STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE STATISTICAL OFFICE OF THE REPUBLIC OF SLOVENA SLOVENSKE REGIJE V ŠTEVILKAH 012 SLOVENE REGIONS IN FIGURES Ljubljana, 2012 SLOVENSKE REGIJE V ŠTEVILKAH UVODNA BESEDA / FOREWORD SLOVENE REGIONS IN FIGURES Publikacijo Slovenske regije v številkah objavljamo tokrat že sedmič zapored. V njej smo zbrali bogat nabor statističnih podatkov in kazalnikov, s katerimi vam ponujamo podroben vpogled v značilnosti gospodarstva in družbe posamezne slovenske regije, obenem pa tudi izhodišča za ugotavljanje razlik in podobnosti med njimi, ki jih podatki na ravni celotne države ne pokažejo. V publikaciji predstavljena statistična področja so pravzaprav teme iz vsakdanjega življenja, zato - in tega se zavedamo - spoznavanje aktualnih razmer ni zanimivo samo za strokovno, pač pa tudi za splošno javnost. Prav zato se že vseskozi trudimo, da bi bile predstavitve regij na podlagi statističnih podatkov objektivne, nazorne in vsakomur razumljive. Tudi v tokratni izdaji publikacije je bila naš glavni cilj osvežitev stalnega nabora podatkov, hkrati pa smo pri pripravi vsebine sledili tudi aktualnim dogodkom in novostim v statističnih raziskovanjih. Tokratna novost so podatki iz registrskega popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2011, ki prinaša med drugim sveže podatke o gospodinjstvih in družinah (ti so tukaj na voljo prvič po objavi podatkov iz popisa prebivalstva 2002), ter nekatere podatke o aktivnosti in izobrazbi prebivalcev, ki jih doslej v tej publikaciji še nismo objavljali. Novost v tej publikaciji so tudi nekateri podatki iz statistike kmetijstva, ki so bili zbrani s popisom kmetijstva v letu 2010. Ko je publikacija Slovenske regije v številkah začela izhajati, je bila edina publikacija s tovrstno vsebino, v zadnjih letih pa se je ponudba izkazovanja statističnih podatkov po slovenskih regijah precej povečala. Na spletnih straneh Statističnega urada RS je na strani geostatističnega portala (http://www.stat.si/geostatistike.asp) na voljo cela vrsta spletnih aplikacij, ki omogočajo pregledovanje statističnih podatkov po različnih prostorskih ravneh. Interaktivna orodja, kot so KASPeR, Interaktivni statistični atlas Slovenije in Tematska kartografija, namenjena za boljše razumevanje statističnih podatkov, so zanimiva in uporabna popestritev pri spoznavanju slovenskih regij. Želimo si, da bi tudi tokratna izdaja publikacije razširila in poglobila vaše poznavanje in razumevanje posameznih delov Slovenije. The publication Slovene Regions in Figures is published for the seventh time. It presents a rich set of statistical data and indicators offering a detailed insight into economic and social characteristics of Slovene regions; at the same time it is also an important starting point for identifying differences and similarities between regions that are not shown by the data at the national level. The publication presents statistics through themes from everyday life and we are aware that knowing the current situation is interesting not only for professionals but also for the general public. Therefore, we have always put a lot of effort into the presentation of regions to be objective, clear and understandable to everyone. Updating the dataset was our main goal also in this issue of the publication, but at the same time we also wanted to include the latest events and new developments in statistical surveys. One of this year's novelties is data from the 2011 register-based census of population, households and housing, which provides fresh data about households and families that are now available again for the first time since the 2002 population census, and some datasets about activity and education of population, which so far have not yet been published in this publication. New in this publication are also some data from agricultural statistics, which were collected by the census in 2010. In the beginning of publishing Slovene Regions in Figures this was the only publication with such content, but in recent years the supply of statistical data dissemination by Slovene regions has greatly increased. The Geostatistics Portal on the website of the Statistical Office (http ://www. stat. si/eng/geostatistike. asp) has a range of web applications that enable you to view statistics at different territorial levels. Interactive tools, such as KASPeR, Interactive Statistical Atlas of Slovenia and Thematic Cartography, are designed to better understand the statistics and are interesting and useful tools in learning about the Slovene regions. We hope that this edition of our publication will increase and deepen your knowledge and understanding of different parts of Slovenia. \jjjj) Mag. Irena Križman generalna direktorica Director-General MS s Zbrala in uredila Mojca Merc Publikacija je na voljo na spletnem naslovu www.stat.si/pub.asp Informacije daje Informacijsko središče: tel. (01) 241 64 04 elektronska pošta info.stat@gov.si Izdal, založil in tiskal Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Litostrojska cesta 54 - © SURS - Uporaba in objava podatkov dovoljeni le z navedbo vira -Tiskano v 70 izvodih ISSN 1854-5327 Edited by Mojca Merc The publication is available at www.stat.si/eng/pub.asp Information: Information Centre phone: + 386 1 241 64 04 e-mail: info.stat@gov.si Issued, published and printed by the Statistical Office of the Republic of Slovenia, Ljubljana, Litostrojska cesta 54 - © SURS - Use and publication of data is allowed provided the source is acknowledged - Printed in 70 copies ISSN 1854-5327 SPLOŠNI KAZALNIKI GENERAL INDICATORS IZBRANI KAZALNIKI SELECTED INDICATORS PREBIVALSTVO POPULATION IZOBRAŽEVANJE EDUCATION TRG DELA LABOUR MARKET SOCIALNA ZAŠČITA SOCIAL PROTECTION KULTURA CULTURE ZDRAVSTVO HEALTH PROTECTION REGIONALNI BRUTO DOMAČI PROIZVOD REGIONAL GROSS DOMESTIC PRODUCT POSLOVNI SUBJEKTI BUSINESS ENTITIES STANOVANJA DWELLINGS TRANSPORT TRANSPORT TURIZEM TOURISM RAZISKOVANJE IN RAZVOJ, ZNANOST IN TEHNOLOGIJA RESEARCH & DEVELOPMENT, SCIENCE & TECHNOLOGY «R SLOVENE REGIONS KMETIJSTVO 36 AGRICULTURE OKOLJE 38 ENVIRONMENT OGLEDALO REGIJE 40 MIRROR OF THE REGION POMURSKA STATISTIČNA REGIJA 40 PODRAVSKA STATISTIČNA REGIJA 42 KOROŠKA STATISTIČNA REGIJA 44 SAVINJSKA STATISTIČNA REGIJA 46 ZASAVSKA STATISTIČNA REGIJA 48 SPODNJEPOSAVSKA STATISTIČNA REGIJA 50 STATISTIČNA REGIJA JUGOVZHODNA SLOVENIJA 52 OSREDNJESLOVENSKA STATISTIČNA REGIJA 54 GORENJSKA STATISTIČNA REGIJA 56 NOTRANJSKO-KRAŠKA STATISTIČNA REGIJA 58 GORIŠKA STATISTIČNA REGIJA 60 OBALNO-KRAŠKA STATISTIČNA REGIJA 62 KOHEZIJSKA REGIJA VZHODNA SLOVENIJA 64 KOHEZIJSKA REGIJA ZAHODNA SLOVENIJA 66 DEFINICIJE IN POJASNILA 68 DEFINITIONS AND EXPLANATIONS VIRI 72 SOURCES KAKO DO STATISTIČNIH PODATKOV IN INFORMACIJ 76 HOW TO OBTAIN STATISTICAL DATA AND INFORMATION SLOVENSKE REGIJE V ŠTEVILKAH «R SLOVENE REGIONS IN FIGURES Statistična znamenja, kratice in merske enote / Statistical signs, abbreviations and units of measurement ni pojava / no occurence of event ni podatka / data not available statistično zaupno / confidential manj natančna ocena - previdna uporaba / less precise estimate - use with caution BDP bruto domači proizvod GDP gross domestic product BDV bruto dodana vrednost GVA gross value added DRSC Direkcija Republike Slovenije za ceste Slovenian Road Agency EPDČ ekvivalent polnega delovnega časa FTE full time equivalent EUR evro / Euro EU-27 vse države članice Evropske unije / total of EU Member States GURS Geodetska uprava Republike Slovenije SMA Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia GVŽ glava velike živine LSU livestock size unit IVZ Inštitut za varovanje zdravja RS IPH Institute for Public Health KZU kmetijska zemljišča v uporabi UAA utilised agricultural area MDDSZ Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Ministry of Labour, Family and Social Affairs MNZ Ministrstvo za notranje zadeve Ministry of the Interior MZP Ministrstvo za promet Ministry of Transport NUK Narodna univerzitetna knjižnica National and University Library PDM AWU RRD R&D SI SKD SURS SORS ha kg km km2 m m2 m3 mio. t % Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije Chamber of Craft of Slovenia polnovredna delovna moč annual work unit razvojno-raziskovalna dejavnost research and development Slovenija / Slovenia Standardna klasifikacija dejavnosti Standard Classification of Activities Slovenska turistična organizacija Slovenian Tourist Board Statistični urad Republike Slovenije Statistical Office of the Republic of Slovenia hektar / hectare kilogram / kilogram kilometer / kilometre kvadratni kilometer / square kilometre meter / metre kvadratni meter / square metre kubični meter / cubic metre milijon / million tona / ton odstotek / percentage odtisoček / per thousand SPLOŠNI KAZALNIKI GENERAL INDICATORS Prebivalstvo, 2010 in bruto domači proizvod, 2009, statistične regije, Slovenija Population, 2010 and gross domestic product, 2009, statistical regions, Slovenia Slovenija Slovenia 101,1 2.049.261 Leto Year Slovenija Slovenia Pomurska Podravska Koroška Savinjska zasavska Spodnje-posavska Jugovzhodna Osrednje-Slovenija slovenska Gorenjska Notranjsko--kraška Goriška Obalno- -kraška Prebivalci, stari od 0 do 14 let (%) 20101 14,1 13,2 13,0 14,2 14,5 12,8 13,8 14,9 14,7 15,1 14,0 13,7 12,5 Population aged 0 to 14 (%) Prebivalci, stari 65 let ali več (%) 20101 16,6 17,4 17,4 16,2 15,9 17,9 17,1 15,5 15,8 16,6 17,0 18,0 17,0 Population aged 65 or more (%) Koeficient starostne odvisnosti (%) 20101 44,2 44,2 43,6 43,7 43,7 44,3 44,7 43,9 44,0 46,6 45,0 46,4 41,8 Age dependency ratio (%) Tuje prebivalstvo (%) 20101 4,1 0,9 2,8 2,1 3,9 3,3 4,2 3,6 5,3 3,6 4,9 4,3 7,8 Foreign population (%) Letna stopnja rasti prebivalstva (%o) 2010 1,6 -3,4 -0,7 -4,4 -1,1 -10,8 -0,4 2,8 6,7 2,6 1,3 0,6 3,2 Annual population growth rate (%o) Na 1.000 prebivalcev Per 1,000 population živorojeni 2010 10,9 8,8 9,7 9,6 10,9 9,3 10,3 11,6 12,1 11,9 10,9 10,9 10,3 live births umrli 2010 9,1 11,0 9,8 9,0 9,3 10,9 11,3 9,1 7,7 8,4 10,2 9,7 9,0 deaths priseljeni2: 2010 28,8 21,1 23,7 22,5 25,7 20,6 32,3 28,6 34,5 23,0 36,7 28,2 44,8 immigrants2 odseljeni2: 2010 29,0 22,0 24,2 27,6 28,5 30,1 31,8 28,4 32,2 23,9 36,1 29,0 43,0 emigrants2 Povprečna starost Mean age moških 20101 39,9 40,9 40,6 40,2 39,6 40,9 40,3 39,1 39,1 39,3 40,6 41,0 41,3 of men žensk 20101 43,2 44,4 43,9 43,0 42,8 44,7 44,0 42,2 42,3 42,6 43,6 44,7 44,4 of women neveste ob sklenitvi zakonske zveze 2010 30,8 30,9 32,6 32,5 31,0 30,4 30,7 29,9 30,2 30,3 29,0 30,3 31,0 of bride at marriage ženina ob sklenitvi zakonske zveze 2010 33,7 33,9 35,6 34,7 33,6 32,1 33,8 32,8 32,9 33,3 32,5 33,2 34,2 of groom at marriage matere ob rojstvu vseh otrok 2010 30,3 29,6 30,0 29,8 29,9 29,3 29,7 29,5 31,0 30,2 30,3 30,8 30,7 of mother at live birth matere ob rojstvu prvega otroka 2010 28,7 27,8 28,6 27,8 28,2 28,0 28,1 28,0 29,5 28,3 28,6 28,9 29,4 of mother at first birth umrlega moškega 2010 70,7 70,3 69,2 68,9 70,5 70,9 70,5 69,4 71,6 71,1 73,0 73,0 71,9 of men at death umrle ženske 2010 79,3 79,6 78,6 79,2 78,9 79,6 78,8 79,8 79,2 79,2 82,0 80,7 78,3 of women at death 1) Stanje 1. julij. / As of 1 July. 2) Upoštevane so selitve prebivalcev iz tujine oz. v tujino in selitve med statističnimi regijami. / Migration from abroad and migration between statistical regions are taken into account. Vir: SURS / Source: SORS Število prebivalcev je v letu 2010 naraslo le v polovici slovenskih statističnih regij, med temi najbolj v osrednjeslovenski regiji. In 2010, only half of Slovene statistical regions recorded increase in the number of population. The highest population growth rate was recorded in the Osrednjeslovenska region. Obalno-kraška in notranjsko-kraška regija sta v letu 2010 edini izkazovali pozitiven selitveni prirast s tujino in pozitiven selitveni prirast med regijami. In 2010, Obalno-kraška and Notranjsko-kraška region were the only regions which recorded positive net migration from abroad and positive net migration between regions. Selitveni prirast, 2010 Net migration, 2010 Obalno-kraška Gorenjska Notranjsko-kraška Jugovzhodna Slovenija Goriška Osrednjeslovenska Slovenija / Slovenia Koroška Spodnjeposavska Pomurska Podravska Zasavska Savinjska 1.000 prebi valcev/per 1,000population 0 3 6 I s tujino I from abroad i med regijami 1 between regions 'S) SURS -3 6 */ S!SAT[iSTAiSOFTO.EWW)iHII^BtiKEFF|lfOVSNJJ^E Naravno in selitveno gibanje prebivalstva, statistične regije, Slovenija, 2010 Natural and migration changes of population, statistical regions, Slovenia, 2010 Osrednjeslovenska ■«n 0,41 pod nje posavsk; ^0,5 ^ 3 1,8 \ Notranjsko-kraška ** I 0.2 Jugovzhodna Slovenija Obalno-kraška f skupni prirast na 1.000 prebivalcev total Increase per 1,000 population I I -3,1 ali manj / or less • -3,0 - 0,1 • 0,0 - 2,9 • 3,0 - 5,9 I 6,0 ali več / or more naravni prirast na 1.000 prebivalcev natural increase per 1,000 population selitveni prirast1' na 1.000 prebivalcev — net migration"per 1,000population . / Net migration from abroad and net migration between statistical regions aie taken into account. d statist Slovenija Slovenia [Shi □ i.« Leto 9cM3nija Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavskj Year Slovenia Celotna stopnja rodnosti 2010 1,57 1,82 1,42 1,48 1,59 1,40 Živorojeni, rojeni materam, mlajšim od 25 let (%) 2010 12,9 17,1 13,9 15,7 14,6 15,2 Živorojeni, rojeni materam, starejšim od 34 let (%) 2010 15,7 12,9 14,7 12,0 12,9 9,7 Prvorojeni od vseh živorojenih otrok (%) 2010 49,2 51,8 52,0 44,7 49,4 50,2 Živorojeni, rojeni zunaj zakonske zveze (%) 2010 55,7 64,1 67,2 70,8 65,2 61,6 Umrli dojenčki na 1.000 živorojenih 2010 2,5 0,0 3,5 1,4 2,5 4,8 Umrli po najpogostejših vzrokih smrti bolezni obtočil (%) 2010 39,7 46,2 40,2 37,0 38,5 39,5 neoplazme (%) 2010 31,7 27,4 29,9 34,7 30,9 32,4 bolezni prebavil (%) 2010 6,3 6,7 7,7 4,9 7,3 5,0 bolezni dihal (%) 2010 6,0 5,9 4,4 7,7 7,2 8,3 poškodbe (%) 2010 7,3 5,8 8,1 8,6 7,8 6,2 Prezgodnja umrljivost moških (%) 2010 30,7 34,3 33,6 35,5 31,4 32,1 Prezgodnja umrljivost žensk (%) 2010 12,5 8,9 13,6 12,1 12,2 12,1 Povprečna starost umrlih zaradi poškodb moški 2010 57,7 59,2 55,0 57,4 58,0 52,6 ženske 2010 74,7 75,2 76,5 70,5 75,9 70,3 Vir: SURS / Source: SORS Delež žensk, ki so bile ob rojstvu otroka stare več kot 34 let, je bil leta 2010 najnižji v zasavski regiji (9,7 %). Še enkrat višji je bil v osrednjeslovenski regiji (19,3 %), in sicer je bila tam stara več kot 34 let vsaka peta ženska, kije rodila v letu 2010. The share of live births to women over 34 years of age in 2010 was the lowest in the Zasavska region (9.7%). It was twice as high in the Osrednjeslovenska region (19.3%) where every fifth woman who gave birth in 2010 was older than 34. V letu 2010 je bilo največ sklenitev zakonskih zvez v osrednjeslovenski in notranjsko-kraški regiji, največ razvez zakonskih zvez pa v obalno-kraški regiji. In 2010, most marriages were recorded in the Osrednjeslovenska and Notranjsko-kraška region and most divorces in the Obalno-kraška region. w SLOVENSKE REGIJE V ŠTEVILKAH Spodnje-Jugovzhodna Osrednje- Gorenjska Notranjsko- Goriška Obalno-posavska Slovenija slovenska -kraška -kraška 1,59 1,72 1,65 1,71 1,61 1,69 1,49 Total fertility rate 14,2 16,0 10,2 13,2 12,4 10,8 10,6 Live births to women younger than 25 years {%%) 12,9 12,2 19,3 15,3 15,8 17,0 18,0 Live births to women older than 34 years {%%) 48,1 45,7 49,6 45,7 50,1 46,8 54,9 First born of all live-born children {%%) 58,0 52,7 48,1 52,2 42,6 43,1 55,2 Live births outside marriage {%%) 0,0 1,2 2,3 2,9 1,8 3,1 Infant mortality per 1, OOO live births Mortality by most frequent causes of death 45,5 38,9 37,3 39,1 40,9 44,2 35.1 diseases of the circulatory system {%%) 28,1 80,7 34,3 34,8 26,9 29,5 36.3 neoplasms {%%) 6,5 8,0 5,3 5,7 4,1 4,7 6,8 diseases of the digestive system {%%) 5,0 6,3 5,5 5,5 10,8 6,7 6,7 diseases of the respiratory system {%) 6,7 7,1 8,2 7,1 6,5 5,9 5,1 accidents {%%) 82,5 88,8 28,8 28,4 25,7 25,0 28.2 Premature mortality for men{%) 15,8 11,3 13,9 12,3 6,4 11,2 14.4 Premature mortality for women {%) Mean age at death due to accidents 59,4 54,7 60,2 56,6 67,6 59,4 52,2 men 69,7 77,0 73,7 76,1 79,6 76,6 66,6 women Zakonske zveze, 2010 Marriages and divorces, 2010 Osrednjeslovenska Notranjsko-kraška Jugovzhodna Slovenija Goriška Koroška Gorenjska Slovenija I Slovenia Obalno-kraška Zasavska Spodnjeposavska Savinjska Podravska Pomurska ria 1.000 prebivalcev 1 per 1,0t 2 3 populatior. 1 u;s • r • i SLOVENE REGIONS IN FIGURES HEALTH PROTECT Indeks staranja, statisti~ne regije, Slovenija, 1. julij 2010 Ageing index, statistical regions, Slovenia, 1 July 2010 Slovenija Slovenia 9Q1 11462 • 117,4 indeks staranja, po spolu ageing index, by sex moški / men I ženske /women Leto Year Slovenija Slovenia Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnje-posavska Jugovzhodna Osrednje-Slovenija slovenska Gorenjska Notranjsko--kraška Goriška Obalno--kraška Prebivalci, stari 30-34 let, 20111) Population aged 30-34 years z najmanj višješolsko izobrazbo, skupaj (%) 31,7 24,1 28,4 26,9 29,3 26,6 27,2 29,5 38,2 32,6 32,2 33,1 29,8 with tertiary education, total (%) moški (%) 20111) 22,9 17,5 20,2 18,1 20,9 19,5 18,5 20,8 28,4 24,1 21,6 23,3 21,0 men (%>) ženske (%) 20111) 41,5 31,2 37,2 36,7 38,7 34,7 37,6 39,8 48,7 42,3 43,6 44,2 39,8 women (%) Upokojenci Pension recipients moški (%) 20111 20,3 20,1 20,4 22,4 21,1 26,2 21,2 19,2 18,7 20,4 21,6 22,6 20,8 men (%>) ženske (%) 20111 28,5 29,2 28,1 27,4 27,6 31,0 28,3 27,5 27,8 29,6 29,7 32,0 29,5 women (%) Zaposleni, stari 15-29 let Employed aged 15-29 years moški (%) 20111 41,2 41,5 38,9 43,3 44,2 43,5 45,2 43,7 37,5 42,4 49,6 42,1 43,8 men (%>) ženske (%) 20111 30,6 31,9 27,7 30,3 31,6 32,8 33,7 32,5 28,8 32,7 35,9 31,4 33,9 women (%) Brezposelni, delovno neaktivni in mlajši 20111 1,45 1,63 1,53 1,53 1,47 1,56 1,52 1,43 1,39 1,43 1,34 1,43 1,35 Unemployed, inactive or younger od 15 let na zaposlenega prebivalca than 15 years of age per employed Prebivalci s prvim prebivališčem v tujini Foreign-born population po starosti by age 0-19 let (%) 20111 6,3 12,0 8,4 7,8 6,0 4,0 7,1 6,0 5,4 5,9 5,3 8,3 5,6 0-19 years (%) 20-39 let (%) 20111 27,5 28,5 29,1 29,2 27,9 25,8 29,3 28,7 27,4 23,7 30,0 32,1 25,1 20-39 years (%) 40-64 let (%) 20111 51,6 40,4 44,9 49,1 54,0 57,1 46,7 51,2 53,7 56,6 53,0 47,2 50,8 40-64 years (%) 65 ali več let (%) po državah Bosna in Hercegovina (%) Hrvaška (%) druge države nekdanje Jugoslavije (%) druge države (%) 20111 2011« 14,6 19,1 17,6 13,9 12,2 13,2 16,9 14,2 13,6 13,8 11,6 12,5 18,4 65 years or more (%) by country of birth 42.4 8,3 25,0 43,7 45,6 65,6 29,0 42,0 49,0 50,5 47,9 41,7 37,1 Bosnia and Herzegovina (%) 21.5 36,9 30,4 18,7 22,4 12,1 34,5 30,5 16,4 11,5 24,3 10,4 28,8 Croatia(%) 22,8 14,0 22,9 22,2 21,2 15,6 19,6 16,3 24,4 28,1 19,3 30,5 21,1 other countries offormer Yugoslavia (%) 13,3 40,8 21,7 15,3 10,9 6,7 16,9 11,3 10,1 9,9 8,5 17,3 13,0 other countries (%) 1) Stanje 1. januar. / As of 1 January. Vir: SURS / Source: SORS Enega od ciljev Evropa 2020 na področju izobraževanja (40 % oseb v starosti 30-34 let ima vsaj višješolsko izobrazbo) so v začetku leta 2011 presegle ženske v štirih statističnih regijah, vsi skupaj (moški in ženske) pa so zelo blizu cilju samo v osrednjeslovenski regiji. One of the Europe 2020 benchmarks in the field of education (at least 40% of persons aged 30-34 with tertiary education) has been achieved in the beginning of 2011 by women in four statistical regions; very close to the goal was the total population only in the Osrednjeslovenska region. V začetku leta 2011 je imel med prebivalci obalno-kraške regije vsak peti svoje prvo prebivališče v tujini; med prebivalci s prvim prebivališčem v tujini je bil delež tistih, ki so imeli državljanstvo Slovenije, najmanjši v spodnjeposavski (60 %), največji pa v pomurski statistični regiji (83 %). In the beginning of 2011 every fifth resident of the Obalno-kraška region was born outside Slovenia; Spodnjeposavska had the lowest share of foreign-born citizens (60%%), while Pomurska had the highest (83%%). Prebivalci s prvim prebivališčem v tujini, 1. januar 2011 Foreign born population, 1 January 2011 Obalno-kraška Osrednjeslovenska Notranjsko-kraška Zasavska Slovenija / Slovenia Gorenjska Spodnjeposavska Savinjska Jugovzhodna Slovenija Goriška Podravska Koroška Pomurska Vir: SURS / Source: SORS prvo prebivališče v tujini born abroad prvo prebivališče v tujini in državljanstvo RS born abroad with citizenship of the RS M/ STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE STATISTICAL OFFICE 0FTHE BEPUBUC0FSLWE W Tuji državljani, statistične regije, Slovenija, 1. januar 2011 Foreign citizens, statistical regions, Slovenia, 1 January 2011 tuji državljani, stari 15 ali vefi let po statusu aktivnosti1' (%) foreign citizens aged 15 or more by activity status" (%) 1 zaposleni / employed G brezposelni / unemployed m neaktivni / inactive Slovenija Slovenia idtß«*. 4,0 1) Seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo. / Because of rounding, the totals do not add up. Vira: SURS, GURS Sources: SORS, SMA •Ji/!A®raUToPEVE MSB* 11 Leto Slovenija Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnje- Jugovzhodna Osrednje- Gorenjska Notranjsko- Goriška Obalno- Year Slovenia posavska Slovenija slovenska kraška -kraška Gospodinjstva Households povprečna velikost 201 11 2,5 2,6 2,4 2,4 2,4 2,3 2,5 2,6 2,5 2,6 2,5 2,5 2,4 average size enočlanska (%) 201 11 32,8 27,9 33,9 32,4 33,1 32,8 32,7 31,0 34,4 29,3 31,6 31,5 35,5 one-person (%) šest ali več članov (%) 201 11 3,2 3,8 2,6 2,0 2,7 1,7 3,0 4,3 3,6 4,3 3,0 3,3 3,0 six-person or more (%) vsaj en član mlajši od 15 let (%) 201 11 23,1 23,1 21,4 22,6 23,5 20,9 22,4 24,2 24,0 24,9 22,8 22,3 20,9 at least one member under 15 years (%) vsaj en član starejši od 64 let (%) 201 11 30 , 7 34,1 31,3 28,2 28,9 31,0 32,0 30,7 29,5 32,6 31,7 33,5 30,8 at least one member 65 years or more (%) povprečna starost oseb 201 11 55,6 59,0 54,7 52,9 54,4 57,5 57,1 56,2 54,4 58,1 58,3 58,6 55,4 mean age of persons living in v enočlanskih gospodinjstvih one-person households Družine Families zakonski par brez otrok (%) 201 11 22,1 22,9 23,3 26,5 22,5 26,5 22,7 21,4 20,3 21,6 21,7 22,1 22,2 married couple, no children (%) zakonski par z otroki (%) 201 11 41,8 42,7 36,0 34,6 40,3 39,8 44,1 47,7 42,8 43,8 48,7 48,1 41,1 married couple with children (%) mati z otroki (%) 201 11 21,1 21,1 23,3 17,4 21,9 19,1 19,1 18,4 22,2 20,0 17,5 18,6 22,2 mother with children (%) oče z otroki (%) 201 11 4,1 3,7 4,1 3,6 3,8 3,5 4,2 4,2 4,6 3,9 3,7 3,9 4,7 father with children (%) zunajzakonska partnerja brez otrok (%) 201 11 2,1 1,7 2,8 3,3 2,1 2,5 1,8 1,5 2,2 2,0 1,9 1,4 2,1 unmarried couple, no children (%) zunajzakonska partnerja z otroki (%) 201 11 8,7 8,0 10,7 14,5 9,4 8,5 8,0 6,9 8,0 8,7 6,5 5,8 7,7 unmarried couple with children (%) tri ali več otrok v družini 201 11 8,6 6,6 6,3 7,2 8,0 6,1 9,2 11,6 9,7 11,3 9,3 9,3 5,2 three or more children in the family (% od družin z otroki) (% of families with children) povprečno število otrok v družinah z otroki 201 11 1,56 1,50 1,48 1,51 1,55 1,48 1,58 1,66 1,60 1,65 1,60 1,59 1,48 average number of children in families with children Rodnost žensk, starih 15 ali več let Fertility of women aged 15 or more povprečno število živorojenih 201 11 1,51 1,60 1,48 1,69 1,55 1,49 1,60 1,65 1,40 1,55 1,57 1,58 1,41 average number of live-born children otrok na žensko per woman niso rodile (%) 201 11 25,9 23,4 25,1 21,7 23,8 22,2 23,5 25,2 29,7 25,6 25,1 24,8 25,3 did not give birth (%) Vir: SURS / Source: SORS V obalno-kraški regiji je bil v začetku leta 20ii delež velikih družin (s tremi ali več otroki) najnižji (5,2 %), še enkrat višji in hkrati najvišji med vsemi statističnimi regijami pa je bil v jugovzhodni Sloveniji (ii,6 %). In the beginning of 2011, the share of large families (families with three or more children) was the lowest in the Obalno-kraška region (5.2%), while twice as high and the highest among all statistical regions is in Jugovzhodna Slovenija (11.6%%). Največ samskih gospodinjstev je bilo v začetku leta 20ii v obalno-kraški regiji (35,5 %), najmanj pa v pomurski (27,9 %); v zasavski regiji je bilo takrat največ samskih gospodinjstev, v katerih so živele osebe, starejše od 64 let (13,4 %). In the beginning of 2011 the highest share of one-person households was recorded in the Obalno-kraška region (35.5%) and the lowest in the Pomurska region (27.9°%); at that time the highest share of one-person households with members older than 64 years was recorded in the Zasavska region (13.4°%). Enočlanska gospodinjstva, 1. januar 2011 One-person households, 1 January 2011 Obalno-kraška Osrednjeslovenska Podravska Savinjska Zasavska Slovenija / Slovenia Spodnjeposavska Koroška Notranjsko-kraška Goriška Jugovzhodna Slovenija Gorenjska Pomurska stari 65 ali več let aged 65 or more 0 all JV STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE 'ASMNSNCALOMCEOFIHEBB'UBUCOFSLWEI« SLOVENE REGIONS IN FIGURES HEALTH PROTECTI Družine, statistične regije, Slovenija, 1. januar 2011 Families, statistical regions, Slovenia, 1 January 2011 Slovenija Slovenia ( 25,21 PM? 75,7 družine z otroki (% od vseh družin) families with children (% of all families) Q 71,9 ali manj lor less • 72,0 - 73,9 • 74,0 - 75,9 • 76,0 ali več / or more tipi družin (%) types of familes (%) • zakonski pari / married couples • zunajzakonske skupnosti / unmarried couples Ö enostarševske družine i lone parents families MS s W SLOVENSKE REGIJE V ŠTEVILKAH Savinjska Zasavska Spodnje- Jugovzhodna Osrednje- Gorenjska Notranjsko- Goriška Obalno-posavska Slovenija slovenska -kraška -kraška Otroci v vrtcih med vsemi otroki, starimi 1-5 let (%) Število učencev na osnovno šolo Število osnovnih šol na 1.000 osnovnošolcev Število dijakov na enega učitelja2: 2010/111 2010/111 2010/111 2009/103 Študenti na 1.000 prebivalcev 2010/111 Študenti med prebivalci, 2010/111 starimi 19-26 let (%) Ženske v terciarnem izobraževanju 2010/111 med vsemi študenti v terciarnem izobraževanju (%) Vseživljenjsko izobraževanje odraslih41 (%) 2010 74,0 75,2 73,2 65,0 75,6 62,7 72,1 72,7 77,8 69,1 67,8 70,6 79,5 Children aged 1-5 in kindergartens (%) 203 174 209 156 183 207 212 194 256 233 155 142 185 Number ofpupils per elementary school 4,9 5,7 4,8 6,4 5,5 4,8 4,7 5,1 3,9 4,3 6,4 7,1 5,4 Number of elementary schools per 1,000 pupils 12,8 12,2 13,0 12,5 12,2 12,9 12,5 14,4 12,9 14,6 11,5 11,3 11,0 Number of upper secondary school pupils per teacher22 52,3 45,4 46,2 55,8 53,6 47,6 52,6 56,2 52,8 52,7 51,4 54,8 43,4 Tertiary students per 1,000 population 52,2 53,3 45,2 60,1 56,7 48,4 55,3 55,2 47,5 51,9 55,1 64,1 47,0 Tertiary students as % ofthe population aged 19-26 60,6 58,9 59,4 59,2 60,8 63,1 59,0 60,8 61,3 61,1 63,4 59,8 61,1 Women in tertiary education as % of all students in tertiary education 16,2 11,2 15,2 14,4 15,7 13,4M 10,6 14,9 20,1 15,7 18,1 16,1 14,6 Lifelong learning41 (%) manj natančna ocena - previdna uporaba / less precise estimate - use with caution 1) Podatki se nanašajo na začetek šolskega leta. / Data relate to the beginning of the school year. 2) Upoštevano je število učiteljev, izraženo v ekvivalentu polnega delovnega časa (EPDČ). / The number of teachers expressed in full time equivalent is taken into account (FTE). 3) Podatki se nanašajo na konec šolskega leta. / Data relate to the end of the school year. 4) Upoštevani so prebivalci, stari 25-64 let, vključeni v izobraževalne programe (redni šolski programi, tečaji, seminarji, krožki, itd.) / All participants in regular school programmes, courses, seminars, etc., among population aged25-64 are included. Vir: SURS / Source: SORS V letu 2010 je bilo med prebivalci v starostni skupini 25-64 let vključenih v različne izobraževalne programe največ oseb v osrednjeslovenski regiji (20,1 %), najmanj pa v spodnjeposavski regiji (10,6 %). In 2010, the highest share of population aged 25-64 years attended various educational programmes in the Osrednjeslovenska region (20.1%) and the lowest share in the Spodnjeposavska region (10.6%%). Leta 2010 je bilo največ štipendistov - med dijaki in med študenti - v pomurski regiji (med dijaki 55,8 %, med študenti pa 34,3 %). Najmanj dijakov štipendistov je bilo v obalno-kraški regiji (27,8 %), najmanj študentov štipendistov pa v osrednjeslovenski regiji (19,8 %). In 2010, Pomurska had the highest share of upper secondary school pupils (55.8%%) and students (34.3%) receiving scholarships. The lowest share of pupils receiving scholarships was recorded in the Obalno-kraška region (27.8%) and the lowest share of students receiving scholarships in the Osrednjeslovenska region (19.8%). Štipendisti med dijaki in študenti, 2010 Scholars among upper secondary school pupiis and tertiary students, 2010 Pomurska Spodnjeposavska Savinjska Koroška Podravska Jugovzhodna Slovenija Slovenija / Slovenia Notranjsko-kraška Zasavska Gorenjska Goriška Osrednjeslovenska Obalno-kraška 20 dijaki štipendisti secondary school pupils scholars študenti štipendisti I tertiary students % Izobrazba prebivalcev, starih 25-64 let, statistične regije, Slovenija, 1. januar 2011 Population aged 25-64 years by education, statistical regions, Slovenia, 1 January 2011 56,8 79,2 prebivalci z najmanj srednješolsko izobrazbo (%) population with completed at least upper secondary education (%) prebivalci po stopnji izobrazbe11 (%) population by educationv (%) I—I brez izobrazbe, nepopolna osnovna šola ali osnovna šola ' without education, incomplete elementary school or elementary school i—i srednješolska izobrazba — upper secondary education i—i višja ali visokošolska izobrazba '—' tertiary education 1) Seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo. / Because of rounding, the totals do not add up. Vira: SURS, GORS Sources: SORS, SMA ^MSSffl^ 15 Leto Year Slovenija Slovenia Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnje-posavska Jugovzhodna Osrednje-Slovenija slovenska Gorenjska Notranjsko -kraška Goriška Obalno--kraška Indeks delovne migracije1 2010 100 89,4 98,1 85,8 97,7 70,8 81,8 88,8 124,2 84,9 78,3 96,6 101,3 Labour migration index1 Delovno aktivno prebivalstvo, 2010 8,7 9,4 9,3 7,4 7,5 7,1 7,9 7,2 9,6 7,4 8,3 8,7 10,3 Persons in employment aged staro 55-64 let (%) 55-64 years (%) Stopnja registrirane brezposelnosti, skupaj (%) 2010 10,7 19,0 13,5 13,1 11,8 11,9 12,2 10,0 8,5 8,1 8,5 8,6 7,9 Registered unemployment rate, total (%) Stopnja dolgotrajne brezposelnosti 2010 4,6 9,1 5,9 5,5 5,2 5,0 5,9 4,9 3,5 2,7 3,3 3,4 2,9 Long-term unemployment rate (več kot eno leto) (%) (over one year) (%) Registrirane brezposelne osebe Registered unemployed persons po stopnji izobrazbe by level of education osebe z osnovnošolsko izobrazbo (%) 2010 37,3 49,8 32,7 32,5 35,1 38,7 41,2 49,6 34,2 36,6 39,2 35,2 35,6 persons with basic education (%) osebe s srednješolsko izobrazbo (%) 2010 51,5 43,7 56,9 57,0 54,5 53,2 49,5 41,6 51,1 51,5 48,6 51,1 51,6 persons with upper secondary education (%) osebe z višjo in visokošolsko izobrazbo (%) 2010 11,1 6,5 10,4 10,6 10,4 8,1 9,3 8,9 14,7 11,9 12,3 13,7 12,8 persons with tertiary education (%) Povprečna mesečna bruto plača 2010 1.494,88 1.309,78 1.377,14 '1.343,00 1.360,22 1.405,78 1.374,36 1.446,19 1.678,13 1.440,13 1.281,18 1.452,20 1.482,24 Average monthly gross earnings na zaposleno osebo (EUR) per person (EUR) Povprečna mesečna neto plača 2010 966,62 873,88 904,55 884,74 892,80 915,48 903,70 950,02 1.060,59 940,13 852,50 950,96 961,04 Average monthly net earnings na zaposleno osebo (EUR) per person (EUR) Povprečna mesečna bruto plača 2010 8,87 7,76 8,16 7,99 8,11 8,29 8,15 8,54 9,95 8,51 7,66 8,66 8,83 Average monthly gross earnings za plačano uro (EUR) per hour (EUR) Zaposlene osebe, ki so prejele izredna plačila Employees who received extra payments za november (%) 2010 17,8 16,3 18,5 9,7 18,1 9,2 21,5 31,7 17,6 15,3 9,9 16,3 15,8 for November (%) za december (%) 2010 8,1 4,7 8,7 2,8 11,7 5,4 5,0 14,0 7,2 6,5 7,1 7,8 7,8 for December (%) Prispevki in davki od bruto plače (%) 2010 35,3 33,3 34,3 34,1 34,4 34,9 34,3 34,3 36,8 34,7 33,5 34,5 35,2 Taxes and contributions of gross earnings (%) 1) Upoštevani so delovno aktivni prebivalci brez kmetov. / Persons in employment without farmers. Vir: SU RS / Source: SORS Povprečna mesečna bruto plača za plačano uro je leta 2010 v osrednjeslovenski regiji znašala 9,95 EUR, v pomurski regiji pa 7,76 EUR. In 2010, average monthly gross earnings per hour paid amounted in the Osrednjeslovenska region to EUR 9.95 and in the Pomurska region to EUR 7.76. Stopnja registrirane brezposelnosti za ženske je bila v letu 2010 najvišja v pomurski regiji (22,2 %), sledili sta ji koroška (15,7 %) in podravska regija (14,9 %). Tudi stopnja registrirane brezposelnosti za moške je bila v letu 2010 najvišja v pomurski regiji (16,4 %). The registered unemployment rate for women was in 2010 the highest in the Pomurska region (22.2%), followed by Koroška (15.7%) and Podravska (14.9%). In the same year the registered unemployment rate for men was also the highest in the Pomurska region (16.4%). Stopnja registrirane brezposelnosti, 2010 Registered unemployment rate, 2010 Pomurska Koroška Podravska Spodnjeposavska Savinjska Zasavska Slovenija / Slovenia Jugovzhodna Slovenija Notranjsko-kraška Goriška Gorenjska Osrednjeslovenska Obalno-kraška V M SFASMNÌFUTO^ÌUISUCÌÌOÌNÌ Delovno aktivno prebivalstvo, statisti~ne regije, Slovenija, 2010 Slovenija Slovenia 164*15*2] □ 58,8 SOCIALNA ZAŠČITA SLOVENSKE REGIJE V ŠTEVILKAH Na 1.000 prebivalcev prejemniki denarnih socialnih pomoči11 upravičenci do porodniškega nadomestila1 upravičenci do nadomestila za nego in varstvo otroka11 upravičenci do očetovskega nadomestila1 Upravičenci do otroškega dodatka1 na 1.000 prebivalcev, starih nad 18 let Število otrok, prejemnikov dodatka za nego1: na 1.000 otrok, starih do 18 let Število oskrbovancev2) v domovih za ostarele na 1.000 prebivalcev Leto Slovenija Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnje- Jugovzhodna Osrednje- Gorenjska Notranjsko- Goriška Obalno- Year Slovenia posavska Slovenija slovenska -kraška -kraška 2010 45,8 76,6 70,5 58,7 63,9 62,7 54,2 39,4 26,8 26,1 34,1 26,3 40,0 2010 11,4 8,4 9,4 10,3 11,0 9,7 10,5 11,8 13,1 12,7 11,7 12,0 11,0 2010 15,7 11,6 12,8 15,4 15,0 13,5 13,7 15,5 18,3 17,2 16,4 16,7 15,2 2010 9,7 6,6 7,5 9,5 9,8 8,6 10,1 10,9 10,8 11,3 10,6 11,1 8,5 2010 147,8 149,8 147,1 168,0 164,9 154,3 154,9 162,3 134,9 153,7 150,0 141,4 127,4 2010 18,9 17,1 20,1 20,8 17,3 21,1 18,5 18,4 19,1 22,0 19,3 16,8 15,7 20103 8,1 7,8 7,4 8,2 8,1 11,6 8,1 7,7 9,0 6,4 7,8 9,4 7,7 Per 1,000 population recipients of financial social assistance1 maternity leave compensation beneficiaries1 beneficiaries to compensation for child nursing1) father's compensation beneficiaries1 Beneficiaries receiving child allowance1) per 1,000population aged over 18years Number of children receiving allowance for nursing1 per 1,000 children, aged up to 18 years Number of people in care2 in old people's houses per 1,000population 1) Vštete so osebe, ki so v opazovanem letu prejemale eno od vrst denarne socialne pomoči ali določene prejemke iz naslova starševskega varstva in družinskih prejemkov. / Included are persons who were recipients of ait least one type of financial social assistance or certain benefits under the parental protection and family benefits in the observed year. 2) Upoštevana je regija prebivališča pred sprejemom v dom za ostarele. / Region of residence before admission is taken into account. 3) Stanje 31. december. / 4s of31 December. Vira: SURS, MDDZS / Sources:SORS, MDDZS Največ prejemnikov vsaj ene izmed štirih vrst denarnih socialnih pomoči po Zakonu o socialnem varstvu je bilo leta 2010 v pomurski regiji (77 na 1.000 prebivalcev), najmanj pa v gorenjski in goriški regiji (26 na 1.000 prebivalcev). Most recipients of one of the four types of social welfare benefits according to the Social Security Act were recorded in 2010 in the Pomurska region (77 per 1,000 population) and the fewest in the Gorenjska and Goriška region (26 per 1,000 population). Ležišča v domovih za ostarele na 1.000 prebivalcev, starih 65 let ali več, 31. december 2010 Beds in old people's homes per 1,000 population aged 65 or more, 31 December 2010 števi lo/m/mòer 50 60 70 V letu 2010 je imela največ ležišč v domovih za ostarele na 1.000 prebivalcev v starosti 65 let ali več notranjsko-kraška regija (67), sledila ji je zasavska regija (66), najmanj ležišč pa je imela gorenjska regija (33). In 2010, the Notranjsko-kraška region had the highest number of beds in old people's homes per 1,000 population aged 65 or more (67), followed by the Zasavska region (66); the lowest number of beds in old people's homes was recorded in the Gorenjska region (33). Notranjsko-kraška Zasavska Goriška Jugovzhodna Slovenija Koroška Pomurska Spodnjeposavska Savinjska Slovenija / Slovenia Osrednjeslovenska Obalno-kraška Podravska Gorenjska Upravičenci do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva, statistične regije, Slovenija, 2010 Beneficiaries to shorter working time because of parenthood, statistical regions, Slovenia, 2010 število upravičencev11 na 1.000 delovno aktivnih prebivalcev number of beneficiaries11 per 1,000 persons in employment • 11,9 ali manj / or less • 12,0-13,9 • 14,0-15,9 D 16,0-17,9 EJ 18,0 ali več lor more 1) Všete so osebe, ki so v opazovanem letu uveljavljale pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva. / Included are persons who were beneficiaries to shorter working time because of parenthood in the observed year. Viri: SURS, MDDSZ in GURS Sources: SORS, MDDSZ and SMA '■it/SMMRRUfillfOFÌÌOiA 19 ZDRAVSTVO Število muzejev in razstavišč na 10.000 prebivalcev Obisk otrok in mladine v muzejih in razstaviščih (% od vseh obiskovalcev) Občasne razstave v muzejih in razstaviščih (% od vseh razstav) Mladi, stari do 15 let, ki so včlanjeni v splošne knjižnice (% med vsemi člani splošnih knjižnic) Povprečno število obiskov splošne knjižnice 2010 19 15 17 22 18 19 na člana splošne knjižnice Povprečno število izposojenih enot knjižnega 2010 49 39 43 44 60 36 gradiva na člana splošne knjižnice ... ni podatka / data not available Vira: SURS, NU K/Sources: SORS, NUK 2010 2010 2010 2010 0,8 18,6 73,6 30,1 0,9 20,6 66,7 30,0 0,5 29.5 83.6 30,3 1,0 30,9 36,0 37,0 0,6 16,2 55,8 35,7 0,7 37,2 80,8 34,1 Po deležu otrok in mladine med obiskovalci muzejev in razstavišč je bila v letu 2010 na prvem mestu zasavska (37,2 %), na zadnjem mestu pa gorenjska regija (13,7 %). As regards attendance of children and youth in museums and exhibition grounds, in 2010 Zasavska was first with 37.2% and Gorenjska last with 13.7%%. Med splošnimi knjižnicami v Sloveniji sov letu 2010 imele največ članov na 1.000 prebivalcev splošne knjižnice v goriški regiji (297), najmanj pa splošne knjižnice v spodnjeposavski regiji (208). In 2010, general libraries in the Goriška region had the highest number of members per 1,000 population (297) and general libraries in the Spodnjeposavska region the lowest (208). w SLOVENSKE REGIJE V ŠTEVILKAH Spodnje- J posavska ugovzhodna Osrednje-Slovenija slovenska Gorenjska Notranjsko--kraška Goriška Obalno--kraška 0,7 1,1 1,0 0,8 0,6 0,7 1,1 Number of museums and exhibition grounds per 10,000 population 22,1 25,0 17,3 13,7 29,1 25,9 Attendance of children and youth in museun and exhibition grounds (as % of all visitors) 52,6 72,2 78,0 75,0 50,0 58,7 90,7 Temporary exhibitions in museums and exhibition grounds {% of all exhibitions) 86,8 25,7 27,0 34,0 34,1 27,0 27,0 Young people, up to 15 years of age, who are members of general libraries (as% of all members of general libraries) 28 17 21 21 27 17 17 Average number of attendance in general libraries per its member 54 42 53 56 32 45 38 Average lending of library material per member of a general library Člani splošnih knjižnic, 2010 Members of general libraries, 2010 ria 1.000 prebivalcev/per l.OOOpopulation 50 100 150 200 250 300 Goriška Jugovzhodna Slovenija Koroška Notranjsko-kraška Osrednjeslovenska Obalno-kraška Slovenija I Slovenia Zasavska Gorenjska Savinjska Pomurska Podravska Spodnjeposavska Vira: SURS, N U K / Sources: SORS, NUK Muzeji in razstaviš~a, statisti~ne regije, Slovenija, 2010 Museums and exhibition grounds, statistical regions, Slovenia, 2010 Slovenija Slovenia 1.414 y obiskovalci muzejev in razstavišč po regijah (% glede na Slovenijo) visitors in museums and exhibition grounds by regions (% of total in Slovenia) • 2,9 ali manj I or less • 3,0-5,9 • 6,0-8,9 • 9,0-14,9 15,0 ali več / or more povprečno število obiskovalcev na razstavo v muzejih in razstaviščih average number of visitors per exhibition In museums and exhibition grounds Leto Slovenija Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnje- Jugovzhodna Osrednje- Gorenjska Notranjsko- Goriška Obalno-Year Slovenia posavska Slovenija slovenska -kraška -kraška Na 10.000 prebivalcev zdravniki1) 2010 25,0 medicinske sestre1 2010 84,0 (s srednjo, višjo in visoko izobrazbo) zobozdravniki1 2010 6,3 farmacevti11 2010 6,0 bolnišnične postelje1 2010 48,0 Bolniški stalež za polni delovni čas11 (%) 2010 4,1 Število dni začasne odsotnosti na zaposlenega1 2010 14,9 Število primerov odsotnosti na 100 zaposlenih1 2010 85,0 Nezgode pri delu na 1.000 zaposlenih1 2010 25,2 Smrtne nezgode pri delu (vključno pot na 2010 0,3 delo in z dela) na 10.000 zaposlenih1 Stopnja zdravljenih (stacionarno) 2010 9,8 na rehabilitaciji3) na 1.000 prebivalcev4) Zdravniški recepti na prebivalca4) 2010 7,9 18,1 23,7 18,0 19,5 14,4 90,6 88,6 88,7 77,7 64,1 4,8 5,7 6,1 5,4 5,4 5,3 5,4 4,7 5,0 4,5 39,5 54,1 48,4 37,0 27,7 4,7 4,3 4,6 4,9 4,5 17,2 15,6 16,9 17,8 16,5 62,8 75,7 67,4 82,3 60,4 20,1 27,5 34,9 32,5 29,3 0,3 0,4 0,5 10,7 11,1 10,1 8,0 10,0 9,4 8,7 8,4 8,3 9,2 14,1 20,5 39,82) 17,9 11,1 20,7 58,0 75,7 100,52) 63,6 43,2 89,9 5,1 5,1 8,12) 5,8 5,4 7,2 4,7 5,0 8,32) 5,8 4,6 5,5 18,1 26,4 67,52) 37,2 10,5 55,2 4,2 4,5 3,5 3,7 5,1 3,9 15,4 16,2 12,9 13,4 18,7 14,1 90,4 80,9 85,3 84,0 130,3 108,0 27,6 27,6 21,2 25,5 26,4 26,9 0,9 0,2 0,1 0,0 10,5 10,6 8,9 9,9 10,9 10,3 9,0 7,9 7,2 7,3 8,1 7,4 Per 10,000population 24.7 physicians11 81.8 nurses1 (with upper secondary and tertiary educat ion) 6,9 dentists11 5,1 pharmacists1 56,8 hospital beds1' 4,5 Sick leave for full-time employed persons1 (%' 16,2 Index of temporary disability1 109,0 Frequency of spells per 100 employees1 19,7 Accidents at work per 1,000 employees1 0,4 Fatal accidents at work and commuting accidents per 10,000 employees1 9,0 Rate of in-patients treated by rehabilitation3 per 1,000 population4 7,4 Drug prescriptions per person4 - ni pojava / no occurence of event 1) Upoštevana regija delovnega mesta zajetih oseb in delovne organizacije. / Region of workplace and organisation is taken into account. 2) Vključene tudi večje terciarne klinične bolnišnice (UKC Ljubljana, Onkološki inštitut, Psihiatrična klinika Ljubljana), ki obravnavajo bolnike iz cele države. / Maaor tertiary clinical hospitals (University Medical Centre Ljubljana, Institute of Oncology University Psychiatric Hospital', which provide medical care for patients from all over the country are also included. 3) Všteto je zdravljenje v zdraviliščih in Inštitutu RS za rehabilitacijo. / Rehabilitation at spas and Institute for Rehabilitation of Republic of Slovenia is included. 4) Upoštevana regija prebivališča. / Region of residence is taken into account. Vir: IVZ / Source: IPH Največ primerov bolniških odsotnosti na 100 zaposlenih v regiji je bilo leta 2010 zabeleženih v notranjsko-kraški regiji (130), najmanj pa v zasavski regiji (60). The frequency of sick leaves per 100 persons employed was in 2010 the highest in the Notranjsko-kraška region (130' and the lowest in the Zasavska region (60'. Stopnja hospitalizacije zaradi poškodb in zastrupitev je bila v letu 2010 najvišja pri moških iz koroške regije (22 na 1.000 prebivalcev), najnižja pa pri ženskah iz osrednjeslovenske regije (11 na 1.000 prebivalcev). In 2010, the hospitalization rate due to injuries and poisonings was the highest for men from the Koroška region (22 per 1,000 population' and the lowest for women from the Osrednjeslovenska region (11 per 1,000 population'. Stopnja hospitalizacije zaradi poškodb in zastrupitev1*, 2010 Hospitalization rate relating to injuries and poisioning1, 2010 na 1.000 prebiv 0 5 10 15 Koroška Goriška Zasavska Savinjska Pomurska Obalno-kraška Jugovzhodna Slovenija Podravska Slovenija / Slovenia Spodnjeposavska Gorenjska Osrednjeslovenska Notranjsko-kraška :ev /per 7,000 population 20 2 5 N ; 1) Upoštevana regija prebiv; Vir: IV Z / Source: IPH . / Region of residence of hospitalized persons is taken into account. esuRS 22n Vira: IVZ, GURS Sources: IPH, SMA '-lTATlmtìclMlHlEBnlu^^l(l^äVf Bruto domači proizvod na prebivalca, 2009 17.295 11.359 14.452 12.958 15.396 11.48? EUR (tekoči tečaj) Bruto domači proizvod po regijah {%) 2009 100 3,8 13,2 2,7 1 1,3 1. Vir: SURS / Source: SORS Bruto domači proizvod na prebivalca je bil leta 2009 najvišji v osrednjeslovenski regiji (24.660 EUR), sledili sta ji obalno-kraška (18.848 EUR) in goriška regija (16.358 EUR); najnižji pa je bil v pomurski regiji (11.359 EUR). In 2009, gross domestic product per capita was the highest in the Osrednjeslovenska region (EUR 24,660), followed by Obalno-kraška (EUR 18,848) and Goriška (EUR 16,358); GDP per capita was the lowest in the Pomurska region (EUR 11,359). V letu 2009 je bila po BDP-ju na prebivalca v standardih kupne moči in v primerjavi s povprečjem sedemindvajseterice držav Evropske unije najbolj razvita osrednjeslovenska (z indeksom 124), najmanj razvita pa pomurska regija (z indeksom 57). Measured by GDP per capita in purchasing power standards, in 2009 the most developed region in comparison to the average of the EU-27 was Osrednjeslovenska with index 124 while the least developed was Pomurska with index 57. Spodnje- Jugovzhodna Osrednje- Gorenjska Notranjsko- Goriška Obalno-posavska Slovenija slovenska -kraška -kraška 14.805 1 5.978 24.660 14.189 12.518 16.358 18.848 Regional gross domestic product per capito, EUR (current rate) 5 2,9 6,4 36,8 8,1 1,8 5,5 5,9 Regional gross domestic product by region (%%) BDP na prebivalca v standardih kupne moči, 2009 GDP per capita in purchasing power standards, 2009 indeks (EU-27=100) / index (EU-27=100) 20 40 60 80 100 120 140 Osrednjeslovenska Obalno-kraška Slovenija I Slovenia Goriška Jugovzhodna Slovenija Savinjska Spodnjeposavska Podravska Gorenjska Koroška Notranjsko-kraška Zasavska Pomurska Bruto dodana vrednost, statistične regije, Slovenija, 2009 Gross value added, statistical regions, Slovenia, 2009 Slovenija Slovenia 15,0 ali več lor more bruto dodana vrednost po dejavnostih1' (% od vseh dejavnosti v regiji) gross value added by activities1' (% of all activities in the region) EH km etijs ke d ej avnosti / agriculture G industrija / industry G storitvene dejavnosti / seMces 1) Seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo. / Because oof rounding, the totals do not add up. Vira: SURS, GURS Sources: SORS, SMA •J'iSj'lim jO» 25 POSLOVNI SUBJEKTI SLOVENSKE REGIJE V ŠTEVILKAH Leto Year Slovenija Slovenia Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnje-posavska Jugovzhodna Osrednje-Slovenija slovenska Gorenjska Notranjsko--kraška Goriška Obalno--kraška Obrtni obrati na 10.000 prebivalcev 2010 250 196 208 230 223 197 254 225 276 246 266 333 338 Craft plants per 10,000population Novonastala podjetja brez predhodnika (% od vseh podjetij) 2009 11,8 11,3 13,0 10,5 11,8 13,1 9,9 10,3 11,8 12,8 9,8 10,5 12,8 Enterprise births as % of all enterprises Podjetja, ki so prenehala poslovati in so brez naslednika (% od vseh podjetij) 20091 6,6 6,8 7,4 6,9 7,0 6,9 6,5 6,3 5,6 6,9 6,9 6,8 8,2 Enterprise deaths as % of all enterprises Bruto investicije v nova osnovna sredstva21 (%) 2010 1003) 3,0 14,1 1,7 12,5 1,1 3,8 7,2 38,3 6,9 1,3 3,3 6,1 Gross investments in new fixed assets21 (%) Bruto investicije v nova osnovna sredstva na prebivalca (EUR) 2010 2.176 1.137 1.953 1.020 2.147 1.138 2.418 2.241 3.208 1.517 1.092 1.244 2.463 Per capita gross investments in new fixed assets (EUR) 1) Začasni podatki. / Provisional data. 2) Podatki vključujejo podjetja, družbe in organizacije iz vseh dejavnostih po SKD, ki zaposlujejo 20 in več oseb. / Data include enterprises, companies and organisations in all SKD activities, employing 20 or more employees. 3) Zaradi neupoštevanja kategorije "ostalo", ki vključuje nerazporejene investicije po regijah in investicije v tujini, se seštevek ne ujema. / Because the category "other", which includes non-allocated capital formation by regions and capital formation abroad, was not taken into account the totals do not add up. Vira: SURS, OZS - Obrtni register Slovenije / Sources: SORS, OZS - Craft Register of Slovenia Bruto investicije v nova osnovna sredstva na prebivalca so bile v letu 2010 najvišje v osrednjeslovenski regiji (3.208 EUR), najnižje pa v koroški regiji (1.020 EUR). Gross per capita investment in new fixed assets in 2010 was the largest in the Osrednjeslovenska region (EUR 3,208) and the lowest in the Koroška region (EUR 1,020). Med vsemi slovenskimi podjetji je bil v letu 2010 delež le-teh največji v osrednjeslovenski regiji (32,8 %) in ta so bila vodilna tudi po ustvarjenem prihodku (45,2 %), najmanjši pa v zasavski regiji (1,5 %) in tudi njihov prihodek je bil najnižji (0,9 %). In 2010, the largest share of business entities among all in Slovenia was recorded in the Osrednjeslovenska region (32.8%), which also created the highest turnover (45.2%). On the contrary, in the Zasavska region business entities represented (1.5%) of all enterprises in the country and created the least turnover (0.9%). Podjetja, 2010 Enterprises, 2010 Osrednjeslovenska Podravska Savinjska Gorenjska Obalno-kraška Goriška Jugovzhodna Slovenija Pomurska Koroška Spodnjeposavska Notranjsko-kraška Zasavska 10 I_ % glede na Slovenijo / as % of total in Slovenia 15 20 25 30 35 40 45 50 i 1 podjetja l—l enterprises i — i prihodek podjetij '—' turnover osebe, ki delajo I v podjetjih person employed 26 fsa Podjetja, statistične regije, Slovenija, 2010 Savinjska Zasavska Spodnje- Jugovzhodna Osrednje- Gorenjska Notranjsko- Goriška posavska Slovenija slovenska -kraška Obalno--kraška Stanovanja, stanovanjski sklad povprečna površina (m2) povprečna površina na prebivalca (m2) opremljenost s centralnim ogrevanjem (%) s kopalnico (%) Izdana gradbena dovoljena za stanovanja na 1.000 prebivalcev po povprečni površini (m2) za stavbe po povprečni površini, skupaj (m2) po vrsti stavbe stanovanjske (%) nestanovanjske (%) Dokončana stanovanja na 1.000 prebivalcev po statusu investitorja investitor fizična oseba (%) investitor pravna oseba (%) glede na vrsto del novogradnje (%) sprememba namembnosti (%) 2010 20101) 2010 20101) 77,7 32,0 80,2 92,8 2010 2,3 2010 124,3 2010 506,2 2010 2010 2010 2010 2010 2010 73,6 26,4 60,7 39,3 91,8 2,2 86,8 35,5 72,1 86,6 2,2 139,4 69,6 30,4 89,0 11,0 79,5 1,3 75,6 32,3 78,7 90,6 2,3 126,0 80,1 19,9 74,0 26,0 89,5 3,5 75,5 29,7 86,4 93,6 1,3 160,2 64,0 36,0 49,8 50,2 90,0 1,9 76,0 30,2 82,0 92,3 2,8 115,0 66,8 28,3 79,8 93,6 1,2 103,4 449,4 1.010,5 77,3 22,7 53,6 46,4 95,2 0,9 51,4 48,6 100,0 0,0 93,9 0,0 77,1 32,9 72,4 87,6 1,9 142,5 58,6 41,4 67,9 32,1 89,6 1,6 77.0 32.1 71,4 88,2 1,6 152,9 52,2 47,8 74,0 26,0 90,2 4,6 76,3 30,5 89,0 96,2 2,7 111,6 81,9 18,1 44,6 55,4 95,2 0,8 80,2 32,2 83,5 95,8 1,8 144,9 75,6 24,4 62,8 37,2 91,2 3,2 82,6 34,4 74,9 92,4 3,9 124,1 80,3 19,7 70,5 29,5 89,6 2,3 82,9 35,7 70,5 93,1 1,8 149,5 78,9 35,6 69,0 95,2 3,0 112,0 446,9 1.042,2 72,0 28,0 73,9 26,1 82,1 17,9 64,3 35,7 91,0 3,9 Dwellings, Dwelling Stock average useful floor space (m2) average useful floor space per person (m2) by instalations central heating (%) bathroom (%) Building permits issued for dwellings per 1,000 population by average usefulfloor space (m2) buildings by average usefulfloor space, total (m2) by type of buildnig residential buildings (%) non-residential buildings (%) Completed dwellings per 1,000 population by type of investor natural person as investor (%) legal person as investor (%) according to the type of works on the structure new constructions (%) conversion - improvements (%) 1) Stanje 31. december. / As of 31 December. Vir: SURS / Source: SORS Največ gradbenih dovoljenj za gradnjo stanovanj na 1.000 prebivalcev v regiji je bilo v letu 2010 izdanih v notranjsko-kraški regiji (3,9), najmanj pa v zasavski regiji (1,2). The number of building permits issued for dwellings, expressed per 1,000 population in the region, was in 2010 the highest in the in Notranjsko-kraška region (3.9) and the lowest in the Zasavska region (1.2). Največ tri- ali večsobnih stanovanj je bilo v letu 2010 v goriški regiji (66,4 %), največ enosobnih pa v zasavski regiji (17,8 %). Most of the three or more room dwellings were recorded in 2010 in the Goriška region (66.4%) and most of the one room dwellings in the Zasavska region (17.8%). Stanovanja po številu sob, stanovanjski sklad, 31. december 2010 Dwellings by number of rooms, Dwelling Stock, 31 December 2010 0 15 30 Goriška Obalno-kraška Notranjsko-kraška Pomurska Gorenjska Slovenija / Slovenija Savinjska Osrednjeslovenska Koroška Spodnjeposavska Jugovzhodna Slovenija Podravska Zasavska Vir: SURS / Source: SORS tri- in večsobna 3 or more rooms 311,1 393,0 231,9 309,7 851,3 4 458,1 3,1 2,7 2,8 2,9 3,8 0,7 2,7 2,4 3,4 3,4 3,3 3,2 3,0 Gradbena dovoljenja za novogradnje, statistične regije, Slovenija, 2010 Building permits for new constructions, statistical regions, Slovenia, 2010 Slovenija Slovenia 41,5 • 20,0 - 39,9 • 40,0-59,9 EH 60,0 ali več / or more tlorisna površina novih stavb glede na vrsto stavbe (%) floor area of new buildings by purpose (%) r~i stanovanjske stavbe residential buildings I I nestanovanjske stavbe non-residential buildings «1.2 /s W SLOVENSKE REGIJE V ŠTEVILKAH Leto acvenija Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnje- J ugovzhodna Osrednje- Gorenjska Notranjsko- Goriška Obalno- Year Slovenia posavska Slovenija slovenska -kraška -kraška Dolžina avtocest (km)1) 2009 747 70 133 0 65 1 37 35 184 68 33 45 79 Length of motorways (km)1 Dolžina drugih cest (km) 2009 38.178 3.120 6.421 1.523 5.728 747 2.450 3.563 5.542 3.163 1.257 3.120 1.544 Length of other roads (km) Povprečna starost osebnih avtomobilov 2010 8,2 8,6 8,3 8,2 8,4 8,1 9,0 8,2 7,6 8,0 8,7 8,9 8,0 Passenger cars by average age of vehicle Hudo poškodovani v cestnoprometnih 2010 4,2 4,0 3,6 3,0 4,2 3,1 5,0 4,1 4,4 4,2 4,8 4,7 5,6 Persons seriously injured in road nesrečah na 10.000 prebivalcev Umrli v cestnoprometnih nesrečah na 10.000 prebivalcev Cestnoprometne nesreče s smrtnim izidom (%) s telesnimi poškodbami (%) le z materialno škodo (%) Udeleženci cestnoprometnih nesreč, brez poškodbe (%) Cestni blagovni prevoz blago, naloženo v Sloveniji (mio. tonski km) blago, razloženo v Sloveniji (mio. tonski km) 2010 0,6 1,0 0,4 0,6 0,6 0,4 1,0 0,9 0,5 0,9 0,6 0,6 0,6 2010 34,8 37,6 41,6 35,9 40,5 40,2 28,4 34,6 32,8 24,3 31,1 35,2 26,0 2010 64,6 61,4 58,0 63,5 59,0 59,4 70,7 64,5 66,7 74,8 68,3 64,2 73,4 2010 74,1 71,7 68,7 72,3 69,9 71,6 79,2 72,0 76,6 81,8 76,3 75,3 80,8 2010 6.580 218m 874 202m 816 89m 176m 790 1.445 546 141M 505 779 2010 6.050 196m 716 195m 756 48m 229m 822 1.565 540 130m 405 448 traffic accidents per 10,000 population Persons killed in road traffic accidents per 10,000 population Road traffic accidents resulting in death (%) resulting in injuries (%) resulting only in material damage (%) Persons in road traffic accidents with no injuries (%) Road goods transport loaded in Slovenia (mio tonne km) unloaded in Slovenia (mio tonne km) 0,8 0,6 0,6 0,5 0,4 0,9 0,9 0,6 0,9 0,6 0,5 1,0 0,7 - manj natančna ocena - previdna uporaba / less precise estimate - use with caution 1) Vključene so avtoceste in hitre ceste z deljenim smernim cestiščem. / Motorways and expressways with divisible carriageway are included. Viri: SURS, MZP - DRSC, MNZ, MNZ - Policija / Sources: SORS, MZP - DRSC, MNZ, MNZ - Police Leta 2010 se je v cestnoprometnih nesrečah hudo poškodovalo največ oseb v obalno-kraški regiji (6 na 10.000 prebivalcev), najmanj pa v koroški regiji (3 na 10.000 prebivalcev). In 2010, most persons were seriously injured in road traffic accidents in the Obalno-kraška region (6 per 10,000 population) and the fewest in the Koroška region (3 per 10,000 population). V letu 2010 je imela največ osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev goriška (580), najmanj pa zasavska regija (469). In 2010, the highest number of passenger cars per 1,000 population was recorded in the Goriška region (580) and the lowest in the Zasavska region (469). Osebni avtomobili, 31. december 2010 Passenger cars, 31 December 2010 Goriška Obalno-kraška Notranjsko-kraška Osrednjeslovenska Spod nj e posavska Slovenija / Slovenia Gorenjska Jugovzhodna Slovenija Savinjska Podravska Koroška Pomurska Zasavska Vira: SURS, MNZ / Sources: SORS, MNZ na 1.000 prebivalcev / per 1,000 population 200 300 400 500 600 JM STATISTIČNI U FWIREPUBLIKE SLOVENIJE STATMAL OHFCE CFTHE fBUČOBLCVEMA Cestno omrežje in umrli v cestnoprometnih nesrečah, statistične regije, Slovenija, 2009 Road network and persons killed in road traffic accidents, statistical regions, Slovenia, 2009 ž * a1' (km/km2) density of road networks" (km/torf) 0,99 ali manj lor less 1,00-1,49 1,50-1,99 2,00-2,49 2,50 ali yet I or more umrli v cestnoprometnih nesrečah na 100 km javnih cest persons killed in road traffic accidents per 100 km of public roads 1) Upoštevane so vse javne poti. / All public roads are included. Viri: MZP - DRSC, MNZ - Policija, SURS, GURS Sources: MZP - DRSC, MNZ - Police, SORS, SMA Leto Year 9ovenija Slovenia Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnje- J posavska ugovzhodna Osrednje-Slovenija slovenska Gorenjska Notranjsko--kraška Goriška Obalno--kraška Število ležišč1) na 1.000 prebivalcev 2010 58 64 23 27 52 10 72 38 22 126 35 102 232 Number of bed places1 per 1,000 population Prenočitve v hotelih in podobnih objektih2 2010 65,7 60,7 63,5 53,3 78,4 81,9 44,9 71,6 75,1 58,5 54,9 50,9 71,9 Overnight stays in hotels and similar (% od vseh prenočitev) establishments2) as % of all overnight stays Število prihodov tujih turistov 2010 912 770 358 119 529 33 1.241 326 777 2.059 617 1.416 3.142 Arrivals of foreign tourists na 1.000 prebivalcev per 1,000 population Število prenočitev tujih turistov 2010 2.438 2.907 802 378 2.037 94 4.037 883 1.473 5.562 902 3.221 9.715 Overnight stays of foreign tourists na 1.000 prebivalcev per 1,000 population Prihodi turistov, skupaj (%) 2010 100 8,3 6,2 1,0 10,9 0,1 6,1 3,6 14,9 19,5 1,2 7,8 20,4 Tourist arrivals, total (%) iz Slovenije (%) 2010 37,8 63,0 38,1 70,2 58,1 41,1 52,5 57,1 8,0 28,7 12,5 27,6 43,4 from Slovenia (%) iz tujine (%) 2010 62,2 37,0 61,9 29,8 41,9 58,9 47,5 42,9 92,0 71,3 87,5 72,4 56,6 from abroad (%) Prenočitve turistov po državni pripadnosti: Overnight stays by countries of origin: skupaj (%) 2010 1003) 10,1 5,3 0,9 14,8 0,1 7,2 4,3 9,6 17,8 0,7 6,1 23,2 total (%) iz Slovenije (%) 2010 43,9 61,3 44,7 66,4 59,8 29,5 56,0 67,0 8,7 28,7 20,1 29,2 47,9 from Slovenia (%) iz tujine (%) 2010 56,1 38,7 55,3 33,6 40,2 70,5 44,0 33,0 91,3 71,3 79,9 70,8 52,1 from abroad (%) Avstrija (%) 2010 12,4 58,3 8,7 4,4 13,0 3,5 10,1 8,7 4,1 3,0 4,1 5,3 18,2 Austria (%) Hrvaška (%) 2010 5,5 3,3 13,2 16,5 8,8 11,5 13,7 5,3 3,8 6,6 2,6 3,6 1,1 Croatia (%) Italija (%) 2010 19,8 5,7 10,9 6,9 27,5 3,6 29,0 26,2 10,4 13,5 15,0 34,3 28,2 Italy (%) Nemčija (%) 2010 11,6 15,2 11,6 10,1 7,3 10,2 4,0 8,5 8,1 12,7 12,7 18,4 13,8 Germany (%) Združeno kraljestvo (%) 2010 4,8 0,4 2,7 1,3 1,0 1,1 0,6 1,9 6,3 12,3 2,1 3,0 1,9 the United Kingdom (%) druge države (%) 2010 46,0 17,2 53,0 60,6 42,5 70,1 42,5 49,5 67,3 51,9 63,5 35,4 36,8 other countries (%) 1) Seštevek največjega števila ležišč, ki so bila pri posamezni enoti na voljo turistom celo leto. / Sum of the maximum number of beds in each unit available to tourists throughout the year. 2) Hoteli, moteli, penzioni, gostišča in prenočišča. / Hotels, motels, boarding houses, inns and overnight accommodations. 3) Seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo. / Because of rounding, the totals do not add up. Vir: SURS / Source: SORS Največ domačih turistov je leta 2010 prenočilo v regiji jugovzhodna Slovenija (67,0 %), največ tujih turistov pa v osrednjeslovenski regiji (91,3 %). The highest share of domestic overnight stays in 2010 was recorded in Jugovzhodna Slovenija (67.0%) and of foreign overnight stays in the Osrednjeslovenska region (91.3%%). Domači turisti so se v letu 2010 v povprečju najdlje zadržali v savinjski regiji in jugovzhodni Sloveniji (povprečno 4 prenočitve), tuji turisti pa v savinjski regiji (povprečno 4 prenočitve). On average, in 2010 domestic tourists spent most overnight stays in Savinjska region and Jugovzhodna Slovenija (4 overnight stays) and foreign tourists in the Savinjska region (4 overnight stays). Prenočitve turistov, 2010 Tourist overnight stays, 2010 Savinjska Jugovzhodna Slovenija Spodnjeposavska Obalno-kraška Pomurska Slovenija / Slovenia Podravska Gorenjska Koroška Notranjsko-kraška Goriška Osrednjeslovenska Zasavska Vir: SURS / Source: SORS povprečno število /average number 2-3-4-5 L-I 1 1 1 32 ff^it Nastanitvene zmogljivosti, statistične regije, Slovenija, 2010 Tourist accommodation, statistical regions, Slovenia, 2010 Slovenija Slovenia 51.4|31.7 • 40,3 ležišča v hotelih in podobnih nastanitvenih objektih" (% od vseh ležišč)21 bed places in hotels and similar establishments" as % of all bed places" EH 50,0 ali več / or more zasedenost ležišč11 (%) bed occupancy1 (%) v poletni sezoni (junij - september 2010) in summer season (June - September 2010) v zimski sezoni (december 2009 - marec 2010) in winter season (December 2009 - March 2010) 1) Hoteli, moteli, penzioni, gostišča in prenočišča. Vključena so samo stalna ležišča. / Hotels, motels, boarding houses, inns and overnight accommodations. Included are only permanent beds. 2) Seštevek največjega števila ležišč, ki so bila pri posamezni enoti na voljo turistom celo leto. / Sum of the maximum number of beds in each unit available to tourists throughout the year. Leto Slovenija Pomurska Podravska Year Slovenia Savinjska Zasavska Spodnje- Jugovzhodna Osrednje- Gorenjska Notranjsko- Goriška posavska Slovenija slovenska -kraška Obalno--kraška Bruto domači izdatki za RRD % od BDP v regiji po regijah (% od vseh bruto domačih izdatkov v Sloveniji) po virih financiranja 2009 2009 1,9 100 0,4 0,8 0,9 6,5 0,4 0,6 1,1 7,0 0,3 0,4 3,4 11,7 2,7 54,2 1,0 1,0 1,7 4,9 1,3 4,2 gospodarske družbe (%) 2009 58,0 89,9 35,4 96,9 79,4 85,1 71,9 94,9 44,0 79,1 92,7 63,5 62,3 državni viri (%□) 2009 35,7 9,3 55,5 3,1 15,2 14,8 6,2 3,0 47,9 18,5 2,6 31,5 33,6 viri iz visokega šolstva (%) 2009 0,3 2,7 0,1 0,0 0,1 0,3 0,2 0,5 zasebne nepridobitne organizacije (%) 2009 0,0 0,4 0,0 0,0 viri iz tujine (%) 2009 6,0 0,8 6,0 5,4 0,1 21,9 2,1 8,0 2,1 4,7 4,8 3,7 Raziskovalci po regijah1) (%) 2009 100 0,7 7,8 0,4 6,2 0,9 0,3 3,7 63,7 6,7 1,1 4,9 3,6 z doktorskim nazivom med zaposlenimi 2009 18,0 3,0 21,6 2,8 4,1 3,5 2,5 6,1 24,5 3,7 0,0 11,8 17,8 v RRD11 (%) Mladi raziskovalci1' (%□ med raziskovalci) 2009 18,2 6,1 22,8 3,0 6,1 4,4 16,0 7,7 22,3 4,0 2,4 8,2 21,0 Povprečno število raziskovalcev na raziskovalno organizacijo 2009 16,9 4,7 13,6 4,3 9,3 6,5 3,4 13,8 23,9 11,5 17,8 10,8 13,1 raziskav na raziskovalca2 2009 1,3 2,4 1,0 4,5 1,4 0,9 5,8 3,3 1,1 1,9 1,2 2,8 1,2 raziskav na organizacijo2 2009 22,5 11,4 13,3 19,2 12,9 5,7 19,5 45,0 26,5 21,4 21,8 30,4 16,1 Aplikativne raziskave (% od vseh raziskav) 2009 64,1 82,5 67,3 93,6 71,7 80,9 53,2 72,4 63,7 64,0 45,9 47,6 52,5 Gross domestic expenditure on R&D as % of GDP in the region by region as % of total gross domestic expenditure in Slovenia by sources of financing business enterprise (%) government funds (%) higher education funds (%) private non-profit organisations (%) funds from abroad (%) Researchers by region1 (%) with Ph.D among all R&D personnel11 (%) Young researchers1 (as % of all researchers) Average number of researches per research organisation research projects per researcher2' research projects per research organisation2 Applied research (as % of total research) - ni pojava / no occurence of event 1) Upoštevano je število zaposlenih, izraženo v ekvivalentu polnega delovnega časa (EPDČ). / The number of employees in full-time equivalent is taken into account (FTE). 2) Upoštevana so končana in nedokončana raziskovalna dela. / Finished and unfinished research projects are taken into account. Vir: SU RS / Source: SORS Največ aplikativnih raziskav med vsemi vrstami raziskav je bilo v letu 2009 v koroški (93,6 %), najmanj pa v notranjsko-kraški regiji (45,9 %). Applied research in 2009 was most frequently performed in the Koroška region (93.6%) and the least frequently in the Notranjsko-kraška region (45.9%%). Raziskovalke1', 2009 Female researchers2009 % med vsemi raziskovalci v regiji / as % of all researchers in the region 10 20 30 40 50 Delež raziskovalk med vsemi raziskovalci, izražen v ekvivalentu polnega delovnega časa, je bil v 2009 največji v jugovzhodni Sloveniji (49,1 %), najmanjši pa v notranjsko-kraški statistični regiji (12,0 %). In 2009 the highest share of female researchers among researchers expressed in full-time equivalent was recorded in Jugovzhodna Slovenijia (49.1%%) and the lowest in the Notranjsko-kraška region (12.0%). Jugovzhodna Slovenija Osrednjeslovenska Obalno-kraška Slovenija / Slovenia Podravska Spodnjeposavska Savinjska Pomurska Zasavska Gorenjska Goriška Koroška Notranjsko-kraška 1) Upoštevano je število za Vir: SURS / Source: SORS nih v EPDČ. / The number of employees in FTE is taken into account. MS STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE STATSTXAL OFFICE OF THE BIPUBUC OF S1WMA Zaposleni v raziskovalno-razvojni dejavnosti, statistične regije, Slovenija, 2009 Research and development personnel, statistical regions, Slovenia, 2009 zaposleni v RRD po poklicih" (%) total R&D personnel by occupation" (%) raziskovalci / researches • tehnično osebje / tehnicians M drugo osebje / other personnel Slovenija Slovenia 10,0 (28^) 61,3 ] □ 20,4 1) Seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo. / Because of rounding, the totals dio not add up. Vira: SURS, GURS Sources: SORS, SMA Leto Year 9cvenija Slovenia Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnje- J posavska ugovzhodna Osrednje-Slovenija slovenska Gorenjska Notranjsko--kraška Goriška Obalno--kraška Povprečna površina kmetijskih zemljišč 2010 6,4 7,2 6,5 7,7 5,9 5,6 5,1 6,1 7,2 7,0 7,7 5,1 4,4 Average utilised agricultural area1 v uporabi11 na kmetijsko gospodarstvo (ha) per agricultural holding (ha) Povprečno število glav velike živine 2010 5,6 4,9 6,5 8,7 6,4 5,0 3,7 4,9 7,4 8,8 3,9 3,1 1,3 Average number of livestock units na kmetijsko gospodarstvo per agricultural holding Število glav velike živine 2010 0,9 0,7 1,0 1,1 1,1 0,9 0,7 0,8 1,0 1,3 0,5 0,6 0,3 Number of livestock units per hectare na ha kmetijskih zemljišč v uporabi1 of utilised agricultural area1) Kmetijska gospodarstva, ki redijo živino (%) 2010 78,6 75,9 79,3 91,3 86,4 89,6 80,2 81,4 84,6 85,8 67,1 62,2 42,6 Agricultural holdings breeding livestock (%) Kmetijska zemljišča v uporabi1 2010 100 13,5 17,0 4,5 14,2 1,3 5,6 10,4 13,2 6,6 4,7 6,2 2,9 Utilised agricultural area1) (% glede na Slovenijo) (% of total in Slovenia) njive (%) 2010 100 30,7 26,0 1,9 9,0 0,1 5,6 8,3 10,0 5,0 1,0 1,6 0,7 arable land (%) trajni nasadi (%) 2010 100 10,2 22,4 2,3 9,5 0,7 9,9 6,6 2,7 1,5 1,5 19,7 13,1 permanent crops (%) trajni travniki in pašniki (%) 2010 100 3,3 10,9 6,2 17,8 2,0 5,2 12,1 16,1 8,1 7,2 7,7 3,2 permanent grassland (%) Povprečna starost gospodarjev 2010 57 57 57 53 56 56 57 58 58 57 61 58 59 Average age of holders na družinskih kmetijah (leta) of family farms (years) Ženske med gospodarji 2010 27,2 30,4 36,2 27,7 29,4 27,8 28,1 23,5 22,7 21,5 24,5 20,5 18,7 Female holders (% med vsemi gospodarji družinskih kmetij) (% of all holders of family farms) Vložek dela v kmetijstvu - polnovredne delovne 2010 0,16 0,13 0,17 0,15 0,20 0,22 0,20 0,15 0,16 0,16 0,09 0,17 0,17 Work input in agriculture - annual working moči na ha kmetijskih zemljišč v uporabi units per hectare of utilised agricultural area Povprečno število traktorjev v lasti 2010 1,4 1,5 1,3 1,5 1,3 1,4 1,3 1,4 1,6 1,7 1,4 1,3 1,2 Average number of tractors na kmetijsko gospodarstvo owned per agricultural holding 1) Skupni pašniki niso všteti v kmetijska zemljišča v uporabi. / Total utilised agricultural area does not include common grassland. Vir: SURS / Source: SORS Gospodarji družinskih kmetij so bili v 2010 povprečno najmlajši v koroški (53 let), povprečno najstarejši pa v notranjsko-kraški regiji (61 let). In 2010, holders of family farms in the Koroška region were on average the youngest (53 years) and holders of family farms in the Notranjsko-kraška region the oldest (61 years). Kmetijska zemljišča v uporabi s certificirano ekološko pridelavo, 2010 Utilised agricultural area with certified organic farming, 2010 % glede na vsa K ZU" v regiji / % of total UAA'in the region 4 6 8 10 12 14 16 18 Delež kmetijskih zemljišč v uporabi z ekološko pridelavo je bil v letu 2010 največji v notranjsko-kraški regiji (obsegal je 16 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi), najmanjši pa v pomurski regiji (tam je obsegal manj kot 1 % kmetijskih zemljišč v uporabi). In 2010, share of utilised agricultural area with organic farming was the highest in Notranjsko-kraška region representing 16% of total utilised agricultural area; the lowest share with less than 1% of total utilised agricultural area was in the Pomurska region. Notranjsko-kraška Obalno-kraška Koroška Goriška Zasavska Jugovzhodna Slovenija Gorenjska Slovenija / Slovenia Savinjska Osrednjeslovenska Spodnjeposavska Podravska Pomurska 1) Skupni pa: Vir: SURS / Source: SORS iso všteti v KZU. / Total UAA does not include common grassland. 36 'STgTSICSNIOFFiCFWFRHP'RKIIU&SISVNIi Sprememba v obsegu rabe kmetijskih zemlji{~ v uporabi, statisti~ne regije, Slovenija, 2010 Change in the extent of use of utilised agricultural area, statistical regions, Slovenia, 2010 sprememba obsega rabe kmetijskih zemljišč v uporabi (% glede na kmetijska zemljišča v uporabi v letu 2000) change In the extent of use of utilised agricultural area (% of total utilised agricultural area in 2000) H povečanje / increase H zmanjšanje / decrease O 7 Leto Year Slovenija Slovenia Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnje-posavska Jugovzhodna Osrednje-Slovenija slovenska Gorenjska Notranjsko--kraška Goriška Obalno--kraška Sredstva, namenjena za investicije Gross fixed capital formation v varstvo okolja for environmental protection % od regionalnega BDP 2009 0,9 0,4 0,2 0,6 2,0 0,7 2,9 1,9 0,6 1,0 0,4 0,9 1,7 as % of regional GDP % od vseh investicij 2009 6,4 4,4 1,7 5,8 16,6 5,9 19,3 13,0 3,4 6,6 3,0 7,5 8,4 as % of total gross fixed capital formation Investicije v varstvo okolja po namenu Gross fixed capital formation for environmental protection by purpose skupaj (%) 2009 1001! 1,8 3,4 1,8 23,6 1,0 9,1 12,8 21,4 8,8 0,8 5,1 10,3 total (%' varstvo zraka in podnebja (%) 2009 22,4 0,6 0,3 0,7 13,9 0,3 0,2 0,4 3,1 0,4 0,1 1,7 0,7 protection of air and climate (%' upravljanje odpadnih voda (%) 2009 47,9 0,4 1,3 0,3 3,9 0,0 8,5 11,6 4,8 7,2 0,6 1,4 7,8 wastewater management (%' ravnanje z odpadki (%) 2009 16,7 0,3 1,6 0,4 1,0 0,1 0,3 0,5 9,5 0,5 0,1 0,9 1,5 waste management (%' ostalo21 (%) 2009 12,9 0,5 0,1 0,4 4,8 0,7 0,1 0,2 4,0 0,7 0,0 1,0 0,4 other2' (%' Odpadki, nastali v proizvodnih in 2010 1001! 4,3 4,1 1,9 34,5 3,3 4,1 4,7 22,4 14,9 1,9 2,1 2,0 Waste from production storitvenih dejavnostih, po regijah (%) and service activities by regions (%' Nevarni odpadki, nastali v proizvodnih in 2010 1,8 4,7 4,2 12,5 0,4 0,2 0,3 3,1 2,2 1,6 1,9 1,9 4,1 Hazardous waste from production and storitvenih dejavnostih (% od vseh odpadkov service activities (% of total waste generated nastalih v proizvodnih in storitvenih dejavnostih) in production and service activities ' Odpadna voda, Discharge of waste water from izpuščena iz javne kanalizacije public sewage system prečiščena (%) 2010 73,2 95,4 79,2 72,6 53,6 41,6 60,8 93,5 78,2 78,6 77,1 57,0 91,9 purified (%' neprečiščena (%) 2010 26,8 4,6 20,8 27,4 46,4 58,4 39,2 6,5 21,8 21,4 22,9 43,0 8,1 unpurified (%' 1) Seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo. / Because of roundings, the totals do not add up. 2) Všteti so varstvo in izboljšava tal, podtalnice in površinskih voda, varstvo pred hrupom in vibracijami, varstvo biološke raznovrstnosti in pokrajine ter drugo. / Protection and remediation of soil, groundwater and surface water, noise and vibration abatement, protection of biodiversity and landscape and other included. SURS/ Source: SORS Največ sredstev od vseh sredstev, namenjenih v letu 2009 za investicije, je v varstvo okolja vložila spodnjeposavska regija (19,3 %), podravska regija pa je za ta namen namenila najmanj sredstev (1,7 %). Of total gross fixed capital formation in 2009 the Spodnjeposavska region invested the most for environmental protection (19.3%', while Podravska invested the least (1.7%'. V letu 2010 so bile iz javnega vodovoda dobavljene največje količine vode za gospodinjstva v osrednjeslovenski (57 m3 na prebivalca), najmanjše pa v pomurski regiji (27 m3 na prebivalca). In 2010, the highest quantity of water was supplied from public water supply for households in the Osrednjeslovenska region (57 m3 per capita) and the lowest in the Pomurska region (27 m per capita'. Voda, dobavljena gospodinjstvom iz javnega vodovoda, 2010 Water supplied from public water supply for households, 2010 Osrednjeslovenska Gorenjska Slovenija /Slovenia Obalno-kraška Notranjsko-kraška Goriška Savinjska Podravska Zasavska Spodnjeposavska Jugovzhodna Slovenija Koroška Pomurska m3 na prebivalca/ m percapita 38 J**/šs5AIr!TC5AČ0tUiE^)THEPRUSbiKS:SFS6:V;E=(vAE Vira: SURS, GURS Sources: SORS, SMA "Sr/iifìACTfiiitRtDTi^iiBnaKjA Pomurska statistična regija Rog a šo ve i Sveti Jurij ob Ščavnici Ša lovci Tišina Turn išče Velika Polana Veržej To je najbolj severovzhodna, najbolj ravninska in najbolj kmetijska statistična regija Slovenije. V tej regiji je skoraj tretjina vseh njivskih površin v državi. Ugodne razmere za poljedelstvo ustvarjajo rodovitna prst, celinsko podnebje in raven svet. Odročna lega neugodno vpliva na gospodarski položaj regije; to se med drugim odraža v nizkem BDP na prebivalca (11.400 EUR leta 2009) in v najvišji stopnji registrirane brezposelnosti v državi (ta je bila leta 2010 za 11 odstotnih točk večja kot v regiji z najnižjo brezposelnostjo). Slabše gospodarske razmere spremlja tudi neugodno gibanje prebivalstva; v letu 201 Oje bil v tej regiji zabeležen največji negativni naravni prirast (taje v največji meri vplival na upad števila prebivalcev v tej regiji). Ženske iz te regije, ki so v letu 2010 rodile, pa so bile v povprečju najmlajše, in sicer je bila vsaka šesta mlajša od 25 let (v osrednjeslovenski regiji je to veljalo le za vsako deseto, ki je rodila v tem letu). Med prebivalci, ki so umrli vtem letu, pa ni bilo nobenega manj kot leto starega otroka (dojenčka). Pomurska regija velja za turistično zelo privlačno slovensko regijo, saj tu letno prenoči 10 % vseh turistov, ki obiščejo Slovenijo. K njeni turistični prepoznavnosti v veliki meri prispeva reka Mura, njene naravne danosti pa so primerne zlasti za zdraviliški in lovni turizem ter za kmečki turizem ob vinskih cestah, Our most north-eastern and flat statistical region is characterised by agriculture. Fertile soil, the continental climate and flat land provide good conditions for field crops farming. Arable land in this region represents almost a third of all arable land in Slovenia. On the other hand, its geographical position deteriorates the economic position of this region, which reflects in its low GDP per capita (EUR 11,400 in 2009) and the highest rate of registered unemployment in the country (in 2010 it was 11 percentage points higher than in the region with the lowest rate). The unfavourable economic situation is accompanied by unfavourable population trends. Pomurska had the highest natural decrease in 2010, which mainly decreased the number of population. Women who gave birth in 2010 were among the youngest. Every sixth mother in the Pomurska region was under 25 years of age, while in Osrednjeslovenska only every tenth woman who gave birth was younger than 25. In 2010 no infant under one year of age died. Pomurska is one of the more tourist attractive Slovenian regions, since this region annually generates a tenth of total overnight stays in Slovenia. Natural features for health tourism, hunting and rural tourism at the wine trails, accompanied by the Mura River, contribute to the tourist recognition of the region. šifra, ime občine / code & name of municipality 195 Apače 166 Križevci 105 002 Beltinci 056 Kuzma 116 152 Cankova 059 Lendava/Lendva 015 Črenšovci 063 Ljutomer 033 156 Dobrovnik/Dobronak 078 Moravske Toplice 010 029 Gornja Radgona 080 Murska Sobota 132 031 Gornji Petrove i 086 Odranci 187 158 Grad 097 Puconci 188 161 Hodoš/H odos 100 Radenci 047 Kobilje 176 Razkrižje Površina, km2, 1. 7. 2010 1.337 Area, km2, 1. 7. 2010 Število prebivalcev, 1. 7. 2010 119.349 Population, 1. 7. 2010 Gostota prebivalstva, 1. 7. 2010 89,3 Density of population, 1. 7. 2010 Število živorojenih, 2010 1.045 Number of live births, 2010 Število umrlih, 2010 1.318 Number of deaths, 2010 Naravni prirast, 2010 -273 Natural increase, 2010 Število učencev, 2010/20111> 8.881 Number of pupils, 2010I2011> Število dijakov, 2010/20111' 4.645 Number of upper secondary school pupils, 20101201 Število študentov, 2010/20115.414 Number of tertiary students, 2010120112> Število diplomantov, 20102) 981 Number of tertiary graduates, 2010$ Število delovno aktivnih prebivalcev, 2010 39.190 Number of persons in employment, 2010 Število zaposlenih oseb, 2010 32.387 Number of persons in paid employment, 2010 Število samozaposlenih oseb, 2010 6.803 Number of self-employed persons, 2010 Število registriranih brezposelnih oseb, 2010 10.179 Number of registered unemployed persons, 2010 Povprečna mesečna bruto plača po regiji prebivališča, skupaj, EUR, 20102' 1.350 Average monthly gross earning by statistical region of residence, total, EUR, 2010$ za mošk3e2', EUR 1.360 for men3', EUR za ženske2', EUR 1.337 for women*, [ijR Število podjetij, 2010 7.264 Number of enterprises, 2010 Prihodek podjetij, mio. EUR, 2010 2.305 Turnover of enterprises, mio EUR, 2010 Bruto investicije v nova osnovna sredstva4', 1.000 EUR, 2010 135.708 Gross investments (new assets) !, ;_ooo EUR, 2010 Regionalni bruto domači proizvod, mio. EUR, 2009 Regional gross domestic product, mio EUR, 2009 Število kmetijskih gospodarstev, 2010 Number of agricultural holdings, 2010 Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2010 Utilised agricultural area, ha, 2010 Število ležišč5', 2010 Number of bed places5), 2010 Število prihodov turistov, 2010 Number of tourist arrivals, 2010 Število prenočitev turistov, 2010 Number of overnight stays, 2010 Število osebnih vozil, 31. 1 2. 2010 Number of passenger cars, 31. 12. 2010 Število cestnoprometnih nesreč, 2010 Number of road traffic accidents, 2010 Število stanovanj, stanovanjski sklad, 31. 12. 2010 Number of dwellings, Dwelling stock, 31.12. 2010 Količina zbranih komunalnih odpadkov, t, 2010 Municipal waste collected, t, 2010 Tekoči izdatki za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2009 Current expenditure for environmental protection, 1,000 EUR, 2009 Investicije za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2009 6.114 Gross fixed capital formation for environmental protection, 1,000 EUR, 2009 " Podatki se nanašajo na začetek šolskega leta. / Data relate to the beginning of the school year. 7) Podatki vključujejo vpisane/diplomirane na višješolskem strokovnem, visokošolskem strokovnem, univerzitetnem, specialističnem, magistrskem in doktorskem študiju. / Data include enrolled/graduated from post-secondary vocational higher professional, university, specialist's, master's and dođoral studies. 31 Začasni podatki. / Pro visional data. 4) Podatki vključujejo podjetja, družbe in organizacije iz vseh dejavnostih po SKD, ki zaposlujejo 20 in več oseb. Nerazporejene investicije po regijah in investicije v tujini niso zajete. / Data include enterprises, companies and organisations in all SKD ađivities, employing 20 or more employees. Non-allocated capital formation by regions and capital formation abroad are not taken into account. 51 Seštevek največjega števila ležišč, ki so bila pri posamezni enoti na voljo turistom celo leto. / Sum of the maximum number of beds in each unit available to tourists throughout the year. Vira: SURS, MNZ / Sources:SORS, MNZ 1.359 8.890 64.076 7.634 248.197 896.844 58.391 987 48.744 50.641 20.681 Pomurska statistical region Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, 1. julij 2010 Population by age groups and sex, 1 July 2010 Moški / Men starostne skupine (leta) Ženske / Women 58.096 ige groups 'IS) 61.253 90 + I 365 1.345 357 85 89 921 80 84 2.241 1.433 75 79 2.836 1.891 70 74 2.846 3.037 3.441 3.703 60 64 3.672 4.860 55 59 4.618 4.861 50 54 4.619 4.552 45 49 4.362 4.539 40 44 4.375 4.617 35 39 4.413 4.737 30 34 4.337 4.264 25 29 3.999 3.222 20 24 2.994 3.092 15 19 2.958 2.745 10 14 2.692 2.549 5 9 2.560 2.617 0 4 2.580 % 5 1 1 5 % Notranje selitve - priselitve v pomursko regijo in odselitve iz te regije, 2010 Internal migration - Immigrants to and emigrants from the Pomurska region, 2010 0 Skupaj / Total Podravska Osrednjeslovenska Savinjska Gorenjska Obalno-kraška Koroška Jugovzhodna Slovenija Goriška Spodnjeposavska Zasavska Notranjsko-kraška Upoštevane so notranje selitve državljanov RS included. število /number 2000 2400 J |—I priselitve '—' immigrants i—i odselit« emigrants tujcev. / Data on internal migration of citizens of the RS and foreigners are 198 Makole 202 Središče ob Dravi 070 Maribor 115 Starše 168 Markovci 181 Sveta Ana 169 Miklavž na 204 Sveta Trojica Dravskem polju v Slov. goricah 171 Oplotnica 182 Sveti Andraž 087 Ormož v Slov. goricah 089 Pesnica 210 Sveti Jurij 172 Podlehnik v Slov. goricah 200 Poljčane 205 Sveti Tomaž 096 Ptuj 118 Šentilj 098 Rače - Fram 185 Trnovska vas 108 Ruše 135 Videm 178 Selnica ob Dravi 143 Za vrč 113 Slovenska Bistrica 191 Žeta le Podravska statistična regija šifra, ime občine / code & name of municipality 148 Benedikt 153 Cerkvenjak 196 Cirkulane 018 Destrnik 024 Domava 026 Duplek 028 Gorišnica 159 Hajdina 160 Hoče - Slivnica 042 Juršinci 045 Kidričevo 055 Kungota 058 Lenart 167 Lovrenc na Pohorju 069 Majšperk Naravnogeografsko podobo te statistične regije tvorijo gričevja na severovzhodu, subalpsko gozdnato hribovje (Pohorje in Kozjak) na zahodu ter Dravsko-Ptujsko polje ob reki Dravi. Vodno bogastvo regije se izkorišča za pridobivanje električne energije (veriga hidroelektrarn na Dravi), plodna zemlja pa za kmetijsko dejavnost. Površine kmetijskih zemljišč v uporabi so v podravski regiji (80.500 ha) obsežnejše kot v drugih regijah; ta regija je prva tudi po številu kmetijskih gospodarstev. Po višini prispevka k slovenskemu BDP je bila podravska regija v letu 2009 na drugem mestu, za osrednjeslovensko. Največji delež bruto dodane vrednosti v regiji so ustvarile storitvene dejavnosti. Stopnja delovne aktivnosti prebivalcev podravske regije je bila v letu 2010 ena najnižjih v Sloveniji (55,5-odstotna), stopnja delovne aktivnosti starejših prebivalcev (55-64 let) pa je bila višja od slovenskega povprečja. Po številu dokončanih stanovanj na 1.000 prebivalcev je bila podravska regija v letu 2010 na osmem mestu v državi; prevladovale so novogradnje (90 %). V letu 2010 izdana gradbena dovoljenja pa napovedujejo, da se bo tudi tukaj gradilo manj kot v prejšnjih letih; med načrtovanimi stavbami bodo štiri od petih namenjene za bivanje. In terms of natural geography, the Podravska statistical region is marked by hills in the northeast, subalpine wooded mountains (Pohorje and Kozjak) to the west and Dravsko-Ptujsko polje along the Drava River. The water wealth of this region is used for eledricity production (the chain of hydro-electric power plants on the Drava River), while the fertile soil is used for agricultural production. This region has the highest share of utilised agricultural area in Slovenia (80,500 hectares) and is the leading region in terms of the number of agricultural holdings. In 2009 the region ranked second behind Osrednjeslovenska as regards the contribution to the national GDP. The highest share of gross value added was created by the service industry. The employment population ratio (55.5%) was in 2010 among the lowest in Slovenia, while the employment ratio of older persons (aged 55-64) was above the national average. In 2010 Podravska ranked eight according to the number of dwellings completed per 1,000 population with new constructions as predominant (90%). Based on building permits issued in the same year it was estimated that in the Podravska region as in most other Slovenian regions the construction activity decreased in comparison with previous years. Four out of five buildings planned for construction in the Podravska region will be intended for residential purposes. Površina, km2, 1. 7. 2010 2.170 Area, km2, 1. 7. 2010 Število prebivalcev, 1. 7. 2010 322.949 Population, 1. 7. 2010 Gostota prebivalstva, 1. 7. 2010 148,8 Density of population, 1. 7. 2010 Število živorojenih, 2010 3.122 Number of live births, 2010 Število umrlih, 2010 3.165 Number of deaths, 2010 Naravni prirast, 2010 -43 Natural increase, 2010 Število učencev, 2010/201123.367 Number of pupils, 2010I2011'> Število dijakov, 2010/20111» 1 12.390 Number of upper secondary school pupils, 2010120111' Število študentov, 2010/201114.924 Number of tertiary students, 2010120112> Število diplomantov, 20102) 2.898 Number of tertiary graduates, 2010$ Število delovno aktivnih prebivalcev, 2010 121.006 Number of persons in employment, 2010 Število zaposlenih oseb, 2010 106.701 Number of persons in paid employment, 2010 Število samozaposlenih oseb, 2010 14.305 Number of self-employed persons, 2010 Število registriranih brezposelnih oseb, 2010 19.467 Number of registered unemployed persons, 2010 Povprečna mesečna bruto plača po regiji prebivališča, skupaj, EUR, 2010-2' 1.460 Average monthly gross earning by statistical region of residence, total, EUR, 2010$ za mošk3e2', EUR 1.478 for men3', EUR za ženske2', EUR 1.439 for women3', EUR Število podjetij, 2010 23.147 Number of enterprises, 2010 Prihodek podjetij, mio. EUR, 2010 9.632 Turnover of enterprises, mio EUR, 2010 Bruto investicije v nova osnovna sredstva4', 1.000 EUR, 2010 630.632 Gross investments (new assets)4!, ;_ooo EUR, 2010 Regionalni bruto domači proizvod, mio. EUR, 2009 Regional gross domestic product, mio EUR, 2009 Število kmetijskih gospodarstev, 2010 Number of agricultural holdings, 2010 Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2010 Utilised agricultural area, ha, 2010 Število ležišč5', 2010 Number of bed places5), 2010 Število prihodov turistov, 2010 Number of tourist arrivals, 2010 Število prenočitev turistov, 2010 Number of overnight stays, 2010 Število osebnih vozil, 31. 1 2. 2010 Number of passenger cars, 31. 12. 2010 Število cestnoprometnih nesreč, 2010 Number of road traffic accidents, 2010 Število stanovanj, stanovanjski sklad, 31. 12. 2010 Number of dwellings, Dwelling stock, 31.12. 2010 Količina zbranih komunalnih odpadkov, t, 2010 Municipal waste collected, t, 2010 Tekoči izdatki za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2009 Current expenditure for environmental protection, 1,000 EUR, 2009 Investicije za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2009 11.336 Gross fixed capital formation for environmental protection, 1,000 EUR, 2009 " Podatki se nanašajo na začetek šolskega leta. / Data relate to the beginning of the school year. 7) Podatki vključujejo vpisane/diplomirane na višješolskem strokovnem, visokošolskem strokovnem, univerzitetnem, specialističnem, magistrskem in doktorskem študiju. /Data include enrolled/graduated from post-secondary vocational higher professional, university, specialist's, master's and dođoral studies. 31 Začasni podatki. / Pro visional data. 4) Podatki vključujejo podjetja, družbe in organizacije iz vseh dejavnostih po SKD, ki zaposlujejo 20 in več oseb. Nerazporejene investicije po regijah in investicije v tujini niso zajete. / Data include enterprises, companies and organisations in all SKD ađivities, employing 20 or more employees. Non-allocated capital formation by regions and capital formation abroad are not taken into account. 51 Seštevek največjega števila ležišč, ki so bila pri posamezni enoti na voljo turistom celo leto. / Sum of the maximum number of beds in each unit available to tourists throughout the year. Vira: SURS, MNZ / Sources:SORS, MNZ 4.668 12.318 80.516 7.368 186.597 468.379 159.774 4.482 138.045 113.912 80.000 Podravska statistical region Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, 1. julij 2010 Population by age groups and sex, 1 July 2010 Moški /Men 159.409 203 2.370 4.307 6.155 8.138 9.189 12.510 12.779 12.891 12.767 12.426 12.364 11.842 10.804 8.227 7.117 6.945 7.480 starostne skupine (leta) age groups (years) 90 ++ b I 85 89 80 84 75 79 70 74 65 69 60 64 55 59 50 54 45 49 40 44 35 39 30 34 25 29 20 24 15 19 10 14 5 9 0 4 Ženske / Women 163.540 915 3.012 5.470 7.392 7.894 9.339 9.712 11.824 11.955 12.276 12.069 11.256 11.450 10.963 9.811 7.719 6.785 6.483 7.215 % 5 5 % Notranje selitve - priseljeni v podravsko regijo in odseljeni iz te regije, 2010 Internal migration - immigrants to and emigrants from the Podravska region, 2010 število 5000 /number 6000 Skupaj notai Savinjska Osrednjeslovenska Pomurska Koroška Spodnjeposavska Gorenjska Obalno-kraška Jugovzhodna Slovenija Goriška Zasavska Notranjsko-kraška Upoštevane so notranje selitve c janov RS in tujcev. / Data on intern priselitve immigrants emsjancs ration of citizens of the RS and foreigners are Koroška statistična regija šifra, ime občine / code & name of municipality 016 Črna na Koroškem 025 Dravograd 074 Mežica 076 Mislinja 081 Muta 093 Podvelka 175 P re va I je 101 Radlje ob Dravi 103 Ravne na Koroškem 177 Ribnica na Pohorju 112 Slovenj Gradec 141 Vuzenica Ta statistična regija leži na severu države, ob avstrijski meji; njeno zemljepisno podobo ustvarjajo gozdnato hribovje in tri rečne doline. Prometno je težko dostopna in slabo povezana s središčem države. Težka industrija je v preteklosti močno zaznamovala kakovost okolja, zlasti v dolinah. V letu 2009 so največji delež bruto dodane vrednosti v koroški regiji ustvarile predelovalne dejavnosti. Za kmetijstvo v tej regiji je značilno to, da so tukajšnja kmetijska gospodarstva največja v državi, tako po površini kmetijskih zemljišč v uporabi kot po številu glav velike živine na kmetijsko gospodarstvo. Gospodarji tukajšnjih kmetij pa so v povprečju najmlajši (53 let); od gospodarjev kmetij v notranjsko-kraški regiji so mlajši povprečno osem let. Tudi prebivalci celotne koroške regije sodijo po povprečni starosti med mlajše prebivalce Slovenije, saj so mlajši od prebivalstva v večini slovenskih regij. Delež prebivalcev, starih 65 ali več let, je tu eden nižjih v Sloveniji, zato je tud i starostna sestava prebivalcev tukaj razmeroma ugodna. Indeks staranja - to je vrednost, ki izraža številčno razmerje med prebivalstvom, starim 65 ali več let, in prebivalstvom, mlajšim od 15 let - je v koroški regiji v letu 2010 znašal 114,4; to pomeni, daje bilo na 100 mladih 114 starejših prebivalcev. Skoraj vsaka peta družina v tej regiji je družina zunajzakonskih partnerjev; tudi delež otrok, rojenih v takem tipu družine, je v tej regiji običajno najvišji; tako je bilo tudi v letu 2010 (71 %). This statistical region of wooded hills and three river valleys lies in the northern part of the country along the border with Austria. As regards traffic, it is difficult to access and is badly conneđed with the central part of Slovenia. The environment has been strongly affected by the heavy industry in the valleys. Manufađuring created the highest share of gross value added in the region in 2009. The importance of agriculture in the region is presented by the largest agricultural holdings in terms of their average size of utilised agricultural area and in terms of the number of livestock units. Regarding the average age, managers of agricultural holdings in Koroška were the youngest (53 years); they were on average eight years younger than managers of agricultural holdings in the Notranjsko-kraška region. The population of this region is in general younger than that of the majority of Slovenian regions according to their mean age. The population age structure is favourable since the share of people aged 65 or more is among the lowest in Slovenia. In 2010 the value of the ageing index, which describes the ratio between the population aged 65 or more and the population aged under 15, was in Koroška 114.4, meaning that there were 114 older people per 100 young people. In Koroška every fifth family is an unmarried couple famiiy; the share of children born in this type of family was with 71% also in 2010 the highest among regions. Površina, km2, 1. 7. 2010 Area, km2, 1. 7. 2010 Število prebivalcev, 1. 7. 2010 Population, 1. 7. 2010 Gostota prebivalstva, 1. 7. 2010 Density of population, 1. 7. 2010 Število živorojenih, 2010 Number of live births, 2010 Število umrlih, 2010 Number of deaths, 2010 Naravni prirast, 2010 Natural increase, 2010 Število učencev, 2010/20111' Number of pupils, 2010I2011<> Število dijakov, 2010/2011 D Number of upper secondary school pupils, 2010120111' Število študentov, 2010/20114. Number of tertiary students, 2010120112> Število diplomantov, 20102' Number of tertiary graduates, 20102' Število delovno aktivnih prebivalcev, 2010 Number of persons in employment, 2010 Število zaposlenih oseb, 2010 Number of persons in paid employment, 2010 Število samozaposlenih oseb, 2010 Number of self-employed persons, 2010 Število registriranih brezposelnih oseb, 2010 Number of registered unemployed persons, 2010 Povprečna mesečna bruto plača po regiji prebivališča, skupaj, EUR, 2010-"' Average monthly gross earning by statistical region of residence, total, EUR, 2010$ za moške2', EUR for men3', EUR za ženske2', EUR for women3', EUR Število podjetij, 2010 Number of enterprises, 2010 Prihodek podjetij, mio. EUR, 2010 Turnover of enterprises, mio EUR, 2010 69,8 49 24.61 2 Bruto investicije v nova osnovna sredstva4', 1.000 EUR, 2010 74.182 Gross investments (new assets) !, ;_ooo EUR, 2010 Regionalni bruto domači proizvod, mio. EUR, 2009 Regional gross domestic product, mio EUR, 2009 Število kmetijskih gospodarstev, 2010 Number of agricultural holdings, 2010 Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2010 Utilised agricultural area, ha, 2010 Število ležišč5', 2010 Number of bed places5), 2010 Število prihodov turistov, 2010 Number of tourist arrivals, 2010 Število prenočitev turistov, 2010 Number of overnight stays, 2010 Število osebnih vozil, 31. 1 2. 2010 Number of passenger cars, 31. 12. 2010 Število cestnoprometnih nesreč, 2010 Number of road traffic accidents, 2010 Število stanovanj, stanovanjski sklad, 31. 12. 2010 Number of dwellings, Dwelling stock, 31.12. 2010 Količina zbranih komunalnih odpadkov, t, 2010 Municipal waste collected, t, 2010 Tekoči izdatki za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2009 Current expenditure for environmental protection, 1,000 EUR, 2009 Investicije za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2009 6.061 Gross fixed capital formation for environmental protection, 1,000 EUR, 2009 " Podatki se nanašajo na začetek šolskega leta. / Data relate to the beginning of the school year. 7) Podatki vključujejo vpisane/diplomirane na višješolskem strokovnem, visokošolskem strokovnem, univerzitetnem, specialističnem, magistrskem in doktorskem študiju. /Data include enrolled/graduated from post-secondary vocational higher professional, university, specialist's, master's and dođoral studies. 31 Začasni podatki. / Pro visional data. 4) Podatki vključujejo podjetja, družbe in organizacije iz vseh dejavnostih po SKD, ki zaposlujejo 20 in več oseb. Nerazporejene investicije po regijah in investicije v tujini niso zajete. / Data include enterprises, companies and organisations in all SKD ađivities, employing 20 or more employees. Non-allocated capital formation by regions and capital formation abroad are not taken into account. 51 Seštevek največjega števila ležišč, ki so bila pri posamezni enoti na voljo turistom celo leto. / Sum of the maximum number of beds in each unit available to tourists throughout the year. Vira: SURS, MNZ/ Sources:SORS, MNZ 944 2.743 21.163 1.935 28.952 81.802 35.838 690 28.520 24.837 16.668 Koroška statistical region Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, 1. julij 2010 Population by age groups and sex, 1 July 2010 Moški /Men e skupine (leta) Ženske/ Women 36.499 age groups (years) 36.214 38 90 + 202 190 85-89 575 511 80-84 1.077 973 75-79 1.568 1.360 70-74 1.650 1.696 65-69 1.959 2.107 60-64 1.953 2.913 55-59 2.626 3.192 50-54 2.816 2.967 45-49 2.816 2.730 40-44 2.726 2.678 35-39 2.398 2.893 30-34 2.651 2.715 25-29 2.344 2.289 20-24 1.906 2.009 15-19 1.874 1.802 10-14 1.744 1.633 5-9 1.609 1.803 1.720 % 5 1 1 5 % Notranje selitve - priselitve v koroško regijo in odselitve iz te regije, 2010 Internal migration - immigrants to and emigrants from the Koroška region, 2010 število / number 1250 1500 1750 Skupaj / Total Podravska Osrednjeslovenska Savinjska Obalno-kraSka Gorenjska Pomurska Jugovzhodna Slovenija Spodnjeposavska GoriSka Zasavska Notranjsko-kraška priselitve immigrants odsentve emigrants Upoštevane so notranje selitve državljanov RS in tujcev. / Data on internal migration of citizens of the RS and foreigners are included. 0 Savinjska statistična regija 124 Šmarje pri Jelšah 125 Šmartno ob Pa ki 126 Šoštanj 127 Štore 184 Tabor 133 Velenje 137 Vitanje 139 Vojnik šifra, ime občine / codeSc name of municipality 149 Bistrica ob Sotli 083 Nazarje 151 Braslovče 092 Podčetrtek 011 Celje 173 Polzela 154 Do bje 174 Prebold 155 Dobrna 099 Radeče 030 Gornji Grad 209 Rečica ob Savinji 051 Kozje 106 Rogaška Slatina 057 Laško 107 Rogatec 062 Ljubno 114 Slovenske Konjice 189 Vransko 067 Luče 180 Solčava 144 Zreče 079 Mozirje 120 Šentjur 190 Žalec Ta statistična regija - lahko bi jo imenovali tudi »nekdanja dežela grofov Celjskih« - je naravnogeografsko zelo raznolika. Obsega pretežno z gozdom porasel in turistično privlačen alpski svet Zgornje Savinjske doline in tudi dela Kamniško-Savinjskih Alp, rodovitno Spodnjo Savinjsko dolino z ugodnimi razmerami za hmeljarstvo, obdelano Kozjansko gričevje ter Velenjsko kotlino z nahajališči lignita, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije. Podjetja v savinjski regiji predstavljajo dobro desetino vseh slovenskih podjetij in ustvarijo desetino prihodkovvseh podjetij v državi; po velikosti, izraženi s povprečnim številom oseb, ki delajo v teh podjetjih, spadajo med največja v državi (5,4 osebe v letu 2010). Po indeksu delovne migracije za leto 2010 je število delovno aktivnih prebivalcev, ki delajo v regiji, le malo zaostajalo za številom delovno aktivnih prebivalcev, ki v regiji prebivajo (98). V začetku leta 2011 je imela najmanj višješolsko stopnjo izobrazbe že skoraj petina prebivalcev; nadpovprečno število študentov na 1.000 prebivalcev in visok delež študentov med prebivalci, starimi od 19 do 26 let, pa pomenita za regijo pomemben izobrazbeni potencial. Savinjska regija velja tudi za priljubljen cilj turističnih potovanj; v letu 2010 jo je obiskalo skoraj 11 % vseh turistov v Sloveniji; ti so vtej regiji prenočili povprečno štirikrat. The former land of the Counts of Celje is very diverse in terms of natural geography; it comprises mainly the wooded alpine world attractive for tourists (the Upper Savinja valley and a part of the Kamnik-Savinja Alps), the fertile Lower Savinja valley with good conditions for growing hops, the Kozjansko hills and the Velenje basin with lignite deposits for the production of electricity. Enterprises in the Savinjska statistical region represent around a tenth of all enterprises in the country and create a tenth of national turnover of all enterprises. Enterprises in the region are in terms of the average number of persons working in enterprises among the largest in the country (5.4 persons in 2010). According to the labour migration index, the number of persons in employment working in the region does not lag far behind the number of persons in employment living in it (98 in 2010). In the beginning of 2011, nearly a fifth of the population had the highest level of education. The above-average number of students per 1,000 population and the high share of students among the population aged 19-26 are significant educational potentials for the region. The region is also a popular tourist destination and in 2010 it recorded almost 11% of tourist arrivals in Slovenia; on average tourists stayed for four nights. Površina,2 km2, 1. 7. 2010 2.384 Area, km2, 1. 7. 2010 Število prebivalcev, 1. 7. 2010 260.039 Population, 1. 7. 2010 Gostota prebivalstva, 1. 7. 2010 109,1 Density of population, 1. 7. 2010 Število živorojenih, 2010 2.832 Number of live births, 2010 Število umrlih, 2010 2.413 Number of deaths, 2010 Naravni prirast, 2010 419 Natural increase, 2010 Število učencev, 2010/201121.178 Number of pupils, 2010I2011> Število dijakov, 2010/20111» 10.900 Number of upper secondary school pupils, 20101201 Število študentov, 2010/201113.922 Number of tertiary students, 2010120112> Število diplomantov, 20102' 2.676 Number of tertiary graduates, 2010$ Število delovno aktivnih prebivalcev, 2010 104.156 Number of persons in employment, 2010 Število zaposlenih oseb, 2010 92.068 Number of persons in paid employment, 2010 Število samozaposlenih oseb, 2010 1 2.088 Number of self-employed persons, 2010 Število registriranih brezposelnih oseb, 2010 14.332 Number of registered unemployed persons, 2010 Povprečna mesečna bruto plača po regiji prebivališča, skupaj, EUR, 20102' 1.436 Average monthly gross earning by statistical region of residence, total, EUR, 2010$ za moške2', EUR 1.475 for men3', EUR za ženske2', EUR 1.386 for women*, [ijR Število podjetij, 2010 18.273 Number of enterprises, 2010 Prihodek podjetij, mio. EUR, 2010 8.973 Turnover of enterprises, mio EUR, 2010 Bruto investicije v nova osnovna sredstva4', 1.000 EUR, 2010 558.395 Gross investments (new assets)4', 1,000 EUR, 2010 Regionalni bruto domači proizvod, mio. EUR, 2009 Regional gross domestic product, mio EUR, 2009 Število kmetijskih gospodarstev, 2010 Number of agricultural holdings, 2010 Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2010 Utilised agricultural area, ha, 2010 Število ležišč5', 2010 Number of bed places5, 2010 Število prihodov turistov, 2010 Number of tourist arrivals, 2010 Število prenočitev turistov, 2010 Number of overnight stays, 2010 Število osebnih vozil, 31. 12. 2010 Number of passenger cars, 31. 12. 2010 Število cestnoprometnih nesreč, 2010 Number of road traffic accidents, 2010 Število stanovanj, stanovanjski sklad, 31. 12. 2010 Number of dwellings, Dwelling stock, 31.12. 2010 Količina zbranih komunalnih odpadkov, t, 2010 Municipal waste collected, t, 2010 Tekoči izdatki za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2009 Current expenditure for environmental protection, 1,000 EUR, 2009 Investicije za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2009 78.625 Gross fixed capital formation for environmental protection, 1,000 EUR, 2009 " Podatki se nanašajo na začetek šolskega leta. / Data relate to the beginning of the school year. 7) Podatki vključujejo vpisane/diplomirane na višješolskem strokovnem, visokošolskem strokovnem, univerzitetnem, specialističnem, magistrskem in doktorskem študiju. / Data include enrolled/graduated from post-secondary vocational, higher professional, university, specialist's, master's and dodo ral studies. 31 Začasni podatki. / Pro visional data. 4) Podatki vključujejo podjetja, družbe in organizacije iz vseh dejavnostih po SKD, ki zaposlujejo 20 in več oseb. Nerazporejene investicije po regijah in investicije v tujini niso zajete. / Data include enterprises, companies and organisations in all SKD ađivities, employing 20 or more employees. Non-allocated capital formation by regions and capital formation abroad are not taken into account. 51 Seštevek največjega števila ležišč, ki so bila pri posamezni enoti na voljo turistom celo leto. / Sum of the maximum number of beds in each unit available to tourists throughout the year. Vira: SURS, MNZ/ Sources:SORS, MNZ 3.998 11.434 67.297 13.445 328.378 1.319.037 132.506 2.468 103.387 96.352 52.165 Savinjska statistical region Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, 1. julij 2010 Population by age groups and sex, 1 July 2010 Moški / Men 129.760 160 644 1.767 3.260 4.578 5.987 7.150 9.878 10.492 10.522 10.069 9.774 10.735 10.044 8.131 7.173 6.473 6.045 6.878 % 5 starostne skupine (leta) ige groups 'jsj 90 + 85 89 80 84 75 79 60 64 55 59 50 54 45 49 40 44 35 39 30 34 25 29 20 24 15 19 10 14 5 9 Ženske I Women 130.279 611 2.184 4.006 5.448 6.059 6.748 7.231 9.032 10.014 10.053 9.593 8.908 9.436 9.070 7.188 6.487 6.028 5.812 6.371 5 % 0 4 Notranje selitve - priselitve v savinjsko regijo in odselitve iz te regije, 2010 Internal migration - immigrants to and emigrants from the Savinjska region, 2010 1000 2000 -1- 3000 -1- 4000 -1— število 5000 /number 6000 Skupaj / Total Osrednjeslovenska Podravska Koroška Gorenjska Obalno-kraška Zasavska Spodnjeposavska Jugovzhodna Slovenija Pomurska Goriška Notranjsko-kraška emigrants Upoštevane so notranje selitve državljanov RS in tujcev. / Data on internal migration of citizens of the RS and foreigners are included. priselitve immigrants Zasavska statistična regija šifrd, ime občine / code & name of municipality 034 Hrastnik 129 Trbovlje 142 Zagorje ob Savi Regija Posavskega hribovja je po površini (264 km2) in številu prebivalcev najmanjša slovenska statistična regija, hkrati pa je druga najgosteje naseljena regija v državi. Naravnogeografske danosti ustvarjajo razmere za njeno tradicionalno usmerjenost v industrijo; več kot tretjino bruto dodane vrednosti tako še vedno ustvarijo predelovalne dejavnosti, rudarstvo in druga industrija. Stopnja registrirane brezposelnosti seje tukaj v enem letu povečala najmanj, in sicer za manj kot odstotno točko. V letu 201 Oje bilo med tukajšnjimi zaposlenimi zabeleženih najmanj bolniških odsotnosti na 100 zaposlenih, in sicer 60, trajale pa so v povprečju 16,5 dneva. Zasavska regija je v letu 2010 izstopala po zelo visoki negativni letni stopnji rasti prebivalstva (-10,8 %o). Število prebivalcev je vtem letu upadlo predvsem zaradi odseljevanja v druge statistične regije. Po podatkih o stanovanjih imajo v tej regiji v povprečju najmanjša stanovanja (po površini in po številu sob). To se odraža tudi v strukturi gospodinjstev; tudi ta so bila v tej regiji v začetku leta 2011 v povprečju najmanjša; tretjina jih je bilo enočlanskih. V vsakem sedmem enočlanskem gospodinjstvu je živela oseba, stara 65 ali več let. Ta regija je izstopala še po največjem deležu oseb s statusom upokojenca: med ženskami, starimi 15 ali več let, je bila upokojenka vsaka tretja, med enako starimi moškimi pa je bil upokojenec vsak četrti. This statistical region of the Posavje hills is the smallest region in the country (264 km2} and has the lowest number of population. At the same time it ranks second in terms of population density. The natural and geographic features of this region create conditions for industrial activities and more than a third of gross value added is still created by manufađuring, mining and other industry. In 2010 Zasavska recorded the lowest growth of the registered unemployment rate (less than one percentage point). In the same year the lowest number of sick leave cases was registered (60 per 100 persons in employment); they lasted on average 16.5 days. In 2010, Zasavska recorded the highest negative annual population growth rate (~10.8%o). The decrease in the number of population was mainly a result of migration to other statistical regions. According to data on dwellings, Zasavska has the smallest dwellings both in terms of size and the number of rooms. This is also evident in the structure of households: at the beginning of 2011 households in Zasavska were the smallest; a third of them were one-person households. Furthermore, every seventh person living in a one-person household was aged 65 or more. Compared to other regions Zasavska had the largest share of retired persons: namely, every third woman and every fourth man aged 15 or more were retired. Površina, km2, 1. 7. 2010 264 Area, km2, 1. 7. 2010 Število prebivalcev, 1. 7. 2010 44.483 Population, 1. 7. 2010 Gostota prebivalstva, 1. 7. 2010 168,5 Density of population, 1. 7. 2010 Število živorojenih, 2010 414 Number of live births, 2010 Število umrlih, 2010 484 Number of deaths, 2010 Naravni prirast, 2010 -70 Natural increase, 2010 Število učencev, 2010/2011 D 3.100 Number of pupils, 2010I2011'> Število dijakov, 2010/20111' 1.796 Number of upper secondary school pupils, 20101201 Število študentov, 2010/20112) 2.104 Number of tertiary students, 2010120112> Število diplomantov, 20102' 428 Number of tertiary graduates, 2010$ Število delovno aktivnih prebivalcev, 2010 1 2.369 Number of persons in employment, 2010 Število zaposlenih oseb, 2010 11.119 Number of persons in paid employment, 2010 Število samozaposlenih oseb, 2010 1.251 Number of self-employed persons, 2010 Število registriranih brezposelnih oseb, 2010 2.339 1.451 Number of registered unemployed persons, 2010 Povprečna mesečna bruto plača po regiji prebivališča, skupaj, EUR, 20102' Average monthly gross earning by statistical region of residence, total, EUR, 2010$ za mošk3e3', EUR 1.492 for men3', EUR za ženske3', EUR 1.403 for women*, [ijR Število podjetij, 2010 2.478 Number of enterprises, 2010 Prihodek podjetij, mio. EUR, 2010 820 Turnover of enterprises, mio EUR, 2010 Bruto investicije v nova osnovna sredstva4', 1.000 EUR, 2010 50.630 Gross investments (new assets) !, ;_ooo EUR, 2010 Regionalni bruto domači proizvod, mio. EUR, 2009 Regional gross domestic product, mio EUR, 2009 Število kmetijskih gospodarstev, 2010 Number of agricultural holdings, 2010 Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2010 Utilised agricultural area, ha, 2010 Število ležišč5', 2010 Number of bed places5>, 2010 Število prihodov turistov, 2010 Number of tourist arrivals, 2010 Število prenočitev turistov, 2010 Number of overnight stays, 2010 Število osebnih vozil, 31. 1 2. 2010 Number of passenger cars, 31. 12. 2010 Število cestnoprometnih nesreč, 2010 Number of road traffic accidents, 2010 Število stanovanj, stanovanjski sklad, 31. 12. 2010 Number of dwellings, Dwelling stock, 31.12. 2010 Količina zbranih komunalnih odpadkov, t, 2010 Municipal waste collected, t, 2010 Tekoči izdatki za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2009 Current expenditure for environmental protection, 1,000 EUR, 2009 Investicije za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2009 3.498 Gross fixed capital formation for environmental protection, 1,000 EUR, 2009 " Podatki se nanašajo na začetek šolskega leta. / Data relate to the beginning of the school year. 7) Podatki vključujejo vpisane/diplomirane na višješolskem strokovnem, visokošolskem strokovnem, univerzitetnem, specialističnem, magistrskem in doktorskem študiju. /Data include enrolled/graduated from post-secondary vocational higher professional, university, specialist's, master's and dođoral studies. 31 Začasni podatki. / Pro visional data. 4) Podatki vključujejo podjetja, družbe in organizacije iz vseh dejavnostih po SKD, ki zaposlujejo 20 in več oseb. Nerazporejene investicije po regijah in investicije v tujini niso zajete. / Data include enterprises, companies and organisations in all SKD ađivities, employing 20 or more employees. Non-allocated capital formation by regions and capital formation abroad are not taken into account. 51 Seštevek največjega števila ležišč, ki so bila pri posamezni enoti na voljo turistom celo leto. / Sum of the maximum number of beds in each unit available to tourists throughout the year. Vira: SURS, MNZ/ Sources:SORS, MNZ 514 1.075 6.003 440 2.525 5.919 20.727 234 18.745 16.634 3.671 Zasavska statistical region Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, 1. julij 2010 Population by age groups and sex, 1 July 2010 Moiki / Men 21.763 43 132 374 623 778 1.122 1.220 1.800 1.958 1.759 1.558 1.463 1.745 1.687 1.434 1.104 993 887 1.083 % 5 e skupine (leta) age gmups (years) 90 + 85-89 2enske I Women 22.720 135 490 901 1.065 1.054 1.243 1.322 1.665 1.877 1.812 1.617 1.325 1.534 1.503 1.370 1.070 921 819 997 5 % Notranje selitve - priselitve v zasavsko regijo in odselitve iz te regije, 2010 Internal migration - immigrants to and emigrants from the Zasavska region, 2010 število I number 1000 1200 Skupaj / Total Osrednjeslovenska Savinjska Podravska Obalno-kraška Spodnjeposavska Gorenjska Jugovzhodna Slovenija Pomurska Goriška Koroška Notranjsko-kraška Upoštevane so notranje selitve dl included. 1-1 If priseStve □ immigrants odselitve emigrants he RS and foreigners are Spudnjeposavska statistična regija šifra, ime občine / code & name of municipality 009 Brežice 197 Kostanjevica na Krki 054 Krško 110 Sevnica Zelo dobra prometna dostopnost, rodovitni dolini Save in Krke, gričevnat svet vinogradov ter obilo vodnega bogastva ustvarjajo podobo naše druge najmanjše statistične regije. Poznana je po čateški termalni rivieri in edini jedrski elektrarni v državi. Dejavnost oskrba z elektriko, predelovalne dejavnosti in gradbeništvo so v letu 2009 ustvarile v tej regiji nekoliko višji delež bruto dodane vrednosti kot storitvene dejavnosti. Gospodarsko pomembno je tudi kmetijstvo, saj je ustvarilo okrog 5 % bruto dodane vrednosti. Stopnja delovne aktivnosti v regiji je približno enaka državnemu povprečju, razlika v stopnji delovne aktivnosti med spoloma pa je tu največja; v letu 201 Oje bila namreč za moške kar za 14 odstotnih točk višja kot za ženske. Spodnjeposavsko regijo zelo radi obiskujejo domači turisti; v letu 2010 so ti ustvarili 56 % turističnih prenočitev v tej regiji. Hotelski in podobni objekti so bili v tej regiji tedaj v poletni in zimski sezoni med najbolj zasedenimi v državi; v njih je bila turistom na voljo tretjina vseh prenočitvenih zmogljivosti v regiji, Zanimivo je, daje bilo v splošnih knjižnicah v tej regiji vpisanih najmanj članov na 1.000 prebivalcev (v povprečju za 90 manj kot v knjižnicah v goriški regiji), delež mladih članov splošnih knjižnic pa je bil v letu 2010 eden najvišjih v državi (37 %). Ta regija izstopa še po številu štipendistov; v letu 2010 je štipendijo prejemal vsak drugi dijak in vsak tretji študent. Very good traffic accessibility, fertile river valleys of Sava and Krka, the hilly areas of vineyards and the abundance of water are the characteristics of the second smallest statistical region in Slovenia. The only nuclear power plant in the country and the thermal riviera at the Čatež health resort are its main features. In 2009 the industry sector again created a slightly higher share of gross value added than services. Agriculture is also important here since it contributed around 5% of gross value added. In 2010, the employment population ratio in the region was around the national average. It was characterized by the largest difference between the employment rate for men and for women (for men it was 14 percentage points higher than for women). Spodnjeposavska is a popular destination for domestic tourists since in 2010 they generated around 56% of all overnight stays in the region. Hotels and similar tourist establishments were very well occupied both in the summer and winter seasons of 2010. However, they represented a third of accommodation facilities in the region. General libraries in the Spodnjeposavska region have the fewest members per 1,000 population - on average 90 members fewer than in the Goriška region. However, the share of members among the youth was in 2010 the highest in the country (37%). Scholarships are also very common; in 2010 every second pupil and every third student was receiving a scholarship. Površina, km2, 1. 7. 2010 885 Area, km2, 1. 7. 2010 Število prebivalcev, 1. 7. 2010 70.192 Population, 1. 7. 2010 Gostota prebivalstva, 1. 7. 2010 79,3 Density of population, 1. 7. 2010 Število živorojenih, 2010 723 Number of live births, 2010 Število umrlih, 2010 796 Number of deaths, 2010 Naravni prirast, 2010 -73 Natural increase, 2010 Število učencev, 2010/2011 D 5.524 Number of pupils, 2010I2011'> Število dijakov, 2010/20111' 2.817 Number of upper secondary school pupils, 2010120111' Število študentov, 2010/20112) 3.694 Number of tertiary students, 2010120112> Število diplomantov, 20102) 61 2 Number of tertiary graduates, 2010$ Število delovno aktivnih prebivalcev, 2010 23.626 Number of persons in employment, 2010 Število zaposlenih oseb, 2010 19.909 Number of persons in paid employment, 2010 Število samozaposlenih oseb, 2010 3.718 Number of self-employed persons, 2010 Število registriranih brezposelnih oseb, 2010 3.982 Number of registered unemployed persons, 2010 Povprečna mesečna bruto plača po regiji prebivališča, skupaj, EUR, 2010-2' 1.428 Average monthly gross earning by statistical region of residence, total, EUR, 2010$ za moške2', EUR 1.444 for men3', EUR za ženske2', EUR 1.404 for women3', EUR Število podjetij, 2010 4.813 Number of enterprises, 2010 Prihodek podjetij, mio. EUR, 2010 2.156 Turnover of enterprises, mio EUR, 2010 JL/S Bruto investicije v nova osnovna sredstva4', 1.000 EUR, 2010 169.717 Gross investments (new assets) !, ;_ooo EUR, 2010 Regionalni bruto domači proizvod, mio. EUR, 2009 Regional gross domestic product, mio EUR, 2009 Število kmetijskih gospodarstev, 2010 Number of agricultural holdings, 2010 Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2010 Utilised agricultural area, ha, 2010 Število ležišč5', 2010 Number of bed places5!, 2010 Število prihodov turistov, 2010 Number of tourist arrivals, 2010 Število prenočitev turistov, 2010 Number of overnight stays, 2010 Število osebnih vozil, 31. 1 2. 2010 Number of passenger cars, 31. 12. 2010 Število cestnoprometnih nesreč, 2010 Number of road traffic accidents, 2010 Število stanovanj, stanovanjski sklad, 31. 12. 2010 Number of dwellings, Dwelling stock, 31.12. 2010 Količina zbranih komunalnih odpadkov, t, 2010 Municipal waste collected, t, 2010 Tekoči izdatki za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2009 Current expenditure for environmental protection, 1,000 EUR, 2009 Investicije za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2009 30.186 Gross fixed capital formation for environmental protection, 1,000 EUR, 2009 " Podatki se nanašajo na začetek šolskega leta. / Data relate to the beginning of the school year. 7) Podatki vključujejo vpisane/diplomirane na višješolskem strokovnem, visokošolskem strokovnem, univerzitetnem, specialističnem, magistrskem in doktorskem študiju. / Data include enrolled/graduated from post-secondary vocational higher professional, university, specialist's, master's and dodo ral studies. 31 Začasni podatki. / Pro visional data. 4) Podatki vključujejo podjetja, družbe in organizacije iz vseh dejavnostih po SKD, ki zaposlujejo 20 in več oseb. Nerazporejene investicije po regijah in investicije v tujini niso zajete. / Data include enterprises, companies and organisations in all SKD adivities, employing 20 or more employees. Non-allocated capital formation by regions and capital formation abroad are not taken into account. 51 Seštevek največjega števila ležišč, ki so bila pri posamezni enoti na voljo turistom celo leto. / Sum of the maximum number of beds in each unit available to tourists throughout the year. Vira: SURS, MNZ / Sources:SORS, MNZ 1.037 5.227 26.693 5.067 183.238 643.973 36.534 624 29.960 29.215 30.664 Spodnjeposavska statistical region Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, 1. julij 2010 Population by age groups and sex, 1 Juliy 2010 mOH/Men e skupine (leta) Ženske /Women 35.214 age groups (years) 34.978 201 232 714 555 1.271 1.003 1.752 1.324 1.713 1.497 1.679 2.086 2.067 2.779 2.497 2.806 2.674 2.855 2.663 2.676 2.440 2.664 2.353 2.844 2.399 2.667 2.289 2.267 1.939 1.6911 1.683 1.623 1.625 1.499 1.665 1.583 % 5 5 % © SURS Notranje selitve - priselitve v spodnjeposavsko regijo in odselitve iz te regije, 2010 Internal migration - immigrants to and emigrants from the Spodnjeposavska region, 2010 število /number 1250 1500 1750 Skupaj / Total Osrednjeslovenska Savinjska Jugovzhodna Slovenija Podravska Obalno-kraška Gorenjska Zasavska Goriška Notranjsko-kraška Pomurska Koroška 1 1 priselitve im migrants odselitve emigrants Upoštevane so notranje selitve državljanov RS in tujcev. / Data on internal migration of citizens of the RS and foreigners are included. Statistična regija jugovzhodna Slovenija šifra, ime občine / code & name of municipality 017 Črnomelj 104 Ribnica 157 Dolenjske Toplice 109 Semič 048 Kočevje 179 Sodražica 165 Kostel 203 Straža 066 Loški Potok 119 Šentjernej 073 Metlika 211 Šentrupert 212 Mirna 121 Škocjan 170 Mirna Peč 206 Šmarješke Toplice 199 Mokronog - Trebelno 130 Trebnje 085 Novo mesto 193 Žužemberk 088 Osilnica Jugovzhodna Slovenija, po površini naša največja statistična regija, povezuje v enoto štiri pokrajine: deželo suhe robe, deželo kočevskega medveda, deželo cvička in deželo zelenega Jurija. Njen razvoj omogoča v največji meri industrija (avtomobilska, farmacevtska in druga lahka industrija); taje leta 2009 ustvarila skoraj polovico bruto dodane vrednosti v tej regiji. Po vrednosti vlaganj na prebivalca so bila tukajšnja podjetja, družbe in organizacije z najmanj 20 zaposlenimi v letu 2010 na četrtem mestu v Sloveniji, njihove bruto investicije v nova osnovna sredstva na prebivalca pa so bile le malo višje od državnega povprečja. Pomembno vlogo ima tudi raziskovalno-razvojna dejavnost; v letu 2009 so izdatki zanjo znašali kar 3,4 % BDPte regije. Finančna sredstva za to dejavnost so skoraj v celoti prispevale gospodarske družbe. Stopnja brezposelnosti v tej regiji je bila nižja od slovenskega povprečja; manj ugodna pa je bila tu izobrazbena struktura brezposelnih (skoraj polovica teh oseb je namreč imela najnižjo stopnjo izobrazbe). Znatno ugodnejši so prebivalstveni kazalniki. V letu 2010 je bila regija po prirastu prebivalcev na tretjem mestu v državi, število prebivalcev pa se je povečalo predvsem zaradi novorojencev. Delež mladih (0-14 let) je bil tu glede na preostale regije še vedno eden večjih, vendar je bil že manjši od deleža oseb, starih 65 ali več let. Ne glede na to je povprečna starost prebivalcev jugovzhodne Slovenije najnižja v državi (leta 2010 je bila za več kot 2 leti nižja kot v regijah z najvišjo povprečno starostjo prebivalcev). This statistical region in the south-east of Slovenia is the largest region in the country and incorporates four distinct parts: the land of woodenware, of the brown bear, of light red wine Cviček and of Zeleni Jurij (Green George). The development of this region is largely the result of industry (car industry, pharmaceutical industry and other light industry) as it created almost a half of gross value added in the region in 2009. In 2010, enterprises, companies and organisations with 20 or more employees were fourth in the country according to per capita gross investments in new fixed assets and only slightly exceeded the national. The expenditure on research and development (R&D), which amounted to 3.4% of the regional GDP in 2009, underlined the importance of R&D in the region. The main sources of financing were business enterprises. This region had lower registered unemployment rates than the national average. However, the structure of unemployed was less favourable since almost half of them had the lowest level of education. Population indicators are much more favourable. In 2010 the region was third in terms of population increase, which mainly increased due to the higher number of newborns. The share of young people (aged 0-14) was still among the highest in the country, although it was already lower than the share of people aged 65 or more. Despite that, the mean age of population in Jugovzhodna Slovenija is the lowest; in 2010 it was more than 2 years lower than the mean age of population in those regions with the highest mean age. Površina,2 km2, 1. 7. 2010 2.675 Area, km2, 1. 7. 2010 Število prebivalcev, 1. 7. 2010 142.408 Population, 1. 7. 2010 Gostota prebivalstva, 1. 7. 2010 53,2 Density of population, 1. 7. 2010 Število živorojenih, 2010 1.655 Number of live births, 2010 Število umrlih, 2010 1.297 Number of deaths, 2010 Naravni prirast, 2010 358 Natural increase, 2010 Število učencev, 2010/201111.861 Number of pupils, 2010I2011'> Število dijakov, 2010/20111' 6.327 Number of upper secondary school pupils, 2010120111' Število študentov, 2010/20118.007 Number of tertiary students, 2010120112> Število diplomantov, 20102) 1.378 Number of tertiary graduates, 2010$ Število delovno aktivnih prebivalcev, 2010 53.137 Number of persons in employment, 2010 Število zaposlenih oseb, 2010 47.145 Number of persons in paid employment, 2010 Število samozaposlenih oseb, 2010 5.992 Number of self-employed persons, 2010 Število registriranih brezposelnih oseb, 2010 6.653 Number of registered unemployed persons, 2010 Povprečna mesečna bruto plača po regiji prebivališča, skupaj, EUR, 2010-2' 1.497 Average monthly gross earning by statistical region of residence, total, EUR, 2010$ za mošk3e2', EUR 1.505 for men3', EUR za ženske2/ EUR 1.487 for women3', EUR Število podjetij, 2010 8.877 Number of enterprises, 2010 Prihodek podjetij, mio. EUR, 2010 5.729 Turnover of enterprises, mio EUR, 2010 Bruto investicije v nova osnovna sredstva4', 1.000 EUR, 2010 319.085 Gross investments (new assets' !, ;_ooo EUR, 2010 Regionalni bruto domači proizvod, mio. EUR, 2009 Regional gross domestic product, mio EUR, 2009 Število kmetijskih gospodarstev, 2010 Number of agricultural holdings, 2010 Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2010 Utilised agricultural area, ha, 2010 Število ležišč5', 2010 Number of bed places5>, 2010 Število prihodov turistov, 2010 Number of tourist arrivals, 2010 Število prenočitev turistov, 2010 Number of overnight stays, 2010 Število osebnih vozil, 31. 1 2. 2010 Number of passenger cars, 31. 12. 2010 Število cestnoprometnih nesreč, 2010 Number of road traffic accidents, 2010 Število stanovanj, stanovanjski sklad, 31. 12. 2010 Number of dwellings, Dwelling stock, 31.12. 2010 Količina zbranih komunalnih odpadkov, t, 2010 Municipal waste collected, t, 2010 Tekoči izdatki za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2009 Current expenditure for environmental protection, 1,000 EUR, 2009 Investicije za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2009 42.647 Gross fixed capital formation for environmental protection, 1,000 EUR, 2009 " Podatki se nanašajo na začetek šolskega leta. / Data relate to the beginning of the school year. 7) Podatki vključujejo vpisane/diplomirane na višješolskem strokovnem, visokošolskem strokovnem, univerzitetnem, specialističnem, magistrskem in doktorskem študiju. /Data include enrolled/graduated from post-secondary vocational, higher professional, university, specialist's, master's and dođoral studies. 31 Začasni podatki. / Pro visional data. 4) Podatki vključujejo podjetja, družbe in organizacije iz vseh dejavnostih po SKD, ki zaposlujejo 20 in več oseb. Nerazporejene investicije po regijah in investicije v tujini niso zajete. / Data include enterprises, companies and organisations in all SKD ađivities, employing 20 or more employees. Non-allocated capital formation by regions and capital formation abroad are not taken into account. 51 Seštevek največjega števila ležišč, ki so bila pri posamezni enoti na voljo turistom celo leto. / Sum of the maximum number of beds in each unit available to tourists throughout the year. Vira: SURS, MNZ / Sources:SORS, MNZ 2.267 8.079 49.400 5.430 108.387 381.204 72.654 1.308 59.443 97.920 22.986 Jugovzhodna Slovenija statistical region Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, 1. julij 2010 Population by age groups and sex, 1 July 2010 Moški / Men starost e sk upin (leta) Ženske/ Women 71.755 age groups (years) 70.653 90 + p 372 313 85 89 1.240 1.037 80 84 2.287 1.937 75 79 3.206 2.637 70 74 3.303 2.745 65 69 3.002 3.715 60 64 3.665 5.140 55 59 4.700 5.756 50 54 5.258 5.837 45 49 5.575 5.612 40 44 4.918 5.311 35 39 4.586 5.903 30 34 5.064 5.831 25 29 4.976 4.821 20 24 4.124 4.192 15 19 3.999 3.577 10 14 3.406 3.402 5 9 3.286 3.924 0 4 3.686 % 5 5 % Notranje selitve - priselitve v jugovzhodno Slovenijo in odselitve iz te regije, 2010 Internal migration Skupaj / Total Osrednjeslovenska Spodnjeposavska Savinjska Gorenjska Podravska Obalno-kraška Goriška Notranjsko-kraška Koroška Pomurska Zasavska immigrants to and emigrants from the Jugovzhodna Slovenija, 201 število / number 2500 3000 3500 priselitve immigrants odselitve emigrants Upoštevane so notranje selitve državljanov RS in tujcev. / Data on internal migration of citizens of the RS and foreigners are included. Osrednjeslovenska statistična regija rs šifra, ime občine / code & name of municipality 005 Borovnica 008 Brezovica 020 Dobrepolje 039 Ivančna Gorica 043 Kamnik 164 Komenda 072 Mengeš 077 Moravče 123 Škofljica 194 Šmartno pri Litiji 186 Trzin 134 Velike Lašče 138 Vodice 140 Vrhnika 021 Dobrova - Polhov Gradec 060 Litija 022 Dol pri Ljubljani 023 Domžale 032 Grosuplje 162 Horjul 064 Logatec 068 Lukovica 071 Medvode 061 Ljubljana 208 Log - Dragomer 037 Ig Po svoji legi je to središčna, po gostoti prebivalcev najgosteje naseljena, po številu prebivalcev največja, po površini pa naša druga največja statistična regija. Poleg ugodne lege sta njeni pomembni prednosti tudi dobra prometna povezanost in to, da se v njej nahaja glavno mesto države. Skratka, ta regija je naša gospodarsko najbolj razvita regija; v letu 2009 je ustvarila 25-krat večji BDP kot zasavska regija ali dobro tretjino celotnega slovenskega BDP, od tega že več kot tri četrtine v storitvenih dejavnostih. Vrednost vlaganj v nova osnovna sredstva tukajšnjih podjetij, družb in organizacij z najmanj 20 zaposlenimi, merjena na prebivalca, je bila v letu 2010 trikrat višja od vrednosti vlaganj v koroški regiji. Ta regija je zelo pomembna tudi z zaposlitvenega vidika, tudi za prebivalce iz drugih regij; število delovno aktivnih prebivalcev, zaposlenih v tej regiji, je namreč precej večje od števila delovno aktivnih prebivalcev, ki v tej regiji bivajo. Plače zaposlenih v podjetjih so v tej regiji najvišje (povprečna slovenska neto plača je v letu 2010 znašala 970 EUR, povprečna neto plača v tej regiji pa je bila za 90 EUR višja). Izobrazbeni potencial regije se kaže med drugim tudi v deležu oseb, starih 25-64 let, z višje- in visokošolsko izobrazbo, saj je tukaj najvišji. Ta regija je pomembna tudi zaradi razvojno-raziskovalne dejavnosti -zaradi obsega bruto domačih izdatkov, ki jih namenja za to dejavnost, in tudi zaradi števila zaposlenih v tej dejavnosti. This is the central and the most densely populated statistical region in Slovenia; it has the largest number of inhabitants and is the second largest in terms of territory. The essential advantages of the region are its central position, good traffic connections in all directions and the fact that the country's capital is located in it. As economically the most developed region, in 2009 it created 25 times more GDP than the Zasavska region or a third of the national GDP; more than three quarters from service activities. Per capita gross investments in new fixed assets of regional enterprises, companies and organisations with 20 or more employees were in 2010 three times the value of investments in the Koroška region. That Osrednjeslovenska is important as regards employment is confirmed by the fact that the number of jobs in the region is much larger than the number of persons in employment living in it. Earnings of persons employed in this region are the highest in the country: in 2010 the average net earnings in the country amounted to EUR 970, while in this region they were EUR 90 higher. The education potential of the region is shown by the share of people with post secondary education aged 25-64; their share in this region was the highest among regions in 2010. The region is also important in the field of research and development (R&D) both with the highest gross domestic expenditure and the highest number of R&D personnel. Površina,2 km2, 1. 7. 2010 2.555 Area, km2, 1. 7. 2010 Število prebivalcev, 1. 7. 2010 531.811 Population, 1. 7. 2010 Gostota prebivalstva, 1. 7. 2010 208,1 Density of population, 1. 7. 2010 Število živorojenih, 2010 6.413 Number of live births, 2010 Število umrlih, 2010 4.080 Number of deaths, 2010 Naravni prirast, 2010 2.333 Natural increase, 2010 Število učencev, 2010/201142.188 Number of pupils, 2010I2011'> Število dijakov, 2010/20111» 20.918 Number of upper secondary school pupils, 2010120111' Število študentov, 2010/201128.134 Number of tertiary students, 2010120112> Število diplomantov, 20102) 5.265 Number of tertiary graduates, 20102* Število delovno aktivnih prebivalcev, 2010 275.435 Number of persons in employment, 2010 Število zaposlenih oseb, 2010 254.840 Number of persons in paid employment, 2010 Število samozaposlenih oseb, 2010 20.595 Number of self-employed persons, 2010 Število registriranih brezposelnih oseb, 2010 20.879 Number of registered unemployed persons, 2010 Povprečna mesečna bruto plača po regiji prebivališča, skupaj, EUR, 20102' 1.753 Average monthly gross earning by statistical region of residence, total, EUR, 20103' za mošk3e2', EUR 1.783 for men3', EUR za ženske2', EUR 1.718 for women3', EUR Število podjetij, 2010 54.390 Number of enterprises, 2010 Prihodek podjetij, mio. EUR, 2010 39.188 Turnover of enterprises, mio EUR, 2010 M-s Bruto investicije v nova osnovna sredstva4', 1.000 EUR, 2010 1.706.197 Gross investments (new assets)4', 1,000 EUR, 2010 Regionalni bruto domači proizvod, mio. EUR, 2009 Regional gross domestic product, mio EUR, 2009 Število kmetijskih gospodarstev, 2010 Number of agricultural holdings, 2010 Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2010 Utilised agricultural area, ha, 2010 Število ležišč5', 2010 Number of bed places5, 2010 Število prihodov turistov, 2010 Number of tourist arrivals, 2010 Število prenočitev turistov, 2010 Number of overnight stays, 2010 Število osebnih vozil, 31. 12. 2010 Number of passenger cars, 31. 12. 2010 Število cestnoprometnih nesreč, 2010 Number of road traffic accidents, 2010 Število stanovanj, stanovanjski sklad, 31. 12. 2010 Number of dwellings, Dwelling stock, 31.12. 2010 Količina zbranih komunalnih odpadkov, t, 2010 Municipal waste collected, t, 2010 Tekoči izdatki za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2009 Current expenditure for environmental protection, 1,000 EUR, 2009 Investicije za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2009 71.508 Gross fixed capital formation for environmental protection, 1,000 EUR, 2009 " Podatki se nanašajo na začetek šolskega leta. / Data relate to the beginning of the school year. 71 Podatki vključujejo vpisane/diplomirane na višješolskem strokovnem, visokošolskem strokovnem, univerzitetnem, specialističnem, magistrskem in doktorskem študiju. / Data include enrolled/graduated from post-secondary vocational, higher professional, university, specialist's, master's and dodo ral studies. 31 Začasni podatki. / Pro visional data. 41 Podatki vključujejo podjetja, družbe in organizacije iz vseh dejavnostih po SKD, ki zaposlujejo 20 in več oseb. Nerazporejene investicije po regijah in investicije v tujini niso zajete. / Data include enterprises, companies and organisations in all SKD ađivities, employing 20 or more employees. Non-allocated capital formation by regions and capital formation abroad are not taken into account. 51 Seštevek največjega števila ležišč, ki so bila pri posamezni enoti na voljo turistom celo leto. / Sum of the maximum number of beds in each unit available to tourists throughout the year. Vira: SURS, MNZ / Sources:SORS, MNZ 12.982 8.673 62.617 11.438 449.117 858.429 279.277 5.986 212.913 235.071 117.807 Osrednjeslovenska statistical region Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, 1. julij 2010 Population by age groups and sex, 1 July 2010 Moški/Men 260.629 462 1.608 4.052 7.109 9.684 10.591 14.086 18.466 18.402 19.747 20.238 20.355 21.874 20.294 19.539 13.514 12.600 12.570 15.438 % 5 e skupine (leta) age groups (years) 90 + 85 89 80 84 75 79 70 74 60 64 55 59 50 54 45 49 40 44 35 39 30 34 25 29 20 24 15 19 10 14 5 9 0 4 Ženske / Women 271.182 1.728 4.730 8.252 10.884 12.174 12.726 15.443 19.006 18.685 19.420 19.675 19.369 20.449 18.619 19.001 13.193 11.505 11.752 14.571 5 % Notranje selitve - priselitve v osrednjeslovensko regijo in odselitve iz te regije, 2010 Internal migration - immigrants to and emigrants from the 4000 = k Osrednjeslovenska region, 2 število / number 10000 12000 14000 Skupaj / Total Gorenjska Jugovzhodna Slovenija Savinjska Obalno-kraška Goriška Podravska Notranjsko-kraška Spodnjeposavska Pomurska Koroška Zasavska emigiants Upoštevane so notranje selitve državljanov RS in tujcev. / Data on internal migration of citizens of the RS and foreigners are included. priselitve immigrants Gorenjska statistična regija šifra, ime občine / code & name of municipality 003 Bled 004 Bohinj 012 Cerklje na Gorenjskem 027 Gorenja vas - Poljane 207 Gorje 041 Jesenice 163 Jezersko 052 Kranj 053 Kranjska Gora 082 Naklo 095 Preddvor 102 Radovljica 117 Šenčur 122 Škof j a Loka 131 Tržič 146 Železniki 147 Žiri 192 Žirovnica Ta statistična regija je skoraj v celoti alpska in deloma zaščitena kot narodni park. Njena značilnost so visoke gore, med katerimi je najvišji Triglav, simbol slovenstva. Razgiban relief in podnebje sta dobra osnova za turistično dejavnost. Gorenjska regija je v letu 2010 ustvarila 18 % vseh turističnih prenočitev v državi; večinoma so bile to prenočitve gostov iz tujine (okoli 70 %). Po številu ležišč na 1.000 prebivalcevje bila druga med vsemi regijami, čeprav jih je imela pol manj od obalno-kraške regije, prve po vrednosti tega kazalnika. Kmetijska dejavnost v tej regiji gospodarsko sicer ni najpomembnejša, kljub temu pa tukajšnja kmetijska gospodarstva sodijo med večja v državi, tako po povprečni površini kmetijskih zemljišč v uporabi kot tudi po številu glav velike živine na kmetijsko gospodarstvo. Prebivalstveni kazalniki so ugodni. V letu 2010 je bila ta regija ena izmed treh, v katerih je bil naravni prirast višji od državnega povprečja. Delež mladega prebivalstva je bil v tej regiji najvišji (15,1 %). V začetku leta 2011 so tri od štirih družin v gorenjski regiji imele otroke; družine z otroki pa so imele povprečno 1,65 otroka. Med družinami so prevladovale družine zakonskih parov; takih družin je bilo 65 %; družin zunajzakonskih partnerjev je bilo okrog 10 %, enostarševskih družin pa okrog 25 %. Med aktivnimi prebivalci te regije je bilo v letu 2010 le 8,1 % takih, ki so bili brez zaposlitve; delež brezposelnih, ki so zaposlitev iskali več kot eno leto, pa je bil najmanjši v državi (2,7 %). The region of high mountains, including the symbol of Slovenia, Triglav, is almost entirely Alpine. A large part of this statistical region is protected as a national park. The relief and climate are good bases for tourism. In 2010, Gorenjska recorded almost 18% of tourist overnights in Slovenia, of which 70% by foreign tourists. As regards the number of beds per 1,000 population, Gorenjska ranked second in Slovenia even though it still had half fewer beds than the Obalno-kraška region. Although agriculture in this region is not among the most important activities, agricultural holdings are among the largest in the country both in terms of average utilised agricultural area and in terms of the number of livestock units. Population indicators indicate a favourable situation. In 2010 Gorenjska ranked among the three regions with natural increase over the national average. The share of young people was among the highest in the country (15.1%). At the beginning of 2011 three out of four families in Gorenjska had children. The average family with children had 1.65 children. Among families, married couples prevailed (65%), while unmarried couples comprised 10% and lone parent families around 25% of families. In 2010, only 8.1% of the labour force was unemployed and only 2.7% of unemployed persons spent more than one year to get a job. Površina, km2, 1. 7. 2010 2.137 Area, km2, 1. 7. 2010 Število prebivalcev, 1. 7. 2010 203.192 Population, 1. 7. 2010 Gostota prebivalstva, 1. 7. 2010 95,1 Density of population, 1. 7. 2010 Število živorojenih, 2010 2.422 Number of live births, 2010 Število umrlih, 2010 1.715 Number of deaths, 2010 Naravni prirast, 2010 707 Natural increase, 2010 Število učencev, 2010/201117.025 Number of pupils, 2010I2011'> Število dijakov, 2010/20111' 8.647 Number of upper secondary school pupils, 20101201 Število študentov, 2010/201110.720 Number of tertiary students, 2010120112> Število diplomantov, 20102) 1.863 Number of tertiary graduates, 2010$ Število delovno aktivnih prebivalcev, 2010 70.529 Number of persons in employment, 2010 Število zaposlenih oseb, 2010 63.253 Number of persons in paid employment, 2010 Število samozaposlenih oseb, 2010 7.275 Number of self-employed persons, 2010 Število registriranih brezposelnih oseb, 2010 7.322 Number of registered unemployed persons, 2010 Povprečna mesečna bruto plača po regiji prebivališča, skupaj, EUR, 2010"' 1.544 Average monthly gross earning by statistical region of residence, total, EUR, 2010$ za moške3', EUR 1.592 for men3', EUR za ženske3', EUR 1.485 for women*, [ijR Število podjetij, 2010 16.165 Number of enterprises, 2010 Prihodek podjetij, mio. EUR, 2010 6.213 Turnover of enterprises, mio EUR, 2010 Bruto investicije v nova osnovna sredstva4', 1.000 EUR, 2010 308.144 Gross investments (new assets'4', 1,000 EUR, 2010 Regionalni bruto domači proizvod, mio. EUR, 2009 Regional gross domestic product, mio EUR, 2009 Število kmetijskih gospodarstev, 2010 Number of agricultural holdings, 2010 Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2010 Utilised agricultural area, ha, 2010 Število ležišč5', 2010 Number of bed places5', 2010 Število prihodov turistov, 2010 Number of tourist arrivals, 2010 Število prenočitev turistov, 2010 Number of overnight stays, 2010 Število osebnih vozil, 31. 12. 2010 Number of passenger cars, 31. 12. 2010 Število cestnoprometnih nesreč, 2010 Number of road traffic accidents, 2010 Število stanovanj, stanovanjski sklad, 31. 12. 2010 Number of dwellings, Dwelling stock, 31.12. 2010 Količina zbranih komunalnih odpadkov, t, 2010 Municipal waste collected, t, 2010 Tekoči izdatki za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2009 Current expenditure for environmental protection, 1,000 EUR, 2009 Investicije za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2009 29.447 Gross fixed capital formation for environmental protection, 1,000 EUR, 2009 " Podatki se nanašajo na začetek šolskega leta. / Data relate to the beginning of the school year. 7) Podatki vključujejo vpisane/diplomirane na višješolskem strokovnem, visokošolskem strokovnem, univerzitetnem, specialističnem, magistrskem in doktorskem študiju. / Data include enrolled/graduated from post-secondary vocational higher professional, university, specialist's, master's and dodo ral studies. 31 Začasni podatki. / Pro visional data. 4 Podatki vključujejo podjetja, družbe in organizacije iz vseh dejavnostih po SKD, ki zaposlujejo 20 in več oseb. Nerazporejene investicije po regijah in investicije v tujini niso zajete. / Data include enterprises, companies and organisations in all SKD ađivities, employing 20 or more employees. Non-allocated capital formation by regions and capital formation abroad are not taken into account. 51 Seštevek največjega števila ležišč, ki so bila pri posamezni enoti na voljo turistom celo leto. / Sum of the maximum number of beds in each unit available to tourists throughout the year. Vira: SURS, MNZ / Sources:SORS, MNZ 2.872 4.476 31.411 25.575 586.567 1.584.895 105.283 1.820 81.597 83.301 22.011 Gorenjska statistical region Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, 1. julij 2010 Population by age groups and sex, 1 July 2010 Moiki / Men starostne skupine (leta) Ženske /Women 100.344 age groups (years) 102.848 167 90 + b 647 1.780 1.668 80 84 3.262 2.766 75 79 4.445 4.034 70 74 4.865 4.443 5.135 5.375 60 64 5.834 7.194 55 59 7.127 7.181 50 54 7.248 7.541 45 49 7.455 7.519 40 44 7.270 7.622 35 39 7.033 8.320 30 34 7.370 7.677 25 29 7.216 6.809 20 24 6.063 5.489 15 19 5.267 5.166 10 5 0 14 9 4 4.761 5.034 4.679 5.743 5.391 % 5 1 1 5 % Notranje selitve - priselitve v gorenjsko regijo in odselitve iz te regije, 2010 Internal migration - immigrants to and emigrants from the Gorenjska region, 2010 število /number 0 500 1000 1500 2000 2500 3000 3500 4000 Skupaj / Total Osrednjeslovenska Podravska Savinjska Obalno-kraška Jugovzhodna Slovenija Goriška Pomurska Spodnjeposavska Zasavska Notranjsko-kraška Koroška Upoštevane so notranje selitve di ev. / Data on internal migration of citizens of the RS and foreigners are included. _1_j_1_1_1_ 1 1 e SURS |—! priselit« '—' mrnigrants i—i odseStve — emigrant; 3 3 a i Ì Ò Ì Notranjsko-kraška statistična regija šifra, ime občine / code & name of municipality 150 Bloke 013 Cerknica 038 Ilirska Bistrica 065 Loška dolina 091 Pivka 094 Postojna Podzemni kraški svet s svetovno znano Postojnsko jamo ter presi hajoče Cerkniško jezero sodita med glavne znamenitosti te statistične regije. Po površini je to ena naših manjših regij, po gostoti prebivalstva pa najredkeje naseljena regija v državi (ima na primer šestkrat manj prebivalcev na km2 kot najgosteje naseljena osrednjeslovenska regija). Regija sodi med gospodarsko šibkejše v državi (k slovenskemu BDPje leta 2009 prispevala le 1,8 %). Tukajšnja podjetja ustvarijo malo več kot odstotek vseh prihodkov slovenskih podjetij in zaposlujejo 2 % vseh oseb, ki delajo v slovenskih podjetjih. Po številu zaposlenih (povprečno 4 na podjetje) spadajo med manjša podjetja v državi. Notranjsko-kraška regija izstopa po najvišji stopnji delovne aktivnosti v Sloveniji (v letu 2010 je bila 62,8-odstotna), najvišji pa je tudi odstotek zaposlenih med mladimi (v začetku leta 2011 je bilo med moškimi, starimi 15-29 let, zaposlenih skoraj polovica, med enako starimi ženskami pa je bilo zaposlenih več kot tretjina). Na zaposlenega prebivalca v regiji je takrat prišlo 1,34 osebe, ki so bile brezposelne, delovno neaktivne ali mlajše od 15 let. Ta regija izstopa tudi po številčnosti med regij ski h delovnih migrantov; konec leta 2010 se je kar tretjina delovno aktivnih iz te regije vozila na delo v sosednjo regijo. Da sodijo prebivalci te regiji med m obilnejše v državi, pove tudi dejstvo, da je ta regija tretja po številu osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev. The underground Karst world with the world famous Postojna Cave and the intermittent Cerknica Lake is the most important feature of this statistical region. As regards the area, this is one of the smallest regions in Slovenia; and it is the least densely populated, having 6 times lower population density than the Osrednjeslovenska region. The Notranjsko-kraška region is among economically less developed in the country as in 2009 it contributed only 1.8% of Slovenia's GDP. Enterprises in the region generate around 1% of the total turnover of all Slovenian enterprises. They employ 2% of all persons employed and are with only 4 persons in paid employment on average among smaller enterprises in the country. This region has the highest employment rate in the country (in 2010 62.8%). The highest among regions is also the employment rate of young people - in the beginning of 2011 almost half of men and more than a third of women aged 15-29 were employed. For each employed person in the region there were 1.34 persons who were unemployed, inactive or younger than 15 years of age. Typical for this region is also a large share of inter-regional labour migrants. At the end of 2010 a third of employed persons worked in the neighbouring regions. As regards the number of passenger cars per 1,000 population, Notranjsko-kraška ranks third in the country, which shows that people in the region are among the most mobile in Slovenia. Površina, km2, 1. 7. 2010 1.456 Area, km2, 1. 7. 2010 Število prebivalcev, 1. 7. 2010 52.256 Population, 1. 7. 2010 Gostota prebivalstva, 1. 7. 2010 35,9 Density of population, 1. 7. 2010 Število živorojenih, 2010 571 Number of live births, 2010 Število umrlih, 2010 535 Number of deaths, 2010 Naravni prirast, 2010 36 Natural increase, 2010 Število učencev, 2010/2011 D 4.032 Number of pupils, 2010I2011'> Število dijakov, 2010/20111' 1.993 Number of upper secondary school pupils, 20101201 Število študentov, 2010/20112 2.686 Number of tertiary students, 2010120112> Število diplomantov, 20102) 532 Number of tertiary graduates, 2010$ Število delovno aktivnih prebivalcev, 2010 17.825 Number of persons in employment, 2010 Število zaposlenih oseb, 2010 1 5.795 Number of persons in paid employment, 2010 Število samozaposlenih oseb, 2010 2.031 Number of self-employed persons, 2010 Število registriranih brezposelnih oseb, 2010 2.094 Number of registered unemployed persons, 2010 Povprečna mesečna bruto plača po regiji prebivališča, skupaj, EUR, 20102' 1.408 Average monthly gross earning by statistical region of residence, total, EUR, 2010$ za moške2', EUR 1.427 for men3', EUR za ženske2', EUR 1.384 for women*, [ijR Število podjetij, 2010 3.766 Number of enterprises, 2010 Prihodek podjetij, mio. EUR, 2010 1.209 Turnover of enterprises, mio EUR, 2010 Bruto investicije v nova osnovna sredstva4', 1.000 EUR, 2010 57.079 Gross investments (new assets) !, ;_ooo EUR, 2010 Regionalni bruto domači proizvod, mio. EUR, 2009 Regional gross domestic product, mio EUR, 2009 Število kmetijskih gospodarstev, 2010 Number of agricultural holdings, 2010 Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2010 Utilised agricultural area, ha, 2010 Število ležišč5', 2010 Number of bed places5!, 2010 Število prihodov turistov, 2010 Number of tourist arrivals, 2010 Število prenočitev turistov, 2010 Number of overnight stays, 2010 Število osebnih vozil, 31. 1 2. 2010 Number of passenger cars, 31. 12. 2010 Število cestnoprometnih nesreč, 2010 Number of road traffic accidents, 2010 Število stanovanj, stanovanjski sklad, 31. 12. 2010 Number of dwellings, Dwelling stock, 31.12. 2010 Količina zbranih komunalnih odpadkov, t, 2010 Municipal waste collected, t, 2010 Tekoči izdatki za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2009 Current expenditure for environmental protection, 1,000 EUR, 2009 Investicije za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2009 2.689 Gross fixed capital formation for environmental protection, 1,000 EUR, 2009 " Podatki se nanašajo na začetek šolskega leta. / Data relate to the beginning of the school year. 7) Podatki vključujejo vpisane/diplomirane na višješolskem strokovnem, visokošolskem strokovnem, univerzitetnem, specialističnem, magistrskem in doktorskem študiju. /Data include enrolled/graduated from post-secondary vocational higher professional, university, specialist's, master's and dodo ral studies. 31 Začasni podatki. / Pro visional data. 4) Podatki vključujejo podjetja, družbe in organizacije iz vseh dejavnostih po SKD, ki zaposlujejo 20 in več oseb. Nerazporejene investicije po regijah in investicije v tujini niso zajete. / Data include enterprises, companies and organisations in all SKD adivities, employing 20 or more employees. Non-allocated capital formation by regions and capital formation abroad are not taken into account. 51 Seštevek največjega števila ležišč, ki so bila pri posamezni enoti na voljo turistom celo leto. / Sum of the maximum number of beds in each unit available to tourists throughout the year. Vira: SURS, MNZ / Sources:SORS, MNZ 653 2.881 22.240 1.851 36.866 58.980 28.503 527 21.756 10.206 3.660 Notranjsko-kraška statistical region Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, 1. julij 2010 Population by age groups and sex, 1 July 2010 Moüi/Men 26.372 44 181 446 781 1.015 1.118 1.559 2.100 2.125 2.083 2.009 2.082 2.110 2.055 1.579 1.341 1.197 1.168 1.379 % 5 starostne skupine (leta) age groups (years) 90 + 85-89 Ženske / Women 25.664 207 567 931 1.161 1.265 1.192 1.503 1.886 1.826 1.888 1.789 1.732 1.913 1.806 1.380 1.263 1.165 1.123 1.287 5 % Notranje selitve - priselitve v notranjsko-kraško regijo in odselitve iz te regije, 2010 Internal migration - immigrants to and emigrants from the Notranjsko-kraška region, 2010 število /number 0 250 500 750 1000 1250 1500 1750 Skupaj / Total m m z r Osrednjeslovenska G SURS Obalno-kraška Goriška Gorenjska Savinjska Jugovzhodna Slovenija Podravska Spodnjeposavska I—i priselitve Pomurska —' immigrants Zasavska i—i odselitve Koroška — emigranti Upoštevane so notranje selitve državljanov RS in tujcev. / Data on internal migration of citizens of the RS and foreigners are included. Goriška statistična regija 001 Ajdovščina šifra, ime občine / code & name of municipality 046 Kobarid 006 Bovec 007 Brda 014 Cerkno 036 Idrija 044 Kanal 075 Miren - Kostanjevica 084 Nova Gorica 201 Renče-Vogrsko 183 Šempeter - Vrtojba 1 28 Tolmin 136 Vipava Goriška statistična regija lezi na zar ìodu države, ob italijanski meji. Julijske Alpe, reka Soča in rodovitna Vipavska dolina so najbolj prepoznavne naravnogeografske značilnosti regije. Čeprav je ta regija ustvarila leta 2009 manj kot 6 % slovenskega BDP, je bila po ustvarjenem BDP na prebivalca na tretjem mestu v državi. Plače zaposlenih v podjetjih so bile prav tako na tretjem mestu v državi, vendar so bile nižje od slovenskega povprečja. Ta regija je izstopala tudi po številu upravičencev do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva in tudi po številu očetov, ki so izrabili pravico do očetovskega dopusta in nadomestila. Ker prebivalci goriške regije dočakajo v povprečju najvišjo starost med Slovenci, je tudi delež prebivalcev, starih 65 ali več let, tukaj največji v državi (sredi leta 2010 je znašal že 18.0 %). Takrat je bilo med prebivalci te regije 13,7 % otrok (tj. oseb, starih 0-14 let). Goriške vrtce je v letu 2010 obiskovalo 70 % vseh otrok v starosti 1-5 let; v osnovnih šolah v tej regiji se je izobraževalo v povprečju 140 otrok, to je 110 otrok manj kot v osnovnih šolahvosrednjeslovenski regiji. Po deležu vpisanih v študijske prog rame v starostni skupini 19-26 let je bila goriška regija prva med regijami; v letu 2010 je bilo med osebami, starimi 19-26 let, skoraj dve tretjini študentov (v osrednjeslovenski regiji jih je bilo med toliko starimi osebami malo manj kot polovica). This statistical region lies at the far west of Slovenia along the border with Italy. The Julian Alps, the Soča River and the fertile Vipava valley are the most prominent natural features of this region. Although it contributed less than 6% to total national GDP in 2009, in terms of GDP per capita it ranked third in the country. Earnings of persons employed by enterprises were also third in the country in 2010, but were under the national average. This region had the highest rate of people working part-time due to parenthood and the highest rate of fathers who were beneficiaries of father's compensation and paternity leave. As life expectancy is the highest in Slovenia, the share of people aged 65 or more is also the highest. In 2010 the share of old people in Goriška was already 18.0%. The share of children aged 0-14 was 13.7%. In Goriška 70% of children aged 1-5 years attended kindergartens, while on average 140 pupils attended elementary schools, i.e. 110 fewer than in the Osrednjeslovenska region. According to the enrolment in tertiary programs among persons in the age group 1926 years Goriška was first in the country with almost two thirds of persons aged 19-26 being students, while in Osrednjeslovenska among persons aged 19-26 fewer than half were students. Površina,2 km2, 1. 7. 2010 2.325 Area, km2, 1. 7. 2010 Število prebivalcev, 1. 7. 2010 119.126 Population, 1. 7. 2010 Gostota prebivalstva, 1. 7. 2010 51,2 Density of population, 1. 7. 2010 Število živorojenih, 2010 1.303 Number of live births, 2010 Število umrlih, 2010 1.155 Number of deaths, 2010 Naravni prirast, 2010 148 Natural increase, 2010 Število učencev, 2010/20111> 9.058 Number of pupils, 2010I2011'> Število dijakov, 2010/20111' 1 4.823 Number of upper secondary school pupils, 2010120111' Število študentov, 2010/20112) 2 6.524 Number of tertiary students, 2010120112> Število diplomantov, 20102) 1.230 Number of tertiary graduates, 2010$ Število delovno aktivnih prebivalcev, 2010 46.517 Number of persons in employment, 2010 Število zaposlenih oseb, 2010 40.904 Number of persons in paid employment, 2010 Število samozaposlenih oseb, 2010 5.613 Number of self-employed persons, 2010 Število registriranih brezposelnih oseb, 2010 4.528 Number of registered unemployed persons, 2010 Povprečna mesečna bruto plača po regiji prebivališča, skupaj, EUR, 2010-2' 1.519 Average monthly gross earning by statistical region of residence, total, EUR, 2010$ za mošk3e2', EUR 1.560 for men3', EUR za ženske2', EUR 1.468 for women3', EUR Število podjetij, 2010 10.514 Number of enterprises, 2010 Prihodek podjetij, mio. EUR, 2010 3.886 Turnover of enterprises, mio EUR, 2010 Bruto investicije v nova osnovna sredstva4', 1.000 EUR, 2010 148.145 Gross investments (new assets) !, ;_ooo EUR, 2010 Regionalni bruto domači proizvod, mio. EUR, 2009 Regional gross domestic product, mio EUR, 2009 Število kmetijskih gospodarstev, 2010 Number of agricultural holdings, 2010 Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2010 Utilised agricultural area, ha, 2010 Število ležišč5', 2010 Number of bed places5), 2010 Število prihodov turistov, 2010 Number of tourist arrivals, 2010 Število prenočitev turistov, 2010 Number of overnight stays, 2010 Število osebnih vozil, 31. 1 2. 2010 Number of passenger cars, 31. 12. 2010 Število cestnoprometnih nesreč, 2010 Number of road traffic accidents, 2010 Število stanovanj, stanovanjski sklad, 31. 12. 2010 Number of dwellings, Dwelling stock, 31.12. 2010 Količina zbranih komunalnih odpadkov, t, 2010 Municipal waste collected, t, 2010 Tekoči izdatki za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2009 Current expenditure for environmental protection, 1,000 EUR, 2009 Investicije za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2009 17.024 Gross fixed capital formation for environmental protection, 1,000 EUR, 2009 " Podatki se nanašajo na začetek šolskega leta. / Data relate to the beginning of the school year. 71 Podatki vključujejo vpisane/diplomirane na višješolskem strokovnem, visokošolskem strokovnem, univerzitetnem, specialističnem, magistrskem in doktorskem študiju. / Data include enrolled/graduated from post-secondary vocational higher professional, university, specialist's, master's and dođoral studies. 31 Začasn i podatki. / Pro visional data. 41 Podatki vključujejo podjetja, družbe in organizacije iz vseh dejavnostih po SKD, ki zaposlujejo 20 in več oseb. Nerazporejene investicije po regijah in investicije v tujini niso zajete. / Data include enterprises, companies and organisations in all SKD ađivities, employing 20 or more employees. Non-allocated capital formation by regions and capital formation abroad are not taken into account. 51 Seštevek največjega števila ležišč, ki so bila pri posamezni enoti na voljo turistom celo leto. / Sum of the maximum number of beds in each unit available to tourists throughout the year. Vira: SURS, MNZ / Sources:SORS, MNZ 1.947 5.790 29.414 12.101 233.127 542.032 69.124 892 51.282 54.546 13.318 Goriška statistical region Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, 1. julij 2010 Population by age groups and sex, 1 July 2010 Moški / Men 59.559 134 498 1.061 1.746 2.460 2.445 3.756 4.916 4.684 4.630 4.567 4.601 4.931 4.379 3.312 3.040 2.768 2.633 2.998 e skupine (leta) e groups (years) 80 84 75 79 70 74 65 69 60 64 55 59 50 54 45 49 40 44 35 39 30 34 25 29 20 24 15 19 10 14 5 9 Ženske / Women 59.567 1.433 2.408 2.856 3.099 2.826 3.685 4.571 4.347 4.143 4.152 3.998 4.282 3.699 2.761 2.910 2.656 2.461 2.817 oc en 0 4 % 5 Notranje selitve - Internal migration priselitve v goriško regijo in odselitve iz te regije, 2010 immigrants to and emigrants from the Goriška region, 2010 Skupaj / Total Osrednjeslovenska Obalno-kraška Gorenjska Podravska Notranjsko-kraška Savinjska Jugovzhodna Slovenija Pomurska Spodnjeposavska Zasavska Koroška Upoštevane so notranje selitve d 500 1000 1500 2000 število 2500 / number 3000 v RS in tujcev. / Data on internal migration of citiz priselitve immigrants odselitve emigrants ■ns of the RS and foreigners are Obalno-kraška statistična regija šifra, ime občine / code < of municipality 019 Divača 035 Hrpelje - Kozina 040 Izola/lsola 049 Komen 050 Koper/Ca po d i stria 090 Piran/Pirano 111 Sežana Obmorska regija s submediteranskim podnebjem je edina statistična regija z izhodom na morje. Naravne danosti ji omogočajo razvoj turizma, prometa in gojenje posebnih kultur v kmetijstvu. Tri četrtine bruto dodane vrednosti v regiji ustvarijo storitvene dejavnosti; med njimi so v letu 2009 več kot tretjino bruto dodane vrednosti v regiji ustvarile trgovina ter gostinske in prometne dejavnosti, in to predvsem pristaniška dejavnost in z njo povezane dejavnosti Luke Koper ter obmorski in zdraviliški turizem. Obalno-kraška regija je leta 2010 ustvarila skoraj četrtino vseh turističnih prenočitev v državi (malo manj kot polovico teh prenočitev so prispevali slovenski turisti; med tujimi turisti so prevladovali Italijani, Avstrijci in Nemci). Kmetijska gospodarstva v tej regiji spadajo med najmanjša v državi. Gojenje trajnih nasadov je tukaj pomembna kmetijska panoga, te površine pa vobalno-kraški regiji obsegajo 13 %vseh kmetijskih zemljišč s trajnimi nasadi v Sloveniji. Ekološka pridelava obsega malo več kot desetino vseh kmetijskih zemljišč v tej regiji (to je dvakrat večji delež kot na ravni celotne države). Število prebivalcev se je tudi v letu 2010 povečalo predvsem zaradi novih priseljencev iz tujine. V začetku leta 2011 je bil vsak 13. prebivalec regije tuji državljani. Med tujimi državljani v regiji, starimi 15 ali več let, je bilo takrat 70 % zaposlenih, 25 % pa neaktivnih (med te štejemo učence in dijake, študente, upokojence in druge neaktivne osebe). This coastal statistical region with the submediterranean climate is the only one with an exit to the sea. Natural features enable the development of tourism, transport and special agricultural crops. Three quarters of gross value added are created by services. In 2009, trade, accommodation and transport activities contributed the highest share - more than a third - of gross value added in the region; most of it was created by activities in the Port of Koper and the seaside and spa tourism. The Obalno-kraška region recorded almost a quarter of all tourist overnights in the country in 2010; slightly less than half by domestic tourists. As regards foreign tourists, Italians, Austrians and Germans predominated. Agricultural holdings in this region are among the smallest in Slovenia. Growing permanent crops is an important branch of agriculture in the Obalno-kraška region; permanent crops in this region represent 13% of total utilised agricultural area under permanent crops in Slovenia. Organic farming represents a tenth of total utilised agricultural area in the region, which is twice as high as at the national level. The increase in the number of inhabitants in the Obalno-kraška region was in 2010 again the result of new immigration from abroad. In the beginning of 2011 every thirteenth inhabitant of the region was a foreign national. According to the activity status, 70% of foreigners aged 15 years or more were employed and 25% were inactive; i.e. pupils, students, pension recipients and others. Površina,2 km2, 1. 7. 2010 1.044 Area, km2, 1. 7. 2010 Število prebivalcev, 1. 7. 2010 110.743 Population, 1. 7. 2010 Gostota prebivalstva, 1. 7. 2010 106,1 Density of population, 1. 7. 2010 Število živorojenih, 2010 1.142 Number of live births, 2010 Število umrlih, 2010 999 Number of deaths, 2010 Naravni prirast, 2010 143 Natural increase, 2010 Število učencev, 2010/2011 D 7.381 Number of pupils, 2010I2011'> Število dijakov, 2010/20111' 3.662 Number of upper secondary school pupils, 20101201V Število študentov, 2010/20114.810 Number of tertiary students, 2010120112> Število diplomantov, 20102) 866 Number of tertiary graduates, 2010$ Število delovno aktivnih prebivalcev, 2010 46.637 Number of persons in employment, 2010 Število zaposlenih oseb, 2010 41.531 Number of persons in paid employment, 2010 Število samozaposlenih oseb, 2010 5.106 Number of self-employed persons, 2010 Število registriranih brezposelnih oseb, 2010 4.031 Number of registered unemployed persons, 2010 Povprečna mesečna bruto plača po regiji prebivališča, skupaj, EUR, 2010-2' 1.574 Average monthly gross earning by statistical region of residence, total, EUR, 2010$ za mošk3e2', EUR 1.608 for men3', EUR za ženske2', EUR 1.530 for women3', EUR Število podjetij, 2010 11.361 Number of enterprises, 2010 Prihodek podjetij, mio. EUR, 2010 4.754 Turnover of enterprises, mio EUR, 2010 JL/S Bruto investicije v nova osnovna sredstva4', 1.000 EUR, 2010 272.806 Gross investments (new assets)4', 1,000 EUR, 2010 Regionalni bruto domači proizvod, mio. EUR, 2009 Regional gross domestic product, mio EUR, 2009 Število kmetijskih gospodarstev, 2010 Number of agricultural holdings, 2010 Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2010 Utilised agricultural area, ha, 2010 Število ležišč5', 2010 Number of bed places5, 2010 Število prihodov turistov, 2010 Number of tourist arrivals, 2010 Število prenočitev turistov, 2010 Number of overnight stays, 2010 Število osebnih vozil, 31. 12. 2010 Number of passenger cars, 31. 12. 2010 Število cestnoprometnih nesreč, 2010 Number of road traffic accidents, 2010 Število stanovanj, stanovanjski sklad, 31. 12. 2010 Number of dwellings, Dwelling stock, 31.12. 2010 Količina zbranih komunalnih odpadkov, t, 2010 Municipal waste collected, t, 2010 Tekoči izdatki za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2009 Current expenditure for environmental protection, 1,000 EUR, 2009 Investicije za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2009 34.329 Gross fixed capital formation for environmental protection, 1,000 EUR, 2009 " Podatki se nanašajo na začetek šolskega leta. / Data relate to the beginning of the school year. 71 Podatki vključujejo vpisane/diplomirane na višješolskem strokovnem, visokošolskem strokovnem, univerzitetnem, specialističnem, magistrskem in doktorskem študiju. / Data include enrolled/graduated from post-secondary vocational higher professional, university, specialist's, master's and dodo ral studies. 31 Začasni podatki. / Pro visional data. 41 Podatki vključujejo podjetja, družbe in organizacije iz vseh dejavnostih po SKD, ki zaposlujejo 20 in več oseb. Nerazpore[ene investicije po regijah in investicije v tujini niso zajete. / Data include enterprises, companies and organisations in all SKD adivities, employing 20 or more employees. Non-allocated capital formation by regions and capital formation abroad are not taken into account. 51 Seštevek največjega števila ležišč, ki so bila pri posamezni enoti na voljo turistom celo leto. / Sum of the maximum number of beds in each unit available to tourists throughout the year. Vira: SURS, MNZ / Sources: SORS, MNZ 2.070 3.060 13.601 25.663 614.321 2.064.905 63.035 1.329 49.957 51.241 19.164 Obalno-kraška statistical region Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, 1. julij 2010 Population by age groups and sex, 1 July 2010 Moški/Men B skupine (leta) Ženske/ Women 55-316 age groups (years) 55.427 78 90 + b 304 435 85 89 1.059 923 80 84 1.918 1.648 75 79 2.537 2.134 70 74 2.934 2.275 65 69 2.570 3.568 60 64 3.467 4.529 55 59 4.500 4.662 50 54 4.320 4.373 45 49 4.164 4.160 40 44 3.740 4.517 35 39 3.866 4.797 30 34 4.153 4.294 25 29 3.752 3.386 20 24 3.096 2.430 15 19 2.320 2.211 10 14 2.071 2.230 5 9 2.068 2.666 0 4 2.588 Notranje selitve - priselitve v obalno-kraška regijo in odselitve iz te regije, 2010 Internal migration - immigrants to and emigrants from the Obalno-kraška region, 2010 1500 I 200fl_ I število I number _2500 3000 3500 _1- ©SURS Skupaj / Total Osrednjeslovenska Goriška Notranjsko-kraška Savinjska Podravska Gorenjska Jugovzhodna Slovenija Zasavska priselitve Koroška immigrants Sp°dnjep°savska odseli Pomurska emigrants Upoštevane so notranje selitve državljanov RS in tujcev. / Data on internal migration of citizens of the RS and foreigners are included. 0 Kohezijska regija Vzhodna Slovenija Šifra, ime statistične regije / Code & name of statistical region 01 Pomurska 02 Podravska 03 Koroška 04 Savinjska 05 Zasavska 06 Spodnjeposavska 07 Jugovzhodna Slovenija 10 Notranjsko-kraška Vzhodna Slovenija obsega okrog 12.000 km2. Njena lega na stičišču Alp, Panonske nižine ter Dinarskega gorovja se odraža v veliki pokrajinski raznolikosti regije; severozahodni alpski del se proti vzhodu niža v vinorodna gričevja na robu Panonske nižine, proti jugu pa v kraško Dinarsko gorstvo. Zaradi redko poseljenih obmejnih območij in večjih gozdnatih predelov je gostota poseljenosti tukaj nižja od povprečne v državi. V gospodarskem pogledu velja ta regija za manj razvito. Zaznamuje jo kmetijska dejavnost, saj se tukaj nahaja več kot 70 % kmetijskih gospodarstev in večji del kmetijskih zemljišč. Kljub temu pa kmetijstvo malo prispeva k bruto dodani vrednosti (BDV). Veliko več prispeva industrijska dejavnost (okrog 40%), in sicer združuje tradicionalne in moderne panoge (rudarstvo, tekstilna, avtomobilska, farmacevtska ter elektrotehnična dejavnost). Zaposleni v tej regiji ustvarijo nižji bruto domači proizvod in imajo nižje plače kot zaposleni v Zahodni Sloveniji, delež brezposelnih med aktivnimi prebivalci pa je v tej regiji večji. Ta regija ima pomembno vlogo pri energetski oskrbi države, saj se na njenem ozemlju poleg edine jedrske elektrarne nahaja večina energetske infrastrukture. K njeni prepoznavnosti prispevajo tudi bogata naravna dediščina kraškega podzemlja, termalni izviri, tradicionalni pustni običaji z znanim pustnim likom kurentom ter najstarejši domači obrti - suhorobarstvo in lončarstvo. Vzhodna Slovenija covers around 12,000 km2. Located at the meeting point of the Alps, the Pannonian Basin and the Dinaric Mountains it reveals diverse landscapes as its north-west Alpine ridge descends into the wine-growing hills at the edge of the Pannonian Plain in the east and lowers into the karstified Dinaric Mountains towards the south. The population density is due to sparsely populated border areas and some large uninhabited areas covered with forest below the national average. In terms of economy, the region presents a less developed part of Slovenia. More than 70% of Slovene farms located within it and a high share of arable land show the importance of agriculture, although a low share of the gross value added (GVA) is derived from it. The industrial sector comprises traditional and modern industrial branches (mining,textile, car, pharmaceutical, electronics and electrical appliances), contributing around 40% to the GVA. Gross domestic produđ and earnings of persons employed are in this region lower than in Zahodna Slovenija, while the unemployment rate is higher. With most of the power plant infrastruđure, including the only nuclear power plant in Slovenia, the region is the country's energy supplier. The region is not known only for its natural heritage such as the underground Karst world and thermal springs, but also for its traditional Shrovetide festivities with Kurent as the most famous figure and traditional handcrafts as woodenware and pottery. Površina, km2, 1. 7. 2010 12.212 Area, km2, 1. 7. 2010 Število prebivalcev, 1. 7. 2010 1.084.389 Population, 1. 7. 2010 Gostota prebivalstva, 1. 7. 2010 88,8 Density of population, 1. 7. 2010 Prebivalci, stari 0-14 let, %, 1. 7. 2010 13,8 Population aged 0-14, %, I. 7. 2010 Prebivalci, stari 65 let ali več, %, 1. 7. 2010 16,7 Population aged 65 or over, %, 1. 7. 2010 Indeks staranja, 1. 7. 2010 121,0 Ageing index, 1. 7. 2010 Povprečna starost prebivalcev, 1. 7. 2010 41,8 Mean age of population, 1. 7. 2010 Število živorojenih, 2010 11.063 Number of live births, 2010 Število umrlih, 2010 10.660 Number of deaths, 2010 Naravni prirast na 1.000 prebivalcev, 2010 0,4 Natural increase per 1,000 population, 2010 Skupni prirast na 1.000 prebivalcev, 2010 -1,2 Total increase per 1,000 population, 2010 Letna stopnja rasti prebivalstva, %o, 2010 -0,6 Annual population growth rate, %o, 2010 Število učencev, 2010/111' 83.856 Number of pupils, 2010I111> Število dijakov, 2010/111' 44.067 Number of upper secondary school pupils, 201 Oil IV Število študentov, 2010/111 54.796 Number of tertiary students, 2010111" Prebivalci, stari med 25-64 let, z največ osnovnošolsko izobrazbo. %, 1. 1. 2011 22,6 Population aged 25-64 with elementary education or less, %, 1. I. 2011 Prebivalci, stari med 25-64 let, s srednješolsko izobrazbo, %, 1. 1. 2011 58,4 Population aged 25-64 with upper secondary education, %, 1. 1. 2011 Prebivalci, stari med 25-64 let, z višjo ali visoko izobrazbo, %, 1. 1 . 2011 18,9 Population aged 25-64 with tertiary education, %, I. 1. 2011 Število delovno aktivnih prebivalcev, 2010 395.921 Number of persons in employment, 2010 Število zaposlenih oseb, 2010 346.666 Number of persons in paid employment, 2010_ Število samozaposlenih oseb, 2010 49.258 Number of self-employed persons, 2010 Število registriranih brezposelnih oseb, 2010 63.291 Number of registered unemployed persons, 2010 Stopnja delovne aktivnosti, %, 2010 57,3 Employment population ratio, %, 2010 Stopnja registrirane brezposelnosti, %, 2010 12,8 Registered unemployment rate, %, 2010 Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo, EUR, 2010 1.370,38 Average monthly gross earnings per person, EUR, 2010 Povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo, EUR, 2010 901,61 Average monthly net earnings per person, EUR, 2010 Število podjetij, 2010 73.529 Number of enterprises, 2010 Prihodek podjetij, mio. EUR, 2010 32.664 Turnover of enterprises, mio EUR, 2010 Število podjetij na 1.000 oseb, ki delajo v teh podjetjih, 2010 200,5 Number of enterprises per 1,000 persons employed by these enterprises, 2010 BDP, mio. EUR, 2009 15.439 GDP, mio EUR, 2009 BDP na prebivalca, indeks, SI=100, 2009 82,4 GDP per capita, index, Sl=100, 2009 BDP na zaposlenega, indeks, SI=100, 2009 90,5 GDP per employee, index, SI=100, 2009 BDV v kmetijskih dejavnostih, %, 2009 3,8 G VA in agriculture, %, 2009 BDV v industriji, %, 2009 39,3 G VA in industry, %, 2009 BDV v storitvenih dejavnostih, %, 2009 56,7 G VA in services, %, 2009 Število kmetijskih gospodarstev, 2010 52.647 Number of agricultural holdings, 2010 Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2010 337.388 Utilised agricultural area, ha, 2010 Povprečna površina kmetijskih zemljišč v uporabi na kmetijsko gospodarstvo, ha, 2010 6,4 Average utilised agricultural area per agricultural holding, ha, 2010 Število prenočitev turistov, 2010 3.856.138 Number of overnight stays, 2010 Število cestnoprometnih nesreč, 2010 11.320 Number of road traffic accidents, 2010 M/s Cohesion region Vzhodna Slovenija Število stanovanj, stanovanjski sklad, 31. 12. 2010 Number of dwellings, Dwelling stock, 31. 12. 2010 Število dokončanih stanovanj na 1.000 prebivalcev, 2010 Number of dwellings completed per 1,000 population, 2010 Bruto domači izdatki za RRD (% glede na Slovenijo), 2009 Gross domestic expenditure in R&D (% of total in Slovenia}, 2009 Bruto domači izdatki za RRD (% od regionalnega BDP), 2009 Gross domestic expenditure in R&D (% of regional GDP}, 2009 Količina zbranih komunalnih odpadkov, t, 2010 Municipal waste collected, t, 2010 Količina zbranih komunalnih odpadkov na prebivalca, kg, 2010 Municipal waste collected per capita, kg, 2010 Tekoči izdatki za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2009 Current expenditure for environmental protection, 1,000 EUR, 2009 Investicije za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2009 Gross fixed capital formation for environmental protection, 1,000 EUR, 2009 1) Podatki se nanašajo na začetek šolskega leta. / Doto relate to the beginning of the school year. Vira: SURS, MNZ / Sources: SORS, MNZ Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, 1. julij 2010 Population by age groups and sex, 1 July 2010 Mofld/Msfi skupine (leta) Ženske / Women 538.868 545.521 90 + 85-89 80-84 75-79 70-74 85-69 60-64 55-59 50-54 45-49 40-44 35-39 30-34 25-29 20-24 15-19 10-14 5 - 9 0-4 2,9 28,7 1,2 439.718 405 230.495 181.156 Kohezijska regija Zahodna Slovenija Šifra, ime statistične regije / Code & name of statistical region 08 Osrednjeslovenska 09 Gorenjska 11 Goriška 12 Obalno-kraška Zahodna Slovenija obsega okrog 8.000 km2. Sega izpod Alp in se razteza čez kraško, deloma gozdnato Dinarsko gorstvo vse do skrajnega severnega dela Mediterana. V Alpah, ki se iz severa in severozahoda zaključijo v Sloveniji, se razprostira edini slovenski nacionalni park, tj. Triglavski narodni park. Jugozahodni rob regije sega do 47 km dolge obale Jadranskega morja. Prebivalstvo regije je zgoščeno okoli glavnega mesta Ljubljane in drugih urbanih centrov, prav tako ob obali. Oddaljeni hriboviti in gorati predeli so večinoma neposeljeni. Število prebiva I cev se v Za hodni Sloveniji povečuje hitreje kot v Vzhodni Sloveniji, tako zaradi naravnega prirasta kot priseljevanja. Zahodna Slovenija zajema gospodarsko najbolj razvita območja v državi. Storitve prispevajo okrog 70 % bruto dodane vrednosti. Infrastrukturno omrežje ima tu dve veliki prometni središči - Luko Koper in mednarodno Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana. V tem delu države se nahaja večina državnih institucij, poleg tega pa tu poteka tudi velik del pomembnih poslovnih in inovacijskih dejavnosti in intenzivna raziskovalna dejavnost. Svetovno znane turistične znamenitosti privabljajo v ta del Slovenije številne turiste. Regija slovi tudi po očarljivih kraških vasicah z odlično kulinarično in vinsko ponudbo, po tradicionalnem čipkarstvu in kovaštvu ter po mnogih priložnostih za različne športne aktivnosti. Zahodna Slovenija covers around 8,000 km2 and is located between the Alps and the Mediterranean, passing the karstified, partly wooded Dinaric Mountains. In the Alps, stretching with their ridges into Slovenia from the north and north-west extends the only Slovene national park - the Triglav National Park. The south-west edge of the region reaches a short coastline of the Adriatic Sea in length of only 47 km. Population in the region is mainly concentrated around the capital Ljubljana and other urban centres, also at the coast. Remote hilly and mountainous areas are mainly uninhabited. The number of population in Zahodna Slovenija is increasing faster than in Vzhodna Slovenija due to natural increase and because of immigration. Zahodna Slovenija includes the country's most economically developed areas. Services have with around 70% the largest share in the gross value added. The regional transportation network has two important centres - the Port of Koper and the largest Slovenian international airport Ljubljana Jože Pučnik Airport. Besides the concentration of government institutions, central business activities and innovations, the region is also characterised by intensive research activities. Some popular mountain and coastal tourist resorts attrađ a high number of tourists. The region is famed for its charming villages with specific culinary and wine offers, tradition of lace-making and blacksmithing, and many opportunities for all kinds of sporting activities. Površina, km2, 1. 7. 2010 8.061 Area, km2, 1. 7. 2010 Število prebivalcev, 1. 7. 2010 964.872 Population, 1. 7. 2010 Gostota prebivalstva, 1. 7. 2010 119,7 Density of population, 1. 7. 2010 Prebivalci, stari 0-14 let, %, 1. 7. 2010 14,4 Population aged 0-14, %, I. 7. 2010 Prebivalci, stari 65 let ali več, %, 1. 7. 2010 16,4 Population aged 65 or over, %, 1. 7. 2010 Indeks staranja, 1. 7. 2010 113,4 Ageing index, 1. 7. 2010 Povprečna starost prebivalcev, 1. 7. 2010 41,3 Mean age of population, 1. 7. 2010 Število živorojenih, 2010 11.280 Number of live births, 2010 Število umrlih, 2010 7.949 Number of deaths, 2010 Naravni prirast na 1.000 prebivalcev, 2010 3,5 Natural increase per 1,000 population, 2010 Skupni prirast na 1.000 prebivalcev, 2010 4,7 Total increase per 1,000 population, 2010 Letna stopnja rasti prebivalstva, %o, 2010 4,0 Annual population growth rate, %o, 2010 Število učencev, 2010/111' 75.652 Number of pupils, 2010I11'> Število dijakov, 2010/111' 38.050 Number of upper secondary school pupils, 201 OH V Število študentov, 2010/111' 50.188 Number of tertiary students, 2010111" Prebivalci, stari med 25-64 let, z največ osnovnošolsko izobrazbo. %, 1. 1. 2011 18,7 Population aged 25-64 with elementary education or less, %, 1. I. 2011 Prebivalci, stari med 25-64 let, s srednješolsko izobrazbo, %, 1. 1. 2011 55,0 Population aged 25-64 with upper secondary education, %, 1. 1. 2011 Prebivalci, stari med 25-64 let, z višjo ali visoko izobrazbo, %, 1. 1 . 2011 26,3 Population aged 25-64 with tertiary education, %, 1. 1. 2011 Število delovno aktivnih prebivalcev, 2010 439.118 Number of persons in employment, 2010 Število zaposlenih oseb, 2010 400.528 Number of persons in paid employment, 2010 Število samozaposlenih oseb, 2010 38.589 Number of self-employed persons, 2010 Število registriranih brezposelnih oseb, 2010 36.760 Number of registered unemployed persons, 2010 Stopnja delovne aktivnosti, %, 2010 60,5 Employment population ratio, %, 2010 Stopnja registrirane brezposelnosti, %, 2010 8,3 Registered unemployment rate, %, 2010 Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo, EUR, 2010 1.598,83 Average monthly gross earnings per person, EUR, 2010 Povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo, EUR, 2010 1.020,89 Average monthly net earnings per person, EUR, 2010 Število podjetij, 2010 92.430 Number of enterprises, 2010 Prihodek podjetij, mio. EUR, 2010 54.041 Turnover of enterprises, mio EUR, 2010 Število podjetij na 1.000 oseb, ki delajo v teh podjetjih, 2010 194,4 Number of enterprises per 1,000 persons employed by these enterprises, 2010 BDP, mio. EUR, 2009 19.871 GDP, mio EUR, 2009 BDP na prebivalca, indeks, Sl = 100, 2009 120,0 GDP per capita, index, Sl= 100, 2009 BDP na zaposlenega, indeks, SI = 100, 2009 108,8 GDP per employee, index, Sl=100, 2009 BDV v kmetijskih dejavnostih, %, 2009 1,4 Gl/A in agriculture, %, 2009 BDV v industriji, %, 2009 24,7 Gl/A in industry, %, 2009 BDV v storitvenih dejavnostih, %, 2009 73,8 Gl/A in services, %, 2009 Število kmetijskih gospodarstev, 2010 21.999 Number of agricultural holdings, 2010 Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2010 137.043 Utilised agricultural area, ha, 2010 Povprečna površina kmetijskih zemljišč v uporabi na kmetijsko gospodarstvo, ha, 2010 6,2 Average utilised agricultural area per agricultural holding, ha, 2010 Število prenočitev turistov, 2010 5.050.261 Number of overnight stays, 2010 Število cestnoprometnih nesreč, 2010 10.027 Number of road traffic accidents, 2010 Cohesion region Zahodna Slovenija Število stanovanj, stanovanjski sklad, 31. 12. 2010 Number of dwellings, Dwelling stock, 31. 12. 2010 Število dokončanih stanovanj na 1.000 prebivalcev, 2010 Number of dwellings completed per 1,000 population, 2010 Bruto domači izdatki za RRD (% glede na Slovenijo), 2009 Gross domestic expenditure in R&D (% of total in Slovenia}, 2009 Bruto domači izdatki za RRD (% od regionalnega BDP), 2009 Gross domestic expenditure in R&D (% of regional GDP}, 2009 Količina zbranih komunalnih odpadkov, t, 2010 Municipal waste collected, t, 2010 Količina zbranih komunalnih odpadkov na prebivalca, kg, 2010 Municipal waste collected per capita, kg, 2010 Tekoči izdatki za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2009 Current expenditure for environmental protection, 1,000 EUR, 2009 Investicije za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2009 Gross fixed capital formation for environmental protection, 1,000 EUR, 2009 1) Podatki se nanašajo na začetek šolskega leta. / Data relate to the beginning of the school year. Vira: SURS, MNZ / Sources: SORS, MNZ Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, 1. julij 2010 Population by age groups and sex, 1 July 2010 395.749 3.3 71,3 2.4 424.159 Mošld / Men 475.148 skupine (leta) 90 + 85-89 80-84 75-79 70-74 65-69 60-64 55-59 50-54 45-49 40-44 35-39 30-34 25-29 20-24 15-19 10-14 Ženske / Women 489.024 % 5 5 % DEFINICIJE IN POJASNILA SLOVENE REGIC Prebivalec je oseba s prijavljenim stalnim in/ali začasnim prebivališčem v Sloveniji, ki v Sloveniji prebiva ali ima namen prebivati eno leto ali več in ni začasno odsoten iz Slovenije eno leto ali več. Koeficient starostne odvisnosti je razmerje med številom prebivalcev, mlajših od 15 let in starejših od 64 let, glede na število prebivalcev, starih 15-64 let, pomnoženo s 100. Celotna stopnja rodnosti je povprečno število živorojenih otrok na eno žensko v rodni dobi (15-49 let) v koledarskem letu. Prezgodnja umrljivost predstavlja delež oseb, ki so bile ob smrti stare manj kot 65 let. Indeks staranja je razmerje med starim (stari 65 let ali več) in mladim prebivalstvom (stari od 0 do 14 let) pomnoženo s 100. Notranja selitev pomeni spremembo naselja prebivališča prebivalca Slovenije na območju Slovenije. Podatki o notranjih selitvah vključujejo tudi selitve tujih državljanov v Sloveniji. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj je največje statistično raziskovanje, ki gaje Statistični urad v letu 2011 prvič izvedel registrsko. Registrski popis 2011 ni bil izvedel s terenskim zbiranjem podatkov, ampak s povezovanjem podatkov iz številnih administrativnih in statističnih virov. Za podatke popisa po novem velja spremenjen referenčni datum, tj. 1. januar in ne več 31. marec. V nadaljevanju so razložene nekatere definicije, upoštevane v registrskem popisu. Status aktivnosti pomeni razmerje osebe do gospodarske dejavnosti na podlagi referenčnega obdobja, ki je določeno v virih podatkov o aktivnosti. V najširšem smislu ločimo aktivno prebivalstvo (zaposleni, brezposelni) in neaktivno prebivalstvo (učenci in dijaki, študenti, upokojenci in drugi neaktivni). Status aktivnosti nekaterih skupin je v nadaljevanju dodatno pojasnjen. Zaposleni so osebe, stare 15 ali več let, ki prebivajo v Sloveniji ne glede na kraj dela. To so osebe zaposlene s pogodbo o zaposlitvi, samozaposlene osebe in kmetje, ki so vključeni v obvezna socialna zavarovanja v Sloveniji; detaširani delavci (osebe, zaposlenev Sloveniji, vendar jih je delodajalec napotil na delo ali izobraževanje v tujino); zaposlene ali samozaposlene osebe (tudi obmejni delavci), ki so zavarovani pri tujem nosilcu zavarovanja, a so vključeni v zdravstveni sistem v Sloveniji; ter pomagajoči družinski člani v gospodinjstvih kmetov. Brezposelni je iskalec zaposlitve, ki nima redne zaposlitve ali samozaposlitve, ni lastnik ali solastnik poslujočega poslovnega subjekta ali ni lastnik ali uporabnik nepremičnin, s katerimi bi se lahko preživljal. Brezposelna oseba je sposobna in voljna delati ter pripravljena sprejeti zaposlitev, primerno njeni strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljenim delovnim zmožnostim, in se zaradi iskanja zaposlitve prijavi na pristojnem uradu za delo Zavoda RS za zaposlovanje. Upokojenci so osebe, ki prejemajo starostno, invalidsko ali družinsko pokojnino po predpisih Republike Slovenije ali od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, in po statusu aktivnosti niso razvrščene med zaposlene, brezposelne ali študente. / DEFINITIONS AND EXPLANATIONS INS IN FIGURES Population are persons with registered permanent and/or temporary residence in Slovenia who live or intend to live in Slovenia for one year or more and are not temporarily absent from Slovenia for a year or more. Age dependency ratio is the ratio of the number of population younger than 15 and older than 64 years to the number of population aged 15-64, multiplied by 100. Total fertility rate is the average number of live born children per one woman in reproductive age (15-49 years) in the calendar year. Premature mortality is a share of population under 65 years of age at death. Ageing index is the ratio between the old population (aged 65 years or more) and the young population (aged 0-14 years), multiplied by 100. Internal migration is a change of settlement of residence of a Slovenian resident carried out on the territory of Slovenia. Data on internal migration include also migration of foreign citizens in Slovenia. In 2011, the Census of Population, Households and Dwellings, the largest statistical survey conducted by the Statistical Office of the Republic of Slovenia, was for the first time implemented as a register-based survey. The register-based census 2011 was conducted without fieldwork data collection, but by integrating data from many administrative and statistical sources. With the transition to the register-based census method the new reference date is 1 January instead of 31 March. Below are described some of the definitions considered in the register-based census. Activity status is the relationship of a person to economic activity, based on a reference period defined in data sources on activity. In the broader sense we distinguish economically active population (employed and unemployed) and inactive population (pupils, students, pensions and other inactive). Employed are persons aged 15 or more living in Slovenia, irrespective of the location of work. They include persons in paid employment performing temporary or occasional contract work, self-employed persons and farmers included in compulsory social security in Slovenia; detached workers (persons employed in Slovenia but sent to work or training abroad); employed and self-employed persons (also cross-border workers) insured at a foreign insurance institution but included in the health care system in Slovenia and contributing family workers in farmer households. Unemployed is a job-seeker who does not have a regular job or is not self-employed, is not owner or co-owner of an operating enterprise, and is not owner or user of property which could provide a living. Unemployed person is capable of and willing to work and is prepared to accept a job suitable to the professional attainment or working skills acquired through work and is registered as a job-seeker with the Employment Service of Slovenia. Pension recipients are persons receiving old-age, disability or survivors' pension according to regulations in the Republic of Slovenia or from a foreign pension insurance carrier, and are not classified as employed, unemployed or student. DEFINICIJE IN POJASNILA SLOVENE REGIO Drugi neaktivni so osebe, ki jih po statusu aktivnosti ni mogoče razvrstiti v nobeno od ostalih kategorij neaktivnega prebivalstva. Sem sodijo: prejemniki socialnih in drugih pomoči ter nadomestil; družinski člani zavarovancev (npr. gospodinje); prejemniki državnih pokojnin; druge neaktivne osebe, prijavljene v zdravstveno zavarovanje. (Zasebno) gospodinjstvo je skupnost prebivalcev (ali prebivalec, ki živi sam), ki prebivajo v istem stanovanju in imajo opredeljeno isto številko gospodinjstva. Družina je življenjska skupnost oseb v okviru zasebnega gospodinjstva. To je: • življenjska skupnost staršev (obeh ali enega) in neporočenih otrok, ki živijo z njima oziroma z enim od staršev. Starost otrok ni omejena, vendar pa le-ti nimajo svoje družine oziroma ne živijo v zunajzakonski skupnosti; • življenjska skupnost moškega in ženske, ki sta sklenila zakonsko zvezo; • življenjska skupnost partnerjev, ki živita v zunajzakonski skupnosti. Povprečno število živorojenih otrok na žensko je razmerje med skupnim številom vseh živorojenih otrok in številom vseh žensk, starih 15 let ali več. Upoštevane so tudi ženske, ki (še) niso rodile. Dejansko obremenitev posameznega učitelja na srednji šoli izražamo z ekvivalentom polnega delovnega ~asa. To je razmerje med dejansko in predpisano učno obveznostjo. Indeks delovne migracije je razmerje med številom delovno aktivnih prebivalcev (brez kmetov) v določeni teritorialni enoti delovnega mesta in številom delovno aktivnih prebivalcev (brez kmetov) v isti teritorialni enoti prebivališča pomnoženo s 100. Indeks delovne migracije je kazalnik, ki za določeno teritorialno enoto povezuje število delovnih mest s številom zaposlenih prebivalcev, ki tam prebivajo. Meri samo delovne migracije med posameznimi teritorialnimi enotami, ne upošteva pa vseh notranjih delovnih migracij v okviru opazovane teritorialne enote. Indeks ne pove, kako pogosta je migracija na delovno mesto (dnevna, tedenska ali manj pogosta), ampak samo to, da zaposlena oseba odhaja iz teritorialne enote, v kateri ima prijavljeno prebivališče, na delovno mesto, ki se nahaja v drugi teritorialni enoti. Izredna izplačila vključujejo 13. plačo, božičnice in druga izplačila, ki ne predstavljajo redne plače. Denarna socialna pomo~je denarna pomoč (v izjemnih primerih se lahko deloma ali v celoti izplača v naravi v obliki bonov, naročilnice, plačila računov itd.), dodeljena upravičencem, ki si ne morejo sami zagotoviti preživetja z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja ali iz drugih virov oziroma z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih ali s pomočjo tistih, ki so jih dolžni preživljati, ali na drug način. Podatki o zdravstvenem kadru zajemajo samo tiste zdravstvene delavce, ki so vpisani v bazo Banka podatkov izvajalcev zdravstvene dejavnosti (BPI). STATISTIČNI URAD FEPUBUKE SLOVENIJE ' "STATT SnCALOmCEOFTHEHEnjaJCOFSIjmeiA ! DEFINITIONS AND EXPLANATIONS Other inactive are persons not classified into any other category of inactive population; included are recipients of social and other assistance and benefits; family members of insured persons (e. g. homemakers); recipients of national pensions; other inactive persons included in health insurance. A (private) household is a group of population (or resident living alone) living in the same dwelling with the same household number. A family (nucleus) is defined as two or more persons who live in the same private household and who are related as: • Parents (one or both) and children who live with both or one of the parents. The age of children is not limited, however they must not have their own families or live in consensual unions; • A married man and woman; • Partners who live in a consensual union. Average number of live-born children per woman is the ratio of the total number of all live-born children and the number of all women, aged 15 or more. Women who did not (yet) give birth are also taken into account. The actual load of each teacher in upper secondary school is expressed by the full time equivalent. This is the ratio between the actual and the required teaching obligation. Labour migration index is the ratio between the number of persons in employment (excluding farmers) in a certain territorial unit by workplace and the number of persons in employment (excluding farmers) in the same territorial unit by residence multiplied by 100. The labour migration index is the indicator which for a specific territorial unit links the number or workplaces with the number of persons in paid employment (according to residence). It only measures the relationship within a specific territorial unit and does not take into account internal labour migration within the observed territorial unit. This index does not indicate how frequent the migration to the workplace is (daily, weekly or less frequently,) but only that employed persons migrate to work to a different territorial unit than they have registered their residence. Extra payments include 13th month payments, Christmas bonuses, New Year bonuses or other payments paid in addition to the regular monthly earnings. Financial social assistance is financial assistance (exceptionally it can be given in kind in the form of coupons, order forms, payment of bills, etc.) given to beneficiaries who cannot provide their own living by working, with rights from work or insurance, with income from property and from other sources, or with benefits or receipts according to other regulations, or with the help of those who are obliged to support them or in some other way. Medical staff data include only those medical professionals who are registered in the Database of Medical Professionals. DEFINICIJE IN POJASNILA «R SLOVENE REGIONS IN FIGURES DEFINITIONS AND EXPLANATIONS Hospitalizacija je zdravstvena oskrba osebe v eni bolnišnici, ki praviloma traja več kot 24 ur oziroma vsaj eno noč. Sestavlja jo ena ali pa več zaporednih bolnišničnih epizod v eni bolnišnici. Bolnišnična epizoda je zdravstvena oskrba osebe v okviru ene zdravstvene službe izvajalca na eni lokaciji. Hospitalizacijo dobimo, če združimo vse epizode pri osebi, ki se je zdravila v neki bolnišnici. Bolniški stalež za polni delovni čas izraža odstotek izgubljenih koledarskih dni na enega zaposlenega delavca. Med izgubljene koledarske dni se štejejo vsi dnevi odsotnosti z dela za eno zaključeno diagnozo v opazovanem obdobju. Število dni začasne odsotnosti na zaposlenega je število izgubljenih koledarskih dni na enega zaposlenega delavca. Število primerov odsotnosti z dela na 100 zaposlenih je število primerov odsotnosti zaradi bolniškega staleža na 100 zaposlenih. Upoštevani so vsi primere, ki imajo zaključen bolniški stalež v opazovanem letu za eno diagnozo, ne glede, kdaj se je bolniški stalež začel. Paritete kupne moči (PKM) so tisti pretvorniki valut, ki odpravijo razlike v ravni cen med državami. Pretvorba s PKM pomeni, da je BDP na prebivalca v vseh državah izražen z istim nizom cen, tako da primerjava med državami odraža le razlike v količini proizvedenih izdelkov in storitev. Standardna klasifikacija dejavnosti (SKD) je osnovni statistični standard za razvrščanje poslovnih subjektov po dejavnosti v uradnih statističnih in administrativnih podatkovnih zbirkah na ekonomskem in socialnem področju ter na področju okolja in naravnih virov. Podjetje je registrirana pravna ali fizična oseba, ki je med letom opazovanja izkazala prihodek ali zaposlene osebe oziroma osebe, ki delajo, in opravlja kot glavno dejavnost eno izmed dejavnosti Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD). Obrtni obrati so v obrtni register vpisani subjekti, ki opravljajo obrtne dejavnosti, dejavnost domače in umetnostne obrti ter obrti podobne dejavnosti kot samostojni podjetnik posameznik, gospodarska družba ali obrtna zadruga. Bruto investicije v nova osnovna sredstva obsegajo nakupe lastnih osnovnih sredstev v tekočem oz. poročevalskem letu; posodobitve, rekonstrukcije in prenove že obstoječih osnovnih sredstev; lastno izgradnjo in pridobitev (brez plačila) osnovnih sredstev; nabavno vrednost osnovnih sredstev v finančnem najemu (lizing) in naložbene nepremičnine. Osnovna sredstva so proizvedena sredstva, ki se nepretrgoma uporabljajo v proizvodnem procesu več kot eno leto. Delijo se na opredmetena (gradbeni objekti in izboljšava zemljišč, stroji, oprema in prometna sredstva ter gojena naravna sredstva - večletni nasadi in osnovna čreda) in neopredmetena osnovna sredstva (študije, projekti in raziskovalna dela; programska oprema; zabava in izvirniki oz. originali na področju filma, glasbe ipd.). Gostota gradnje novih stavb je ocenjena na podlagi tlorisne površine novogradenj, v kateri se upoštevajo podatki o bruto površini stavbe in številu etaž vseh novogradenj, za katere so bila izdana gradbena dovoljenja. Hospitalization (hospital-based treatment} is a set of episodes, i.e. in-patient health services given to a person in one hospital that last for more than 24 hours or at least one night. An episode is health care delivered to a person within one health care service at one location. These episodes aggregated for one person are shown as hospitalizations. Sick leave for full-time employed persons is expressed as percentage of lost calendar days per employee. Lost calendar days include all days of absence from work for one closed case of diagnosis in the period of observation. Index of temporary disability is expressed as the number of days of temporary absence per employee, i.e. number of lost calendar days per person in paid employment. Frequency of spells per 100 employees shows the number of absence cases due to sick leave per 100 employees. All closed sick leave cases for one diagnosis in the observed year are included, irrespective of the time of the beginning of the individual sick leave case. Purchasing Power Parities (PPPs) are the rates of currency conversion that eliminate differences in price levels between countries. Conversion by PPP means that in all countries the GDP per capita is expressed in the same set of prices, so that comparison between countries reflects only differences in the volume of goods and services produced. Standard Classification of Activities is a basic statistical standard used for classifying business entities by activities in official statistical and administrative databases from economic and social fields and from the field of environment and natural resources. Enterprise is a registered legal or natural person which had either turnover or employment during the reference year and which performs one of the activities of the Standard Classification of Activities as its main activity. Craft plants are registered subjects performing a craft activity, an activity of home craft and applied arts as well as activities which are similar to craft being performed by self employed, economic company or a craft collective. Gross investments in new fixed assets comprise purchase of new own fixed assets in the current or reporting year; modernisation, reconstruction and renovation of existing fixed assets; own formation (without payment} of fixed assets; purchase value of fixed assets in financial leasing and real estate as an investment asset. Fixed assets are produced assets that are used continuously in the production process for more than a year. Fixed assets are divided into tangible (construction work, land improvement, machinery, transport and other equipment, cultivated assets - orchard development and breeding stock} and intangible fixed assets (studies, projects and research work; software and originals in the field of film, music, etc.}. New construction density is estimated upon floor area of new buildings, derived from gross area and number of storeys of all new constructions for which building permits were issued. 70 Ms DEFINICIJE IN POJASNILA «R DEFINITIONS AND EXPLANATIONS SLOVENE REGIONS IN FIGURES Tonski kilometer (tkm) je merska enota prevoza blaga; predstavlja prevoz ene tone blaga po cesti na razdalji enega kilometra. Bruto zasedenosti ležišč se dobi z deljenjem skupnega števila preno~itev s produktom ležiš~ in številom dni v posamezni sezoni (v~asih se to imenuje potencialne preno~itve na ležiš~e) za enako skupino obratov. Podatki o zasedenosti ležiš~ zajemajo samo tiste turisti~ne nastanitvene objekte, ki imajo v svoji stalni ponudbi najmanj 10 stalnih ležiš~. Ekvivalent polnega delovnega časa (EPDC) je mera, ki odraža dejanski obseg ~asa (število delovnih ur), ki ga zaposleni porabijo za raziskovalno-razvojno dejavnost (RRD). V EPDČ izražamo zato, da prepre~imo podcenitev ali precenitev podatkov o zaposlenosti na podro~ju RRD. Bruto domači izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost (BIRR) so skupni notranji izdatki za RRD, ki se izvajajo na nacionalnem ozemlju v dolo~enem obdobju. BIRR vklju~uje RRD, ki se izvaja znotraj države in je financiran iz tujine, izklju~uje pa pla~ila za RRD, ki se izvajajo v tujini. BIRR sestavljajo tako skupaj notranji izdatki štirih sektorjev izvajanja RRD: poslovnega sektorja, vladnega sektorja, visokošolskega sektorja in zasebnega nepridobitnega sektorja. Kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožena ter enotno vodena celota kmetijskih zemljiš~, gozdov, zgradb, opreme in delovne sile, ki se ukvarja s kmetijsko pridelavo. Kmetijska gospodarstva delimo na kmetijska podjetja in družinske kmetije. Kmetijska zemljišča v uporabi (KZU) so njive in vrtovi, travniki in pašniki, sadovnjaki, olj~niki, vinogradi, drevesnice ter trsnice in mati~njaki, ki jih kmetijska gospodarstva obdelujejo (lastništvo ni pomembno). Število glav velike živine (GVŽ) je merilo za dolo~anje obsega reje doma~ih živali. Za izra~un GVŽ upoštevamo koeficiente, ki jih uporablja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za izvajanje ukrepov skupne kmetijske politike. Izhodiš~e za izra~un koeficientov je 500 kg žive mase živali. Izražanje obsega dela v koeficientih polnovrednih delovnih moči (PDM) temelji na razmerju med številom ur, letno porabljenih za delo na kmetiji, in enoletnim obsegom dela polno zaposlene osebe (1.800 ur), ki ga uporablja nacionalna statistika delovne sile. Tonne-kilometre (tkm) is a unit of measure of goods transport which represents the transport of one tonne by road over a distance of one kilometre. Gross bed occupancy is obtained by dividing the total number of overnight stays by the product of beds and number of days in each season (also called potential overnight stays per bed) for the same group of accommodation. Bed occupancy data include only tourist accommodation facilities with at least 10 permanent beds. How much time persons in paid employment actually work in the field of research and development (R&D) is expressed in full time equivalent (FTE). This approach is used in order to avoid underestimating or overestimating the data on persons engaged in R&D. Gross domestic expenditure on research and development (GERD) is total intramural expenditure on R&D performed on the national territory during a given period. GERD includes R&D performed within a country and founded from abroad but excludes payments for R&D performed abroad. GERD is constructed by adding together the intramural expenditures of the four sectors: business enterprise sector, government sector, higher education sector and private non-profit sector. Agricultural holding is a single unit, both organisational and operating, of agricultural area, forests, buildings, equipment and labour force, which is engaged in agricultural production. Agricultural holdings are divided into agricultural enterprises and family farms. Utilised agricultural area (UAA) consists of arable land, kitchen gardens, grassland, orchards and olive plantations, vineyards, and vine, fruit and forest tree plantations used for agricultural production (irrespective of their ownership). Livestock unit (LSU) is a criterion for determination of extent of livestock breeding. For calculation of LSU we apply coefficients which are used by the Ministry of Agriculture, Forestry and Food for implementation of the common agricultural policy. The starting point for the calculation of coefficients is 500 kg of live weight of animals. Expressing the extent of work in annual work units (AWU) is based on the relationship between the number of hours worked on the farm in one year and the extent of work done by one fully employed person in one year (1,800 hours), which is being used by the national labour force statistics. Podrobnejša metodološka pojasnila in definicije so objavljene na spletni strani: www.stat.si/metodologija_pojasnila.asp More detailed methodological explanations and definitions are published on the web site: www.stat.si/metodologija_pojasnila.asp M-s 71 VIRI slovene PREBIVALSTVO letna statistična raziskovanja, Statistični urad Republike Slovenije Centralni register prebivalstva, Ministrstvo za notranje zadeve Direktorat za upravne notranje zadeve, Ministrstvo za notranje zadeve Inštitut za varovanje zdravja RS Registrski popis 2011, Statistični urad Republike Slovenije POPULATION annual statistical surveys, Statistical Office of the Republic of Slovenia Central Population Register, the Ministry of the Interior Administrative Internal Affairs Directorate, the Ministry of the Interior Institute of Public Health of the Republic of Slovenia Register-based Census 2011, Statistical Office of the Republic of Slovenia IZOBRAŽEVANJE letna statistična raziskovanja in Anketa o delovni sili, Statistični urad Republike Slovenije EDUCATION annual statistical surveys and Labour Force Survey, Statistical Office of the Republic of Slovenia TRG DELA Statistični register delovno aktivnega prebivalstva in Anketa o delovni sili, Statistični ura Republike Slovenije Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Agencija RS za javnopravne evidence in storitve LABOUR MARKET Statistical Register of Employment and Labour Force Survey, Statistical Office of the Republic of Slovenia Employment Service of Slovenia Agency of the Republic of Slovenia for Public Legal Records and Related Services SOCIALNA ZAŠČITA letna statistična raziskovanja, Statistični urad Republike Slovenije Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve SOCIAL PROTECTION annual statistical surveys, Statistical Office of the Republic of Slovenia Ministry of Labour, Family and Social Affairs KULTURA letna statistična raziskovanja, Statistični urad Republike Slovenije Narodna univerzitetna knjižnica CULTURE annual statistical surveys, Statistical Office of the Republic of Slovenia National and University Library ZDRAVSTVO Inštitut za varovanje zdravja RS :e regije v številkah «R regions in figures SOURCES HEALTH Institute of Public Health of the Republic of Slovenia REGIONALNI BRUTO DOMAČI PROIZVOD različni podatki, Statistični urad Republike Slovenije REGIONAL GROSS DOMESTIC PRODUCT different data, Statistical Office of the Republic of Slovenia POSLOVNI SUBJEKTI Statistični poslovni register in letna statistična raziskovanja, Statistični urad Republike Slovenije Obrtni register Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije BUSINESS ENTITIES Statistical Business Register and annual statistical surveys, Statistical Office of the Republic of Slovenia Craft Register of Slovenia, Chamber of Craft of Slovenia STANOVANJA letna statistična raziskovanja, Statistični urad Republike Slovenije DWELLINGS annual statistical surveys, Statistical Office of the Republic of Slovenia TRANSPORT Direkcija Republike Slovenije za ceste, Ministrstvo za promet Ministrstvo za notranje zadeve TRANSPORT Directorate of the Republic of Slovenia for Roads, Ministry of Transport Ministry of the Interior TURIZEM mesečna statistična raziskovanja, Statistični urad Republike Slovenije TOURISM monthly annual statistical surveys, Statistical Office of the Republic of Slovenia RAZISKOVANJE IN RAZVOJ, ZNANOST IN TEHNOLOGIJA letna statistična raziskovanja, Statistični urad Republike Slovenije RESEARCH & DEVELOPMENT, SCIENCE & TECHNOLOGY annual statistical surveys, Statistical Office of the Republic of Slovenia KMETIJSTVO Popis kmetijstva 2010, Statistični urad Republike Slovenije AGRICULTURE 2010 Agricultural Census, Statistical Office of the Republic of Slovenia OKOLJE letna statistična raziskovanja, Statistični urad Republike Slovenije ENVIRONMENT annual statistical surveys, Statistical Office of the Republic of Slovenia SLOVEN Fotografije s POMURSKA Vodni park Terme 3000 Vir/Source: Arhiv Sava Turizem d.d. (http://www.sava-hotels-resorts.com, 1. 3. 2012) PODRAVSKA Grad Slovenska Bistrica Foto / Photo: Darinka Mladenovi~ Vir /Source: STO (http://www.slovenia.info, 29. 2. 2012) KOROŠKA Štoparjev most Foto / Photo: Tomo Jeseni~nik Vir / Source: Arhiv RRA Koroška (http://www.koroska.si, 1. 3. 2012) SAVINJSKA Robanov Kot Foto / Photo: Alenka Veber Vir / Source: Wikimedia commons (http://commons.wikimedia.org, 1. 3. 2012) ZASAVSKA Ko~a na Kopitniku Foto / Photo: Rok Nemec Vir / Source: Zlatorogova transverzala ponosa (http://www.gremovhribe.si, 5. 3. 2012) SPODNJEPOSAVSKA Soto~je Save in Krke Foto / Photo: Lenar~i~ Vir /Source: STO (http://www.slovenia.info, 29. 2. 2012) JUGOVZHODNA SLOVENIJA Peter Klepec Foto / Photo: Sl-Ziga Vir / Source: Wikimedia commons (http://commons.wikimedia.org, 1. 3. 2012) REGIJE V ŠTEVILKAH R E REGIONS IN FIGURES o prispevali / Photos by: OSREDNJESLOVENSKA Ljubljansko barje Foto / Photo: Tina Šušmelj GORENJSKA Škofja Loka Foto / Photo: Matej Vrani~ Vir /Source: STO (http://www.slovenia.info, 29. 2. 2012) NOTRANJSKO-KRAŠKA Mali naravni most Vir / Source: Arhiv Notranjski regijski park GORIŠKA Lovski dvorec Zemono Foto / Photo: Johann Jaritz Vir / Source: Wikimedia commons (http://commons.wikimedia.org, 1. 3. 2012) OBALNO-KRAŠKA Kraški vinograd jeseni, Dutovlje Foto / Photo: Bogdan Kladnik Vir /Source: STO (http://www.slovenia.info, 29. 2. 2012) VZHODNA SLOVENIJA Krošnjar, Ribnica Foto / Photo: Darinka Mladenovi~ Vir /Source: STO (http://www.slovenia.info, 29. 2. 2012) ZAHODNA SLOVENIJA Kovaški izdelek iz Krope Foto / Photo: Bobo Vir /Source: STO (http://www.slovenia.info, 29. 2. 2012) «R SLOVENE REGIONS IN FIGURES KOHEZIJSKI REGIJI, STATISTIČNE REGIJE IN OBČINE REPUBLIKE SLOVENIJE, 1. JANUAR 2012 COHESION REGIONS, STATISTICAL REGIONS, MUNICIPALITIES OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA, 1 JANUARY 2012 03 '177 ^167/108 003/ 102 09 01 I 04? 11 061 08 °02j > 06 Kohezijska regija Cohesion region 01 Vzhodna Slovenija 02 Zahodna Slovenija 10 12 07 Statistična regija Statistical region 01 Pomurska 02 Podravska 03 Koroška 04 Savinjska 05 Zasavska 06 Spodnjeposavska 07 Jugovzhodna Slovenija 08 Osrednjeslovenska Gorenjska 10 Notranjsko-kraška 11 Goriška 12 Obalno-kraška 74 Ms Kohezijski regiji (2), statistične regije (12) in občine Republike Slovenije (211) Vzhodna Slovenija 108 Ruše 01 Pom lurska 178 Selnica ob Dravi 195 Apače 113 Slovenska Bistrica 002 Beltinci 202 Središče ob Dravi 152 Cankova 115 Starše 015 Cren šovci 181 Sveta Ana 156 Dobrovnik/Dobronak 204 Sveta Trojica v Slov. 029 Gornja Radgona 182 Sveti Andraž v Slov. 031 Gornji Petrovci 210 Sveti Jurij v Slov. go 158 Grad 205 Sveti Tomaž 161 Hodoš/Hodos 118 Šentilj 047 Kobilje 185 Trnovska vas 166 Križevci 135 Videm 056 K u z m a 143 Zavrč 059 Lendava/Lendva 191 Žetale 063 Ljutomer 03 Koroi ska 078 Moravske Toplice 016 Crna na Koroškem 080 Murska Sobota 025 Dravograd 086 Odranci 074 Mežica 097 Puconci 076 Mislinja 100 Radenci 081 Muta 176 Razkrižje 093 Podvelka 105 Rogašovci 175 Prevalje 116 Sveti Jurij 101 Radlje ob Dravi 033 Šalovci 103 Ravne na Koroškem 010 Tišina 177 Ribnica na Pohorju 132 Turnišče 112 Slovenj Gradec 187 Velika Polana 141 Vuzenica 188 Veržej 04 Savin ijska 02 Pod ravska 149 Bistrica ob Sotli 148 Benedikt 151 Bra slovče 153 Cerkvenjak 011 Celje 196 Cirkulane 154 Dobje 018 Destrnik 155 Dobrna 024 Domava 030 Gornji Grad 026 Duplek 051 Kozje 028 Gorišnica 057 Laško 159 Hajdina 062 Ljubno 160 Hoče - Slivnica 067 Luče 042 Juršinci 079 Mozirje 045 Kidričevo 083 Nazarje 055 Kungota 092 Podčetrtek 058 Lenart 173 Polzela 167 Lovrenc na Pohorju 174 Prebold 069 Majšperk 099 Radeče 198 Makole 209 Rečica ob Savinji 070 Maribor 106 Rogaška Slatina 168 Markovci 107 Rogatec 169 Miklavž na Dravskem polju 114 Slovenske Konjice 171 Oplotnica 180 Solčava 087 Ormož 120 Šentjur 089 Pesnica 124 Šmarje pri Jelšah 172 Podlehnik 125 Šmartno ob Paki 200 Poljčane 126 Šoštanj 096 Ptuj 127 Štore 098 Rače - Fram 184 Tabor •Ji/ STATISTIČNI URAD REPU BUKE SLOVENIJE STAUSTUVllOMCE CFTHEREMUCOFSIOWIA t : G I O N S IN FIGURES 133 Velenje 043 Kamnik 137 Vitanje 164 Komenda 139 Vojnik 060 Litija 189 Vransko 061 Ljubljana 144 Zreče 208 Log - Drag o m i 190 Žalec 064 Logatec 05 Zasav 068 Lukovica 034 Hrastnik 071 Medvode 129 Trbovlje 072 Mengeš 142 Zagorje ob Savi 077 Moravče 06 Spodnjeposavska 123 Škofljica 009 Brežice 194 Šmartno pri Li 197 Kostanjevica na Krk 186 Trzin 054 Krško 134 Velike Lašče 110 Sevnica 138 Vodice 07 Jugo vzhodna Slovenija 140 Vrhnika 017 Črnomelj 09 Gor« • njska 157 Dolenjske Toplice 003 Bled 048 Kočevje 004 Bohinj 165 Kostel 012 Cerklje na Gor 066 Loški Potok 027 Gorenja vas - 073 Metlika 207 Gorje 212 Mirna 041 Jesenice 170 199 163 Jezersko Mokronog - Trebel 052 Kranj 085 Novo mesto 053 082 Kranjska Gora 088 Osilnica 095 Preddvor 109 Semič 102 Radovljica 179 Sodražica 117 Škofja Loka 203 119 Straža Šentjernej 122 131 146 Tržič Železniki 211 Šentrupert škocjan 147 Žiri 121 192 Žirovnica 206 šmarješke Toplice 11 Gori ška 130 Trebnje 001 Ajdovščina 193 Žužemberk 006 Bovec 10 Notranjsko-kraška 007 Brda 150 Bloke 014 Cerkno 013 Cerknica 036 044 Idrija 038 Ilirska Bistrica Kanal 065 Loška dolina 046 Kobarid 091 Pivka 075 Miren - Kostar 094 Postojna 084 Nova Gorica Zahodna Slovenija 201 Renče - Vogrsl 08 Osrednjeslovenska 183 Šempeter - Vr 005 Borovnica 128 Tolmin 008 Brezovica 136 Vipava 020 Dob repo Ije 12 Obalno-kraška 021 Dobrova - Polhov Gradec 019 Divača 022 Dol pri Ljubljani 035 Hrpelje - Kozir 023 Domžale 040 Izola/lsola 032 Grosuplje 049 Komen 162 Horjul 050 Koper/Capodis- 037 Ig 090 Piran/Pirano 039 Ivančna Gorica 111 Sežana KAKO DO STATISTIČNIH PODATKOV IN INFORMACIJ: • na spletnih straneh Statističnega urada www.stat.si • po pošti, telefonu, faksu ali elektronsko naslov: Statistični urad Republike Slovenije, Litostrojska 54, 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: (01) 241 64 04 faks: (01) 241 53 44 telefonski odzivnik: (01) 475 65 55 e-naslov: info.stat@gov.si • z naročilom statističnih publikacij naslov: Statistični urad Republike Slovenije Litostrojska 54, 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: (01) 241 52 85 faks: (01) 241 53 44 e-naslov: prodaja.surs@gov.si • z obiskom Informacijskega središča Urada poslovni čas: od ponedeljka do četrtka od 9.00 do 15.30 petek od 9.00 do 14.30 How TO OBTAIN STATISTICAL DATA AND INFORMATION: on Statistical Office's website www.stat.si via mail, phone, fax or e-mail address: Statistical Office of the Republic of Slovenia Litostrojska 54, 1000 Ljubljana, Slovenia phone: +386 1 241 64 04 fax: +386 1 241 53 44 answering machine: +386 1 475 65 55 e-mail: info.stat@gov.si by ordering statistical publications address: Statistical Office of the Republic of Slovenia Litostrojska 54, 1000 Ljubljana, Slovenia phone: +386 1 241 52 85 fax: +386 1 241 53 44 e-mail: prodaja.surs@gov.si by visiting the Information Centre office hours: Monday to Thursday from 9.00 to 15.30 Friday from 9.00 to 14.30 J L/S