povzročil poplave in se računa s 500 žrtvami med ljudmi. Iz Manile na Filipinih javljajo, da je n& Filipinih divjal orkan, kakoršnega ne pomnijo. Pri razdejanju in opustošenju orkana je našlo smrt 47 ljudi. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 23. oktobra 1952 tc ENAKOPRAVNOST »» Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) For ^ix Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 . 6.00 - 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo ip druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) ..$12.00 _ 7.00 _ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 DAVKI, DOLGOVI IN VOLITVE (1) Finančno gospodarstvo države pa tudi federalne zveze je zamotana stvar. V federalnem proračunu se spoznajo resnični finančni strokovnjaki. Zadeva državnih financ je po drugi strani sama posebi suhoparna, in malo jih je, ki imajo toliko volje, da se vanje poglobijo. Med političnimi strankami se redoma najdejo le posamezniki, ki so nato v kongresu ali pa recimo v parlamentih, kjer gre za parlamentarno vladanje, v finančnih vprašanjih v resnici doma. Proračun ameriške federalne vlade z vsemi svojimi postavkami in številkami vsebuje debelo tiskano knjigo brez vsakih nepotrebnih besed. 2e branje te knjige bi vzelo precej časa. Kaj šele popolno razumevanje vsega, kar je v tej knjigi natiskanega! V sedanji volilni kampanji igrajo tudi naši davki važno vlogo. Republikanska propaganda z Eisenhower jem na čelu se poslužuje splošnih trditev, da so pač davki previsoki in da bo bodoča republikanska administracija te davke znižala. Nobeden pa ne pove, kakšni davki naj se znižajo, zakaj in do katere višine. Razlaga je preprosta. Kot smo že trdih, se v davčno vprašanje malokdo poglobi, da bi potem lahko o njem stvarno'debatiral. Davki niso ene vrste, jih je kopica. So pa važni, ker je na eni strani tangiran naš žep, na drugi strani pa se iz davčne politike razvidi kako administracija v državi gospodari. Končno so davki ogledalo splošnega gospodarskega stanja V državi. Ena točka državne finančne politike je tudi točka državnih dolgov, torej vprašanje ali administracija brede v dolgove, ali pa končava proračunska leta s presežkom, torej da državni blagajni denarja ne manjka, marveč ostaja. Trenotno je Amerika kot zvezna država zadolžena z nekaj nad 260 milijardami dolarjev. Federalna blagajna z rednimi dohodki v obliki davkov ne shaja in kakor privatnik, se mora tudi ona zateči k posojilu, ali pa k drugemu koraku, da odproda kar je njenega. Federalna vlada v Ameriki seje zatekla k posojilu. Privatniki so ji posodili največ. Za njimi razne banke, razne podjetniške zavarovalne in industrijske družbe, hranilnice, pa tudi nižje upravne edinice kot so države kot sestavni deli zvezne države in občine. Na polje, da bi federalna vlada odproda-la svoja zemljišča, se Amerika ni podala. Trenotna zadolžitev Amerike, ki je sicer v ostalem velika upnica zunanjega sveta, je na prvi pogled visoka. Ce na kratko omenimo, da se države zadolžujejo, ker iz rednih dohodkov, torej iz davkov, ne dobivajo dovolj za izredne potrebe, potem jih vodi pri finančni politiki tale misel: Graditi je ceste, železnice, druga transportna sredstva; državo je zadela vojna, ki je povzročila ogromne stroške; državo je zadela težka elementarna nesreča, kot so povodni in potresi in gre škoda v milijarde. Pri takih okolščinah pa bi bilo krivično in gospodarsko nespametno, če bi se trenotnemu davkoplačevalcu naložilo na ramena plačilo vseh teh izrednih izdatkov. Naj čutijo tudi kasnejši rodovi, ki se bodo itak posluževali na primer uspehov posebnih javnih del, primerni delež teh bremen. Zato se redoma predvideva, da se bodo dolgovi poplačali v desetletjih, rja vsak način pa šele v daljši dobi. Tudi Amerika živi v izrednih in ne normalnih razmerah. Živi v .pripravah na obrambo, oziroma če bo treba —tudi na vojno. Skratka—Amerika se oborožuje. Ne obo-rožuje se pa sama, marveč je oborožiti tudi zaveznike. Oborožitev stane. Ce vzan^emo federalne izdatke, vidimo, da gredo stroški za oborožitev v desetine milijard vsakega leta. Viška še nismo niti dosegli, ker je ta prihranjen letu 1953 in 1954.. Končno ostane edino stvarno vprašanje, ki ne dopušča nobene demagogije in to je, ali in kdaj se bo ta dolg poplačal, ne da bi trpelo v osnovah samih ameriško civilno gospodarstvo. Oslanjamo se na uradne podatke, ki trdijo in pridejo k sledečemu zaključku: Kakor hitro odpadejo izredne razmere in izredni izdatki povzročeni s temi razmerami, Amerika lahko poplača svoj dolg v 25 letih. Nevarnosti torej ni nobene!! L. Č. Zakaj Ohio ne more čakati še Mi smo na mestu! Čas je zopet prišel, ko naj bi volilci države Ohio, premišljevali o svoji ustavi, kajti po sedanji ustavi se nam nudi ta prilika, le na vsakih 20 let. Ta priložnost se nam bo nudila letošnjega novembra, pri splošnih voUtvah 1952. Kje bomo že leta 1972, ko bi se nam nudila zopet prilika? Volilo se bo o Constitutional Convention (ustavna konvencija). Ce ta predloga dobi zadostno število glasov, se bo volilo delegate, in po skrbnem proučevanju, se bo našo ustavo uredilo, da bo odgovarjala sedanjemu času. Nobenih sprememb v ustavi se namreč ne more narediti, če jih ljudstvo z glasovnico ne potrdi. Seveda, mi ne mislimo na spremembe v Zvezni ustavi, katera je v svojih 175 letih sprejela le 22 kratkih, pa potrebnih amendmentov. Našo ustavo se je pisalo leta 1851 in mesto Cincinnati je imelo 115,000, Columbus 17,000, Toledo 3,711 in Cleveland 3,593 prebivalcev, medtem ko danes Cleveland šteje okoli 915,000, Cincinnati 504,-000, in pet drugih mest čez 100,-000 prebivalcev. Od leta 1851 se je obložilo našo ustavo z čez 65 amendmenti, kar povzročuje še več zmešnjave in v večjih slučajih morajo sodni je odločevati, kar povzroča obilne stroške. Trdna ustava mora biti progresivna, da odgovarja teku časa. Ustava je vogelni kamen 20 let, da postane moderna! uspešne vlade. Rekli bi tudi lahko, kot nekaki blueprint za vse vravnave uspešnega gospodarstva države in lokalnih upravah okrajev, mest in občin. Progresivne države obnavljajo njih ustave Najmanj 15 držav proučuje svoje ustave in delajo načrte za spremembo. Missouri, New Jersey in Georgia so že sprejele nove ustave. Constitutional Convention Committee za ohijsko programsko komisijo se je ustanovilo za zasliševanje, za vpogled in vzpodbudo ljudskega mišljenja. Več drugih lokalnih skupin po državi proučuje ta predmet. Vsak vesten državljan bi se moral tega zavedati in delovati v tem smislu. Mi se moramo zavedati naše ustave Ideja, da so ustave dokumenti preveč sveti, da bi se jih ne smeli dotakniti, spremeniti, ali razpravljati o njih, je v direktnem nasprotstvu sestavitelja nase Zvezne ustave, Thomas Jeffer-sona. V njegovih lastnih besedah "Nobena družba ne zamore narediti ustave za večne čase. Zemlja spada vedno živim rodovom!" Ta zadeva se tiče nas vseh in pričakuje se, da bodo volilci 4. novembra naredili svojo dolžnost napram sebi in svojim potomcem. Joseph Jauch. (Povzeto po okrožnici League of Women Voters of Ohio). Krasen mesec lislopad EUCLID, Ohio — Mnogobarv-ni listi odpadajo v mehko piha-jočem vetru. Mesec oktober je letos krasen. Ni še bilo slane, feo to pišem (dne 19. oktobra). Težki sivi oblaki se pode po nebu, iz katerih nas bodo počele pozdravljati snežinke. Vsako četrto leto v oktobru mesecu bruha svoje grehe politični "hoodlum." Tako tudi v našem letošnjem lepem oktobru slišimo in čitamo, kako se ubadata slon in osel za prvenstvo Bele hiše. Velikodušni Abraham Lincoln pa veliki Franklin D. Roosevelt sta bila dva največjih Amerikancev. Tolerantna v politiki, dobrodušna in galantna v življenju; eden republikanec, drugi demokrat, stopala pa sta po eni poti. V več pKimerih smo čitali in slišali o pobožnosti Amerikancev, sedaj je pa prišlo na dan, da je kar 99 odstotkov ljudi v Ameriki, ki verujejo Boga. »Torej je samo en odstotek ateistov. Lepo je slišati, da živimo v tako pobožni državi, škoda je, da ne vemo, koliko od teh 99 odstot-^ kov bogovercev in koliko od enega odstotka tako zvanih ateistov je po nebrojnih zaporih kot nepridipravi. V marsičem se človek sreča v življenju. Dogodilo se je že marsikaj krivega in nepoštenega v imenu Boga. Torej, človek je dorastel za politiko modernega časa; V,katerem brez zvite hinavščine ni privlačna. Časi so se veliko spremenili od dobe, ko se je odigravala svetopisemska tragedija. V tisti dobi je Kristus izgnal denarne mešetarje iz božjega tem-pla. Koga pa izganjajo danes? Danes je povsem nekaj novega. Moderno, lastično. Ta moderna lastičnost je nadomestila okornost starih filozofov. Brezmadežna in nedolžna je še vedno narava. V oktobru pada listje, v novembru navadno zmaga demokrat. V decembru nas žamete in tako v snegu prestopimo v novi, lepi letni čas. Michael Chok. Udruženje izseljenikov-povratnikov v Srbiji Udruženje izšeljenikov-po-vratnikov v Srbijo je bilo ustanovljeno prošlo leto. V njem so vključeni vsi izseljeniki, ki so se povrnili v svojo domovino iz raznih inozemskih držav in se zopet nastanili v svoji domovini narodne republike Srbije. Glavni namen tega Udruženja je, da se obdrži in pridobiva prijateljske in rodoljubne vezi z našimi izseljeniki in njihovimi organizacijami širom sveta, katere si želijo obdržati take zveze s svojo staro domovino. Naslov Udruženja je: Udruženje izšeljenika-povratnika Narodne republike Srbije, Beograd, Nušičeva br. 4/1, FNR Jugoslavija, tel. 27-831; 27-825. Naši izseljeniki, kakor tudi njihove organizacije, ki želijo obdržati vezi z našim Udruže-njem, ali če hočejo kakih informacij, se lahko pismeno obrnejo na zgornji naslov, a oni izseljenci, ki pridejo na obisk svojih domačih v Jugoslavijo, se lahko vedno obrnejo na Udruženje, ki jih prisrčno sprejme. # Qon't gonible wifh fire -- ^thfe oddv . i«ro ^3oin»t yoyl m Slike iz Jugoslavije CLEVELAND, Ohio —Opatija, zbirališče in zabavišče nekdanje aristokracije, je na jugu Slovenije in vendar je večini Slovencev znana le po imenu. Pola, na skrajnem južnem koncu Istre, je polna spomenikov iz rimske dobe, vključivši v izvrstnem stanju ohranjene Arene; ogromna stavba sama na sebi je čuda za arhitekte sedanje dobe. Divna Dalmacija, o kateri so zgodovinarji že toliko poročali in je poleg zgodovinskih vrednot paradiž za turiste. Plitvička jezera, slika razigranosti in življenja, kjer voda drvi iz vsake skale, iz vsakega grma ter se zbira v jezero, pad(i čez ogromne pečine, se zopet zbira, pada, pada ,.. Vse te in še neštete naravne krasote, mesta, vasi, osebnosti in zgodovinske priče iz zadnje vojne iz Slovenije, Hrvaške, Dalmacije in Istre, je zelo posrečeno zajel Joe Dovgan na 16 mm film, katerega bo predvajal v petek, 24. oktobra v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. M. J. Ljubiteljem slovenske pesmi CLEVELAND, Ohio— Zadeva gostovanja slovenskih pevcev po Ameriki ni nova; bila je v teku pred petnajstimi leti, ko smo skušali dobiti na turnejo "Trboveljskega slav-čka." Prošnja za moralno pomoč je bila predložena skupnim mladinskim zborom v Clevelandu, a so se nekateri "kulturonosci" pri teh zborih bali, da bo slava naših zborov zatemnela, če uspe "Slavčku" turneja, vsled tega so bili z "vsemi štirimi" proti turneji. Naprošena je bila podporna organizacija in posamezni uradniki glavnega odbora so se zavzeli za idejo in uspeli v toliko, da so razne veleindustrije bile pripravljene potom Oglasov financirati turnejo; a zopet so se pojavili "kulturonosci" izza temnega plota, ter z umazano propagando preprečili prihod pevcev iz Slovenije. To pa ni rešilo mladinskih pevskih zborov niti "kulturonoscev," kajti za obojim je ostal le žalosten spomin. Sedaj je v teku delo, da se dobi skupino pevcev iz Slovenije; odbor sestoji iz članov večine pevskih zborov, zastopnikov raznih organizacij in posameznikov in je pričakovati, da se bo vsak posameznik zavedal, da se ne gre za nič drugega kot za slovensko pesem, ki naj, bi dobila vse večji polet kot ga je kdaj preje dosegla. Resnica je, da ni narodnosti, ki je več žrtvovala za svojo pesem kot ravno Slovenci, saj smo pred nekaj leti vzdrževali 26 mladinskih, posvetnih in cerkvenih zborov in to samo v Clevejandu. A resnica je tudi, da so ti zbori peli skoro izključno nam samim. Naša pesem ni dobila onega priznanja, ki ji pripada. Dočim so drugi narodi predstavili svojo pesem splošni ameriški javnosti, smo mi gojili našo pesem v duhu lokalnega patriotizma ali stran-karstva. Naj mimogrede omenim Avstrijce, ki nastopajo že vsako leto po vojni v Zedinjenih državah. Kdo so člani okteta, ki nas bo posetil v februarju, bo v kratkem poročano v časopisju. Nekaj zanesljivega poročila je bilo prineseno na eno odboro-vih sej. Tone Šubelj, ki je sam sUšal člana okteta v Trstu, je obljubil vso polTioč, še več: poskrbel bo, da ta pevec dobi pre-iskušnjo za Metropolitan opero. Math Gouze, profesor glasbe, ki je opetovano gostoval z univerzitetnim tamburaškim zborom po Evropi, in je slišal oktet tam, je obljubil vso mogočo pomoč, da bo tura teh pevcev uspešna. Posamezniki okteta so želi priznanje v Milanu, Parizu in Londonu in kot skupina sedaj nastopajo v Avstriji. Iz navedenega je razvidno, da je oktet zmožen, da predstavi našo pesem Ameriki, kot nihče pred njim, zato je dolžnost vsakega Slovenca, da moralno in gmotno podpre to pod vzet je. 'Joseph Malcčkar. Zahvala upravitelja šole v Št. Rupertu ŠENTRUPERT pri Mokronogu na Dolenjskem—Dne 30. avgusta 1952 je nepričakovano do-šli Mr. Leo Štrukelj iz 261 Amherst St., Hempstead, L.I., N.Y., zelo razveselil svoje številne sorodnike, znance in prijatelje, posebno še mladino osnovne šole v Šentrupertu. Učenci in učenke te šole—407 po številu—so prejeli debele zvezke s lepim papirjem, zavitke s papirjem, peresnike s peresom, svinčnike z radirko, kuverte s pisemskim papirjem in—bonbone. Otroško veselje je bilo nepopisno. Blagemu Mr. Leo Struklu, ki je zbral pri svojih 59 rojakih znatne prispevke, so prav hvaležni vsi šolski otroci, ki vedo, da bodo tudi za Novo leto 1953 prejeli gori navedene stvari. K temu obdarovanju so pripomogli naši dragi rojaki z Mr. Leo Struklom na čelu. Uverjeni naj bodo vsi, da so darovateljem hvaležni ne samo učenci, temveč tudi njih starši in učiteljstvo osnovne šole Šent-,rupert. Šolsko upraviteljstvo v Šentrupertu ; M. Brezovar, upravitelj. blemi so zapleteni. Svet pa se ^ skrčil v moderni dobi živijo# in prav zato postajajo vsi nF govi problemi vidnejši in tir^ nujnejšo rešitev. Prej po^ ^ in zatirani narodi se zahtevajo enakopravnost priliko, da si najdejo lasten P ^ stor na soncu. Podvigi teh iP stev so zgodovinski dogodb še dobe. Morda najvažnejši godki, zato pa organize , Združenih narodov smatw svojo moralno odgovornos reši oziroma najde rešitev problemov. Občna izjava c ® ških pravic, konvencija nocidu (iztrebi jevan ju . dov). Izjava glede ljudstev, vse te in druge CDUCATION MOLDS OUR niTURE BiTTtR SCHOOLS BlflLO A STRONGER AMERICA Dan Združenih narodov Dne 24. oktobra se bodo v raznih krajih po vsem svetu vršile proslave Dneva Združenih narodov, kajti bilo je na ta dan, pred sedmimi leti, ko je bila uradno ustanovljena organizacija Združenih narodov, ki jo poznamo tudi pod okrajšavo OZN. Ta dan je stopil v veljavo tudi poslovnik ali carter organizacije, katerega je podpisala petori-ca stalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov. Kina, Francija, Sovjetska zveza, Britanija in Zedin jene države ameriške. Carter so ratificirale povečini tudi druge podpisnice. Dežele, ki so podpisale čarter Ždruženih narodov, so se zavezale, da bodo vzdrževale mednarodni mir in varnost, da bodo sodelovale v vzpostavitvi ekonomskih in socialnih razmer, ki bodo odgovarjale začrtanemu cilju miru in varnosti v svetu. Prvotno je podpisalo čarter Združenih naradov 51 dežel, da nes šteje organizacija 60 članic. Ob priliki obhajanja rojstnega dne, je dobro pogledati malo nazaj, da vidimo v čem je bila organizacija Združenih narodov uspešna ali neuspešna. Nekateri so razočarani nad njo. Spočetka so pač videli v njej lečilo za vse težave sveta, ne da bi prej pomislili, da je to zgolj organizacija, s pomočjo katere skušajo posamezne dežele delovati med seboj za dosego trajnega miru. Da torej v tem času ni bilo najdeno "lečilo" za vse prastare probleme sveta, ni prav nič presenetljivo. Ce pa pregledamo vse, kar je organizacija Združenih narodov dosegla v tem času svojega obstoja, se mora razočaranje umakniti ponosu. Gledajoč na njeno delo s pozitivnega stališča, vidimo, da je ustavila bojevanje v Palestini, Indoneziji in Kašmi-ru. Po komunističnem napadu v Koreji je takoj organizirala kolektivni odpor proti agresiji. Sedaj je tudi boljše pripravljena za zavzetje kolektivne akcije proti kakršnikoli agresiji v bodočnosti. Nadaljujejo se tudi razgovori o atomski kontroli in razorožitvi. Borba za trajen mir je stVar dolgotrajnega prizadevanja, kajti poleg obstoječih kritičnih sporov, je treba rešiti tudi vprašanje pomanjkanja in revščine po svetu, dalje vprašanje zatiranja ljudstev, diskriminacije, vprašanje bolezni in nevednosti. To so stari, prastari problemi, ki tarejo ljudstva sveta. In ti pro- odražajo prizadevanje nih narodov v to smer. Organizacija je telo Zdr# ob- rodne skupnosti in okvir, ^ moč ju katerega se vati svetovne probleme, v je jo zgolj naše nje vanjo in njena moc ^ kovitost zavisi od našega nja, vere in želje v doseg" tovnega razumevanja in ga miru. Ko pišemo svojcem m F a. Ijem v stari kraj, lahko mo obletnico organizacij®^^ ženih narodov. Povejte kaj obhajamo Dan Zdi narodov, da naše ljudstvo - . ričani) trdno veruje v _ narode ter da sta obe ,^0 litični stranki dežele podpirati cilje in delo narodov. Tako pismo bo P ^ njim tamkaj, da mi v državah iščemo mirne velikih mednarodnih pr® . pred katero svet danes ^iil (Common L SKRAJŠAN delovni CAS GRAFIČNI INDUSTRIJ* _ Že leta 1948 je bil z ^ tedanjega ministrstva .p Federativne ljudske Jugoslavije odrejen dela v grafični industrij^^^js njih težavnosti in škodlji)'^ iJ zdravje skrajšani delo^^g f sicer na sedeni ur dela so bila naslednja- ptir kografija, cinkojedkai'i^^j^.fo' litna fotografija, fotor® tolitna jedkarna fotoli*^ taža, fotolitna kopirni®^' fotografija, bakroretus, montaža, bakrostrojni''^ strojnica, bakrojedkarD®' yjlvi nje za ofset-tisk in . .g i" . .. J- gVl" stereotipija, vlivanje črkolivarstvo. ..g Sindikalne organizac'^jg č*' fičnih delavcev pa so so ugotavljale, da j® W' za zdravje tudi oseni^^ jji®" po normi strojnih staV p! akodir zahtevale, da se tudi fične delavce uvede ® delovni čas. Ker so ^ teh del pri osemurnem ku dognali tudi poizkus* skegk instituta, je izda| nik zveznega sveta 2» zdravstvo in socialno odločbo, da se tudi . ■ indu^"^ gdP stavce v grafični delajo po normi, s delovni čas na sedem Obenem je s to odlo^^^^^^ dano vsako nadurno strojnih stavcev. Ta odločba se jc J jati z dnem 30. septet) tako da vsi stari stroj gd O' ki delajo po normi. ga dne dnevno. dalje samo YOU can worn®" ^ th« y#*' .y raiPAM FOR Nm mort P"* ff^ir •om.li h • ^ ',1^1" :ri^' ENAKOPRAVNOST STRAN 3 RAZVOJ DOMAČE ^jub močno razviti industriji v Sloveniji, so se ohranile v raz-predelih male slovenske republike tradicionalne panoge domače obrti, v katerih je ° anjeno mnogo pristne Ijud-® ® ^etnosti. S tem pa so se ° ranile po mnogih rodovih po-® ovane podobe nepotvorjene narodove kulture, njegovega ^Jenja, posebnosti iz gospo-arsko-socialnih razmer, v ka-JG ljudstvo stoletja živelo. y teh domačih obrtih, ki za-čipkarstvo, suho robo, .®tvo, ročno tkanje, vezilj-^ lončarstvo, še danes dela ktno okrog 30,000 ljudi, ki ^ ^^rjajo zlasti v tako imeno-^ih mrtvih mesecih, to je v Ug času, čudovite umetni-ki gredo ne samo po vseh ^J,ih Jugoslavije, marveč po ' svetu. Tu gre sicer za raztopljeno in drobno proizvod-pa je po svojem obsegu Riočna in predstavlja za Slovenijo znaten vir dohod- "30, ki %lo kov viri dohodkov ustvarja- 0 precejšen in za narodno go-P^arstvo Slovenije pomemben o ok inozemskih deviz. * je. $50 month rent. Long Living quarters. Best offer- Phone Hudson 3-1 By Owner — Will quick sale CLEANING J'jpes®' Fully equipped; good \oC>' well established; excelie' tion; living quarters J.^j. 5^ Fine opportunity for tan for yourself, a real val" - a real «] Call SPri^ PRODA SE kleparsko delaV^'^"!«!: severni strani. Obratuje dva 1951 truka % veliko zaloge na rokaf-, gjiCji lahko takoj prevzame- ' kupil letovišče in mora v GLenc^S^ Real Money Maker — " g^e near Oak Park. Best to appreciate. COlumbw® ^ Dob*! gomblt wlA the odds are ogoi"^ Savings Accounts Insured^ Semi-Annual Dividends CmZENS FEDERAL SAVINGS AND LOAN ASSOCIATION 1542 South Hals+ed Street Chicago Heights, IIKn*'* Phone SKyllne 4-4700