Mikop ¦¦
Klic iz vetra.
I    Decernem mrahu veter skozi dreoje je zalulil in povabii: pridi, pridil
Moje oči so osirmele. Ustne so okamenele. Prsi na gtoboko so z&jele: ko ne morem.
V očesu se je sol/.a zaiskrila, po bledem licu je zdr&nila. Tam d daljuDi zoezda se je utrnila.
90