DOMOLJUB.
Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
dttprl/teZ ;„f iVSOkr rLr?,1	me*eca' Mo ta ^praznik, izide „DOMOLJUB«
Štev. 6.
V Ljubljani, 21. marca 1889.
Imetnik II.
Kaj je novega po svetu?
V državnem zboru poslanci silno počasi razpravljajo letni državni proračun, govorijo in govoričijo na vseh straneh veliko, a večidel le skozi okno, to se pravi, da volilci slišijo in berejo, sicer pa se zgodi vse, kakor vlada hoče, poslanci proti temu tudi nič nimajo, saj zasluži vsaki na dan po deset goldinarjev; drugo vprašanje pa je, ali so tisti zadovoljni s takim polževim romanjem, ki davek plačujejo. Toda kaj se hoče. Plačaj in molči, pravi pregovor. — Se bolj počasi potrjujejo ogerski poslanci novo orožno postavo. Nasprotnikov ima tam ta zakon veliko, in veliki minister Tisza bo imel mnogo truda, da pomiri razburjene valove. Mi nismo posebni prijatelji Ogrom, pa občudujemo jih, ko vidimo, s kako silo se potegujejo za svoje pravice tudi tam, kjer jih jim nikdo ne krati. Od njih se Slovenci učimo odločnosti in potem ne bodo z nami pometali, kakor s cunjo. — Na Dunaju so pri volitvah v mestni zbor prvi dan zmagali združeni kristijani ter so združenim judom in brezvercem vzeli devet sedežev, če tudi so judovski kričači vpili na dan volitve, da imajo toliko denarja, da ž njim lahko kupijo vse združene kristijane. Velika sreča bo za celo Avstrijo, ako kristijani judom Dunaj iztrgajo iz krempljev; s tem bi jude v Avstriji zadeli v srce. — Nedavno so imeli katoliški juristi ali pravdarski doktorji na Dunaju shod ter so se zvezali v društvo, ki bo branilo katoliško cerkev in pojasnjevalo pravne zakone, ki cerkev zadevajo. Lepo je, da avstrijski doktorji posnemajo francoske učene katolike, ter hočejo skupno po dolžnosti podpirati katoliško cerkev. Žal nam je, da ni bilo nobenega slovenskega doktorja na shodu, ki bi bil pokazal, da je tudi med
Slovenci nekaj odločnih katoliških mož tega stanu.
—	Novi francoski ministri so trdo stopili na noge proti generalu Bulanžčju in njegovim zaveznikom; zasledili so neko skrivno zvezo, ki je imela namen, če treba tudi z orožjem polastiti se državnega krmila. Pravijo pa, da tudi to ministerstvo ne bo dočakalo letošnjih češenj. — Razstavo v Parizu bodo odprli dne 6. maja. — Na Laškem je zopet Orispi na vrhu ter bo še nadalje krišpal uboge Lahe z novimi davki; sedi prav trdno, ker ni bil zadovoljen z enim ministerskim stolom, ampak se je kar na tri ob enem vsedel. Obdržal se je na vrhu, ker je obljubil freimaurerjem, da bodo še huje jeli zatirati katoliško cerkev. — V Tesinu na Švicarskem so pri volitvah za volilno gosposko zmagali katoliki proti brezvercem, dasi so ti veliko denarja in laži razmetali za volitve. Kakošna je brezverska vlada v tej deželi, kaže to, da so zapečatili pastirsko pismo enega švicarskih škofov samo zato, ker je omenil, kaj papež pravi o brezverski šoli. To je brezverska prostost: Ključavnico na usta, zdaj pa govori. — Na Angleškem bodo spravili pod orožje 160 tisoč m6ž in veliko milijonov bodo izdali za nove bojne ladije. Angleži se pripravljajo, da bodo o pripravnem času tudi katero rekli z orožjem v roci in s kramo pod pazduho.
—	Turška je dobila odškodnine za vzhodne železnice od juda Hirša 27 milijonov frankov (frank = 42 kr. a. v.), pa se je nanje precej Ruska vsedla ter jih zahteva za vojno odškodnino. Z dolgovi je res velik, velik križ, skrb je jih narediti, desetkrat večja jih plačati. — Srbi imajo novega kralja 131etnega Aleksandra I. Njegov oče Milan se je kroni odpovedal; sam pravi, da nima več moči za
vladanje, 'pa mu ne verjamejo, ker je star še le kakih 35 let, torej je v najboljših letih. Možje, ki hočejo več znati, kakor hruške peči, pravijo, da za Avstrijo to ni dobro znamenje. Dasi je bil namreč Milan čuden mož, vendar je bil Avstriji iskren prijatelj; sedaj se pa čuti, da Ruska vedno več moči dobiva v Srbiji, in ker nasprotnikov Milan ni več upal krotiti, proti Avstriji pa ni hotel vladati, zato se je raje umaknil v pokoj; stradati mu ne bo treba, ker bo imel na
leto 000 tisoč frankov. Lep kos kruha za stare dni, kaj ne da, posebno če je človek še tako mlad. -Iz Bolgarije posebno novih in važnih novic ni, to pa je gotovo, da Ruska in ž njo vsi razkolniki zelo težko gledajo na prestolu kneza Ferdinanda, najbolj zato, ker je katolik. — Spomlad se nam bliža, a nam nič kaj dobrega ne obeta; naj bi ljudje pač v postnem času potolažili s pokoro jezo razžaljenega Boga, da bi nas varoval nemirnih vojskinih časov!
Kaj je novega po Slovenskem?
Kranjsko. Hišni posestnik in zidar Jos. P oh ar iz Ljubnega na Gorenjskem je kopal s tovariši breg pri neki kovačnici, da bi dobili nekaj več prostora krog poslopja. Kar zagrmi plast zemlje in skalovja proti ozidju ter pritisne Pohorja k zidu. Hitro ga potegnejo izpod zasipa, pa nesrečnež je bil ves pretrt, na glavi ranjen in ves krvav, toliko da je bil spovedan in v sv. olje djan, izdihnil je svojo dušo. — V Boštanju ob Savi so zaradi koz zaprli šolo; prikazuje se tudi škrlatinka s pljučnico. — Semnja v Mar. Dolu dne 26. t. m. in v Litiji 1. aprila sta zaradi bolezni prepovedana. — Iz Črnega grabna se poroča, da po ondotnih hribih kroži ta-le novica: Tam na Dunaji je neki jud, ki premore 12 milijonov, v smrt na vislicah obsojen. Sprosil se je, da so ga pomilostili pod čudnim pogojem. Pogoj se glasi: »Pripravi se 90 številk, ki so na ponudbo vsakemu, ki hoče vleči in svojo srečo ali nesrečo
poskusiti. Kdor vleče številko 90, plača mu jud 10.000 gl na roko, katere sme obrniti, kakor mu drago, samo — obešen bo potem mesto juda. Kateri pa potegnejo druge številke, dobe samo pet tisoč goldinarjev — obešeni pa ne bodo". Zaradi tega seveda splošno izpraševanje po tej iz-vanredni loteriji, v kateri se igra za smrt, življenje in premoženje. Razni nemaniči h nepridipravi, ki nimajo nič izgubiti, k večemu prazno življenje, povsod povprašujejo, kje se še dobe iste številke. V Zagorji, tako se govori, izpečali so vse, kolikor so jih imeli; nekaj menda jih je še v Novem Mestu. Zvedeli so, da jih ima nekaj tudi trgovec M. v Lukovici. — Nauk je pa ta: Ni je take neumnosti, da bi je lahkoverni ljudje ne verjeli. — Gluhonemih za šolo dovolj starih otrOk je na Kranjskem po zadnjem najnovejšem štetji 128, slepih pa 25.
Listek.
Pohlep oslepi.
To vam je bil čuden človek Selanov Jurij, ki je celo domaČo vas oskrbljeval z novimi čevlji. Bil je čvrst mladenič, kakih trideset let star, a bil je vedno le sam za-se, govoril je le, ako ga je kedo kaj vprašal; v družbo tovarišev ni hodil, pri pijači njega ni bilo, imel je preveč rad — denar. „Na vrh Grintovca ga spraviš za krajcar", nagajali so mu njegovi znanci, a Jurij je na tako zbadanje molčal in v prostem času doma prešteval svoje petice in tolarje. Bil je zelo nezaupen do ljudi; mislil je, da mu vsakdo hoče vzeti njegove denarje.
Ko so mu pomrli stariši, se je Jurij oženil, a v domači vasi neveste ni dobil, nobena ni marala skopega čudaka, češ, saj mi še za sol ne bo hotel dajati. Dobil pa je prav dobro žensko v bližnjem mestecu; denarja sicer ni imela, a bila je pridna in
varčna in zato je tudi vzela Selanovega, ker ?o ji mati rekli: Čevljar je in varčen je, zakaj bi ga pa ne vzela? — Ker je bil Jurij dober delavec, imel je dela vedno polne roke. hodil je iz mesteca posebno po okolici v „štiro". Celi teden ga pogosto ni bilo domu, v soboto pa je vselej odštel ženi potrebni denar za gospodinjstvo. Kolikor je žena prvi teden potrebovala in rekla, toliko je zanaprej dobila vsaki teden; ako je hotela kaj več imeti, zavrnil jo je Jurij, rekoč: Ta teden ima ravno toliko dni, kakor jih je prvi imel, čemu torej več denarja? In ako je hotela žena napraviti za-se kako obleko, morala si je sama zaslužiti s pranjem. Ko sta dobila sinčka Ivana, je Jurij tudi ostal pri stari svoji navadi in na ženino govorjenje, rekel: »Pravijo, kjer imata jesti dva, tudi vselej tretji dohi." In zoper moževo trmo žena nič ni zmogla, delala je toliko pridneje, kolikor več je bilo potreb za družino.
Kam pa je Selanov čevljar dajal drugi zaslužek? morda kedo povpraša. Rekli smo že, da je Jurij imel rad denar in tudi oženjen ga je rad imel,
Celje. Pismonosec za tukajšnjo okolico, Janez Ferk, jo ogoljufal pošto in ljudi za J 03 gld., ker jo na recepis podpisoval imena oseb, za katere je denar ležal na pošti. Za to prijaznost so mu pri porotnih sodbah prisodili 10 mesecev ječe. — Jurij Gorjup je Blaža Žagarja na Veterniku dne 9. septembra zaklical po njegovem domačem priimku »Lamberčan". To je Žagarja razjezilo in je pretepel Gorjupa tako, da je ta letos 12. januarija umrl. Porotniki Žagarja niso obsodili kot morilca, pač pa so mu zavoljo hudobije težkega poškodovanja telesnega odmerili pet mesecev hude ječe in vsaki mesec po dvakrat post. — Onidan sta se dva liberalna gospoda skregala. Vsled tega sta se šla strelat. Kristinenhofski Gyujto in pa Mislinjski Poglayen strelila sta vsaki po dvakrat. In ker ni zadel nobeden, sta si nastavila še tretjič. Poglayen v trebuh zadet se je zgrudil in čez dve uri umrl. Ko se je Gyujto odpravljal na pobeg po železnici, so ga varuhi pravice še pravočasno vjeli in spravili pod ključ. Pravijo, da bodo o tem dvoboju sodili porotniki. A frajmaurarsko-nemško-liberalni časnik Celjski o mrliču žalujoč piše, da so liberalci ž njim »zopet" izgubili »einen bewiihrten, ausge-zeichneten genossen", t. j. izvrstnega tovariša, kateri je razumel kmete loviti na liberalne limance pri volitvah občinskih in drugih. — Kakor »liberalni" gospodje po mestih godejo, tako njihovi vrstniki po deželi plešejo. Na primer v Vojniku so se fantje-nebodijihtreba-prežarji pri svatovščini nasrkali vina, da so se začeli pretepati. Gorečan in Močnik sta jih prišla mirit, a za dobroto so jima žalibog poplačali z noži! — Tu in tam imajo nekateri fantje
nekateri so rekli, da še rajši, kakor svojo ženo in svojega Ivana. Nobenega krajcarja ni zapravil, ampak spravljal je varno svoje novce; najhujša skrb mu je bila, kaj bo, ako žena zapazi denar, katerega pred-njo vedno skriva. Žena ni stikala po njegovih žepih in mislila je, da mož gotovo v hranilnico nese, kar mu od potreb preostane; toda Jurij tudi hranilnici ni zaupal svojih denarjev: »Kaj hočem, je včasih govoril sam seboj, v hranilnico nositi svoj denar; za vse svoje goldinarje dobim majhne bukvice, ki so komaj groš vredne in kdo ve, ali dobim denar nazaj, če ga tirjam, saj sem že večkrat slišal, da so ljudje že ob vse prišli pri takih hranilnicah." Zraven tega pa bi Jurij ne imel skoro edinega veselja, da bi bil ob nedeljah popoludne, ko je šla žena h krščanskemu nauku, prešteval svoje lepe denarce. V par letih imel je že skrivaj denarja sto goldinarjev; nekaj goldinarjev, petakov, desetakov in tolarjev, a to mu je delalo prevelike skrbi, težko je bilo vse to skrivati. Zato gre v bližnje mesto in ondi zameni ves svoj denar za — stotak. »Kako majhen popirček, pa je
ne hvalevredno šego, da zahtevajo .odkupnine" za nevesto, kadar si jo ženin odpravlja v svojo faro. Letos si je neki celjski okoličan našel tovarišico v sosednji Rožni dolini. Na potu pred oltar so denarja-željni fanti čez cesto potegnili »šrango", kjer so mislili dobiti kaj »pod palec", toda žandarji so jih podučili, da se ženinova peneznica »žmikati" ne sme. Na čast pridnim mladeničem bodi povedano, da se oni ogibajo te nespodobne in nikomur ne ljube razvade.
Štajarsko. Svetli cesar so za zidauje nove šole v Galiciji pri Celji darovali 200 gld. — V Celji je umrl dosluženi deželnosodnijski svetovalec g. Alojzij Pesarič, star 64 let. — V Gradcu je med številom odvetnikov ali advokatov neki g. dr. Kokošinek. Po imenu se mu vidi, da je korenine slovenske, toda po mišljenji je nemški liberalec. Tega so si dne 7. marcija kot zastopnika v državnem zboru izvolili »liberalci", ki prebivajo po mestih in trgih ob Dravi namreč: Maribor, sv. Lenart, Marenberg, Vozenica, Muta, Slovenjigradec, Slovenjabistrica, Ptuj, Ormož, Ljutomer. Konservativci se volitve niso vdeležili nikjer, razven v Središču; tukaj za »liberalca" ni glasoval živ krst, vsi so rajši »samo za silo" glasovali za konservativnega znanca g. Maksa Robiča. V Ljutomeru ima 90 tržanov volilno pravico, med temi je prišlo glasovat 25 liberalcev. Liberalni gospodje v Mariboru in v Ptuji pač še za zdaj nosijo zvonec, ker z množino svojih glasov prevpijejo domoljubne konservativce. — Učitelji so postali gg.: Kocbek Franc na Rečici, Strmšek Alojzij pri sv. Petru blizo Rogatca, a Serajnik Armin je na Dobrno prišel
toliko vreden", govori Jurij sam seboj, ter ga vesel nese domov.
Tedaj pa vzame čevelj, ki ga je imel pri poroki — bil je že sedaj raztrgan in malo vreden, znamenje, da je bil Jurij že nekaj let oženjen — ter napravi v nožnici skrit žep, kamor utakno skupaj zvit stotak ter žep zopet zašije in čevelj nato dene pod klop na svoje staro mesto. Tako se je godilo še več let in ko je bil Ivan osem let star, imel je v starem, poročnem čevlju pod klopjo zašitih že tristo goldinarjev, tri lepe stotake.
Žena je večkrat premetavala te čevlje, ko je pometala po hiši in rekla ob priliki možu: „Daj, daj te čevlje kakemu revežu, malo jih pokrpaš, pa jih bo še dolgo nosil." »Ne bodi sitna, odvrne ji Jurij, to so poročni čevlji, naj ostanejo pri hiši." In ostali so še nekaj časa, a ne dolgo.
Jurij je dobil zopet delo na kmetih in celi teden ga ni bilo doma; žena je porabila to priliko, da je sobo posnažila ter zopet nejevoljna premetavala stare poročne čevlje. V tem pride v hišo neki cunjar,
6*
kot pomožni učitelj. Nadučitelj v BraŠlovicah, gosp. Matija Jeraj, podal se je v stalni pokoj; leta 1849 služboval je v Poljčanah, potem pri sv. Križu na Slatini, v Galiciji, na Dobrni pa 1855 do 1879. — Novo pošto dobili so pri sv. Juriju v Slovenskih goricah in pa pri sv. Križu na Murskem polju. Skoz Križevce se je dozdaj vsaki dan poštni voz pomikal, ne da bi v tem prijaznem kraji kaj uradno vzel seboj. Po-drugod, ker so podobne razmere, imajo vsaj nastavljeno škrinjo-pismovnico. Tudi na pr. v Nošincih bi lahko poprosili, da jim poštna oblast dovoli Skrinjico, kamor bi spuščali pisma, da jih pošta, ki skoz vas vozi, vsaki dan vzame seboj, in navadna pisma in časnike pripeljane oddaja. S tem bi si tamošnje občine prihrauile dalnji pot do Ljutomera ali do sv. Križa. Iščite, in našli bodete. Samo je treba, da kateri Nošinčar to skrb prostovoljno prevzame. Ob času železnice si morda priborite celo še postajico z redno pošto. — Na Ravnah pri Šoštanji je hudobna žena zastrupila svojega moža. Našemu dopisniku je nekdo znal praviti, da je možu dala ostrupljene pijače; ker pa mu je vsled tega nastalo slabo, mu je »skrbna" tovarišica priredila domače zdravilo, v katero je primešala še toliko strupa, da je zadostovalo za smrt. — V Velenji so dne 4. t. m. pri tomboli v prid ubožnim učencem skupili nekaj čez 100 gld. — Volitve v okrajni zastop celjski razpisane so za dne 28. in 29. marcija. — Pri dopolnilni volitvi v Ptuju, Ormožu in sosednjih trgih si je 356 liberalcev dne 14. t. m. kot zastopnika v
deželnem zboru v Gradcu izvolilo g. Steyerja, usnjarja v Ljutomeru. Konservativci se mogočnim »liberalcom" Ptujskim niso postavili po robu. In vkljub temu je še 171 glasov „za silo" dobil vrli g. Kukovec, veleposestnik v Ljutomeru in tržan, ki je itak že deželni poslanec in zastopa domoljubne kmete po narodno vzbujenem okraju ljutomerskem.
Primorsko. Kakošne pravice vživajo Slovenci v Tistu, kaže nam ta-le dogodek : Slovenski trgovec g. Pockaj je nad svojo trgovino obesil tablo samo s slovenskim napisom. Lahi so zagnali krik iu mestni očetje so šli tem kričačem na limance, ter ukazali trgovcu, da mora slovenski napis odstraniti in za svojo predrznost še kazen plačati. Tudi gosp. Pockaj ni bil zajčje natore, da bi se zbal krika, zato se jo pritožil pri vladi, ki je ukazala mestnim očetom, da morajo preklicati svoje povelje; krivica se sama tepe. — Sedaj pa je tudi nam Ljubljančanom jasno, zakaj ima toliko slovenskih trgovcev samo nemške napise nad svojimi prodajalnicami, boje se najbrže nemških kričačev ali pa, kar je bolj verjetno — samih sebe. Proč s takim polovičarstvom; kakor katoličan nič ne velja, če se sramuje očitno pokazati svojo vero, tako tudi tak Slovenec nič velja, ki se pred svetom za Nemca »štuli". — V Nabrežini je v noči med 16. in 17. t. m. železnična mašina raztrgala sprevodnika in hišnega posestnika v Selu pod Ljubljano. — C. g. C. t v, spiritual v Goriškem semenišču, gre na svojo prošnjo zaradi bolehnosti na sv. Goro; na njegovo mesto pride g. dr. A. Fajdutti.
ki je pobiral in kupoval vsakovrstno starino. Njemu žena ponudi čevlje. Pet grošev so še vredni za reveža, pravi cunjar; toliko tudi d& in žena vesela spravi denar, češ, Jurij bo gotovo vesel, ko mu izročim denar za obnošene čevlje, katerih podariti ni hotel.
V soboto pride Jurij domu in najprej, ko vstopi v sobo, pogleda pod klop. Ves se strese, ko ne zagleda čevljev na starem mestu pod klopjo.
»Kam si djalamoje čevlje?" zakriči ves obupan nad ženo. »»Kaj tako vpiješ, vesel bodi, tu imaš pet grošev za staro šaro, ki nam je bila le v na-potje."" Pri teh besedah omahne Jurij na klop, kakor mrtev; žena hitro priskoči, ga začne tresti in kmalu se zopet mož zave: „Kje so moji čevlji, zavpije, kje so moji denarji?" „»Kakšni denarji"", povprašuje žena, ker misli, da se je možu zmešalo! Na to ji še le razodene Jurij svojo skrivnost, da je imel v škornju zašitih tri sto goldinarjev. »Kdo je bil, ki je čevlje kupil?" j0 slednjič vpraša. »»Ne poznam ga, bil je starinar iz Ljubljane, kakor je
rekel, a težko bi ga sedaj spoznala. Sploh pa, Jurij, kako je bilo mogoče, da si ti toliko denarja skrival pred svojo ženo, ki brez tvoje vednosti ni izdala nobenega vinarja in ki si je morala pri jedi in pri spanju kratiti, da je otroku, sebi in tebi napravljala potrebno obleko. Ne, toliko siroščine sem vžila zaradi tega, da ti nikdar ne odpustim in ne pozabim.""
Bolelo je skrbno in zvesto ženo, da je mož ž njo tako ravnal, a upala mu ni tega nikoli očitati; zdaj, ko je prišel ob vse, ko ga je Bog kaznoval za njegovo skopost, povedala mu je na vsa usta, kar je bilo dolgo časa zaprto v njenem srcu.
Bila je naslednja nedelja za Selanove žalostna in dolgočasna. Jurij je vzdihoval ves obupan po denarju, a žena je nejevoljna molčala in opoludne rekla jezna možu: »Kamor si denar shranjeval, tam si poišči kosila." Te besede so zbodle Jurja in česar še poprej ni nikoli naredil, to je sedaj storil; urno je vzel klobuk, Šel v bližnjo krčmo ter v jezi in žalosti zapil tedenski zaslužek; gostilničar ga je moral zvečer pripeljati domov.
Cerkev
Papež kardinalom.
Dne 2. marca so nastopili sv. Oče 80 leto svoje starosti in je preteklo 11 let, odkar so jih ozaljšali s krono sv. Petra. Ta dan so jim kardinali čestitali in srečo želeli, na kar so sv. Oče prav pomenljivo odgovorili. Prav posebno — so rekli po priliki — treba nam prositi pomoči od Boga, ker vse je negotovo povsod, kamorkoli se ozremo, posebno pa je žalostno stanje papeževo. Italija po svetu trobi, da smo popolno prosti, da nič ne čutimo svoje neodvisnosti in da smo le nestrpni, ako odločno tirjamo, da se mora Rim vrniti papežem, ker ni ga v Rimu postavnega vladarja razen papeža. Toda ali je to naša prostost, da ne smemo nastavljati škofov po škofijah, da od nas imenovanih neče vlada potrditi, da jim krati dohodke? Ali je res cerkev na Laškem prosta, ako se mladeničem stavijo ovire od vseh strani, da bi ne vstopili v semenišča, ako se zapirajo samostani, ako duhovnike pehajo iz šol? Po novem zakoniku so torbo navezali duhovnikom na usta, da se ne smejo potegovati za pravice papeževe; milijone cerkvenega premoženja so pograbili v zadnjih letih in kar je ostalo posebno za reveže in zapuščeno mladino, to hočejo še zdaj s silo vzeti. Pri tem pa podpira vlada kolikor le more krivoverce, freimaurerje. Ali pač kaže s tem, da je katoliška cerkev na Laškem prosta? — Toda te krivice niso na kvar samo cerkvi, ampak tudi državi in zato vidimo, kako je pri nas vedno sla-
Sedaj so se začeli za Selanove žalostni časi. Jurij je zbolel in dva meseca ni bil za nobeno delo, huda vročica ga je mučila. In sedaj je žena delala pokoro za svoje nepremišljene, nagle besede. Noč in dan je bila na nogah pri bolniku, bolezen je hitro požrla vse prihranjene denarje in kmalu je imela Selanovka večinoma vse svojo reči zastavljene. Poskušnja ta je bila huda za družino, a bila je koristna. Jurij je spoznal, da ni varno na denar navezovati svojega srca, in da mu je največji zaklad njegova skrbna žena, do katere je bil do sedaj tako nezaupljiv.
Več let sta morala trdo delati, da sta se zopet izkopala iz dolgov in si opomogla. Bila sta zopet srečna s svojim sinom; skritih denarjev res da nista imela, a ljubezen med njima je bila odkrita ter jima je lajšala trdo življenje.
V ostri zimi neko soboto večer gresta kupit za Ivana novo obleko in vzameta seboj tudi sina; na potu srečajo ubogo deklico, ki je bosa capljala v snegu po poti ter jokala. »Kam pa greš sedaj?"
in šola.
beje. — Da se to obrne na bolje, pravijo k sklepu sv. Oče, treba veliko moliti, da Bog prikrajša čas poskušnje.
Naše šole.
Prijatelj od Pohorja nam piše: Brezverski „liberalci" so v državnem zboru na Dunaji, kjer sklepajo postave za celo cesarstvo veljavne, gospodarili od leta 1861 do 1879. Ljudje, ki imajo volilno pravico, so se svojih dolžnosti premalo zavedali, ter so »liberalnim" osebam, ki so se ob času volitev ponujali za poslanca, sedali na limance. Taki poslanci so leta 1868 sklenili sedanjo šolsko postavo. Liberalci, četudi krščeni, so sovražniki cerkve. Vsled tega so poskrbeli, da se po šolskej postavi šolske knjige vravnavajo tako, da se v njih ne nahaja nič, kar bi pričalo, da so knjige namenjene otrokom katoliškim. Ko je na pr. pred desetletjem pisalec teh vrstic podučeval šolsko mladež, smo v berilu imeli še iz svetega pisma prigodbo o Heliju in njegovih dvoje sinov, potem opis Duhova ali binkošti in pa kratek življenjepis sv. Alojzija. Bilo je sicer malo, a do danes so tudi to izbacnili. In nekdo je rekel, da v največjem berilu, ki se v šoli rabi, celo Turek o svoji veri najde več, kakor kristijan, ker se v istem nahaja črtica o Muhamedu, a o Kristusu nič. Dopisniku je pa nedavno neki oče pravil, da ga je njegov šolo obiskujoči otrok vprašal, kako li je to, da se v „Berilu" nič ne bere o presv. Trojici, o ljubem Jezusu, o svetnikih in cerkvenih zadevah.
vpraša jo Selanova žena. „„Bolni oče so me poslali prosit, ker nimajo nič vžiti."" In bridko je deklica jokala. Smilila se je vsem, posebno pa Ivanu, ki prosi stariše, naj revni deklici pomagajo, da ne bo več jokala. „Pa obleke ne boš imel, če bova deklici dala denar", reče mati. BMVse eno, odgovori Ivan, vsaj imam še staro in to zimo že še prebijem ž njo; deklica pa je z očetom v največji sili.""
Deklica jih pelje v bližnjo hišo pod streho, kjer je v borni sobi ležal na siromaški postelji njen smrtno bolni oče. — Selanovi mu postrežejo, kolikor morejo in znajo, in ker žena vidi, da je bolnik silno slab, ostane tudi po noči pri njein v postrežbo, ker ni bilo daleč do njih stanovanja. Drugi dan obišče bolnika tudi Jurij. Komaj vstopi v sobico, precej zagleda pod klopjo svoje poročne, davno izgubljene čevlje. Srce mu trepeče veselja in strahu. „Kje ste dobili one-le čevlje?" vpraša bolnika. „,,Kupil sem jih pred več leti od nekega starinarja, dobro so mi dolgo služili, a sedaj niso več za nobeno rabo."" „To so čevlji mojega moža, katere je nosil na dan
To ga imaš! Učenec je torej sam prišel na sled razmeram, kakoršne so kristijanstvu in cesarstvu nevarni liberalci povzročili po šolskih knjigah. Besedo „Bog" še najdeš po knjigah, ker ona lahko velja za katoličana, za krivoverca, za Žida, za muhamedanca in celo za malikovalca. Z omenjenim svetim imenom vsaj liberalci verne kristijane, kateri političnih zadev ne poznajo, slepijo še za sedaj, dokler še katoličanov niso povsod mogli vjeti v svoje pogubo-nosne mreže. Ako bi se jim pa enkrat posrečilo doseči primerno oblast, potem bi že tudi pri nas napravili tako, kakor je od leta 1883 na Francoskem, kjer katehet sme katekizem razlagati le še tistim učencem, ki ga „po šoli" sami počakajo, ako pač hočejo. A posvetnim učiteljem tam postava prepoveduje v šoli govoriti o Bogu, to je, zagovarjati Boga; toda postava učitelju ne brani razlagati nauke zoper Boga. saj so šolske knjige po takem kopitu vravnane. Takšne za liberalizem zlate čase liberalci
Gospodarske in
Kuhan ječmen je izvrstna krma za krave in konje, katerim se zapira. On spravi opravila želodca brez druzega zdravila zopet v red. Zraven tega je tudi prav tečna krma za konje ter bi se moral pomešati z rezanico in vodo, v kateri se je kuhal. — Skušnja tudi uči, da krave, katerim se daje kuhanega ječmena, pomešanega s pšeničnimi plevami ali rezanico, bolj molzejo, kot pri katerisikoli bodi drugi krmi. Za krave se mora pa ječmen ku-
najine poroke", reče vsa začudena žena. „Ali jih smem vzeti za spomin?" vpraša Selan. „„Le vzemite jih, vse vzemite, kar bo ostalo po smrti za menoj, saj ste toliko prijazni, da ste mi obljubili skrbeti za mojo Oirilko, kakor za svojega Ivana; Bog vam bodi plačnik!""
Tako hitro s čevlji menda Jurij še nikoli ni hitel domu, kakor ta dan; hitro pogleda doma, je li še skrit žep na nožnicah in če je še denar notri. Ravno pride žena domu, ko Jurij ves vesel potegne iz žepa tri prav dobro ohranjene stotake.
»Hvala Bogu", pravi Jurij, „da smo dobili davno izgubljeni denar!"
„„Hvala Bogu"", reče žena, „„da smo ga popreje izgubili; kajti njegova izguba je bil najin dobiček. Poprej je bil denar tvoj bog, sedaj ko veš, koliko je denar vreden, ti ga je Bog zopet čudovito vrnil; ker si bližnjemu pomagal, zato bodi tudi v prihodnje usmiljenega srca in radodarnih rok.""
pri nas že težko pričakujejo, totem težje, kersojim volilci leta 187.9 pri novih volitvah iztrgali vajete iz rok in s tem štrenjo zmedli. Takrat se je nam-reč prvič pripetilo, da je v državni zbor prišlo nekoliko več konservativnih poslancev, kakor pa liberalnih. Podobno se jo zgodilo pri državnozborskih volitvah v letu 1885. Kar so pa liberalci skoz devetnajst let kvarili, tega krščanski mislečim konservativcem ni bilo mogoče popraviti v devetero zadnjih letih. In ko bi kristijanski volilci pri raznovrstnih volitvah ne glasovali še zdaj za »liberalce" po-imenu kristijane, bi tudi v državnem zboru hitreje prišlo do potrebnega pregledovanja in zboljševanja šolske postave.
Duhovniške premembe v ljubljanski SkoflJI: č. g,
Jakob Porenta. kapelan v Št. Janžu. premeSten je v Le-skovec. Na njegovo niesto je prišel f. gosp. Janez Bo It a iz Šmihela pri Novem Mestu. Zadnjo mesto ostane začasno prazno. — V goriSki nadSkoflJI: Umrl je 7. t. m. 6. g. Josip Golja, župnik v Volčeh.
---s--
obrtnijske stvari.
hati z večjo množino vode, kot za konje. Enako je kuhan ječmen tudi za kokoši izvrstna in prav tečno piča.
Štriglajte krave! Koliko koristi snaženje živine, kaže nam ta-le skušnja. Gospodar imel je kravo, ki je bila vajena, da so jo vsak dan dvakrat snažili s štrigljem in krtačo. Za poskušnjo pa so s tem prenehali ter je niso skozi 14 dnij celo nič snažili. Imela je v teh 14 dneh 11 litrov mleka manj nego v prejšnjih 14 dneh, čeprav je imela sicer čisto enako postrežbo.
Lahek pHpomoček za ohranjenje lesa, ki se postavlja v zemljo, je zmes, napravljena iz dveh delov premogovega pepela in jednega dela ugašenega apna. S to zmesjo se napolnijo jame, v katere se les zabije. Najbolje je, če se rabi zmes suha. Celo premogov pepel ali apno samo za-se les kaj dobro varuje. Z železnim kolom napravijo se primerno globoko in precej široke jame, napolnijo se s premogovim pepeloir in apnom. Nato postavijo se koli vanje ter se obsujejo s to mešanico.
Edino sredstvo, petrolej pogasiti je, kakor skušnja uči, mleko. Ce se ti zvrne ali ubije petro-lejna svetilnica, ali če se petrolej drugače vname, posezi takoj po mleku, da pogasiš petrolejev ogenj!
Kislo zelje, ki se hoče jtokvarUi, kar se spozna na tem, da se na vrhu prepreže s plesnobo, ki se vedno z novega napravlja, in okus kvari, reši se s tem, da se na tekočino, stoječo na površji, vlije nekoliko žganja, kar naj se ponovi vselej, kadar se vzame kaj kislega zelja iz posode. Navadno pomaga,
če se stori to trikrat ali Štirikrat. Kislo zelje dobi potem prijeten vinsko-kisel okus.
Proti ttpečeniivl. Malo znano pa izvrstno sredstvo obstoji v tem, da se na košček platna
(platneno cunjico) dene zmesi iz ovsene moke in
nesoljene svinjske maščobe. S tem se prepreči navstajanje mehurja, bolečina poneha in zaceljenje se pospeši.
Razne
(Mala loterija) Po uradnih izkazih vloženih je bilo v malo loterijo od 1. 1825 do 1885 1. 786 milijonov goldinarjev. — Lep davek v 60 letih in to vse prostovoljno ; potem pa pravijo, da ljudje neradi davke plačujejo. — Samo leta 1888 je donesla mala loterija državi čistega dobodka 9 in pol milijona goldinarjev. Loteristi le skupaj, terna bo gotova — za državo!
(V Ilazgorji pri Soteski) blizo Celja sta iz jeze in maščevanja dva lopova po noči napadla nekega fanta na postelji ter ga z noži razbodla. Komisija je ranjenca ogledovala dnč 15. t. m.
(Imeniten berač.) Ogerski škof in kardinal Haj-nald prišel je nedavno v Pešti iz svojega stanovanja ter se je hotel vsesti v voz. Kar stopi k njemu revna žena ter ga poprosi miloščine. Kardinal precej seže v žep, v enega, v druzega, a nič ne najde, denar je doma pozabil; med tem se je nabralo že nekaj gledalcev okrog njega. Kardinal stopi z voza in prosi neko znano mimogredočo gospo, naj mu da nekaj desetič; gospa seveda se čudi in precej izroči škofu svojo denarnico. Ta vzame iz nje nekaj denarja, se lepo zahvali in ga izroči ubogi ženi; predno se je mogla zahvaliti, je že voz oddrdral z imenitnim — beračem.
(Babilonski stolp.) Francozi bodo imeli letos svetovno razstavo, tu bo med drugimi videti silno visok železen stolp, po mojstru Eiffelnov stolp imenovan. Ta stolp bo najvišja zgradba na svetu; neba se menda ne bo dotikal, vendar bo imel višave 300 m., torej več kakor 900 čevljev, med tem, ko imajo navadni stolpi kakih 100 do 150 čevljev višine; na vrhu stolpa bo še strelovod 6 metrov visok, torej vrh stolpa 306 metrov nad zemljo. Vrhni oddelek, ki ga imenujejo Jaterna", je 20 metrov visok in meri na okrog 18 metrov, torej bi bilo primerno stanovanje za celo družino in se vendar vidi od spodaj kakor drobna kocka. — Ni čuda, da med Francozi vladajo babilonske zmešnjave, ker si izmišljujejo babilonske neumnosti.
(Skopnh v grobo.) V Antverpnu so pred nekaterimi leti grobokopi izkopali na pokopališču človeško okostje, in sicer so bile kosti rok in prstov sklenjene nad neko železno posodico. Ko odpro posodico, najdejo v njej biserov in dragocenosti, ki so bile vredne nad 500 tisoč goldinarjev. Preiskali so to stvar in zvedeli, da so to kosti skopuha, ki je
vesti.
bil v svojem življenji velik stiskač. V svoji oporoki je zahteval, da morajo neznatno posodico z njim v grob djati; ljudje nevedoč, kaj je v njej, so to tudi storili. — Ker se pa sedaj niso oglasili nobeni dediči, določila je gosposka, da tretjino denarja dobi pošteni grobokop, ki je stvar naznanil, drugo pa gre v državno blagajnico. — Lakomnost je zelo grda in nespametna strast.
(Najnovejša moda.) V prodajalnici: Kupec: Jaz bi rad kupil lepo suknjo. — Prodajalec: Po kateri modi bi jo pa radi imeli? — Kupec: Po najnovejši — na puf!
(Po predpustu.) Žena: Danes je pepelnična sreda, dragi mož, in treba se bo postiti. Mož: Seveda se bo treba postiti, ker nimam ga vinarja v žepu, vse sva pred pustom pognala. — Kdor neče posta, se mora postiti.
(Sveta jeza.) Mladi tat: O kako je sedanji svet slab in pa sprijen; z veliko težavo sem neki gospej izmaknil iz žepa denarnico in nek hudobnež mi jo je sedaj — vkradel! Ali ni to strašno?
Prihodnja številka »DOMOLJUBA" izide dne 4. aprila.
LiMtuioa urednikova)
Gg. dopisnikom: Brez podpisa ne natisnemo nobenega dopisa. — G. J. T—č.: Osebno zadevo sporočil prizadetim.
Bolezni želodca.
in spodnjih telesnih delov, jeter in vranice, zlata žila, zaprtje, vodenica in kronična driska zdravi se najvspešneje s PICC0-
LIJEV0 »ESENCO ZA ŽELODEC", koja je tudi izvrstno sredstvo proti glistam. Pošilja jo izdelovatelj lekarnar GABRIJEL PICCOLI v Ljubljani (na Dunajski cesti) proti poštnemu povzetju.
Dobiva se pa razven pri izdelovatelju lekarju PICCO-Ll-ju „pri Angelu" v Ljubljani po 10 kr., tudi še pri lekarju Rizzioli-ju v RuMfo-vem in skoraj po vseh lekarnah na Primorskem, Tirolskem, Koroškem, Štajerskem in v Dalmaciji in sicer po Varstvena sMumka.	15 kr. steklenica.	(5)
m
Na najnovejši in najboljši način umetne
i m
ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plornbovanja in vse zobne operacije, — odstranjuje zobne bolečine z usmrtenjem živca
zobozdravnik A. Paichel,
poleg Hradeckega (čevljarskega) mostu, I. nadstropje.	(?)
K«XXX*X**ftX**XKK«g K
* Brata Eberl, S
izdelovalca oljnatih barT, flrncžer, lakov tt ln napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
g	JjJll l»iJ«B»«,
K M Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hlil it. i - .
3C priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse 7? x v njjju gtroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot S znano reelno tino delo in najnižje cene.	**
ft Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barv« fi v ploščevinastih pušicah (Bleehbiichsen) v domačem ^ W lanenem oljnatem tirneži najfineje naribane in boli4e Jj S nego vse te vrste v prodajalnah.	(6) Z
ft ggf Cenike na Kiilitovniije. 1|| fi

l
G?
©
Diseldorfske oljnate [ barve v tubah. r
Akvarelne barve
mokre in suhe.
ADOLF HAUPTMANN,
prva kranjska tovarna
oljnatih barv, firneža in laka*
v
1 .jiil>ljmii.
O iSe
Pisarna in zaloga: Ko1m1<! drovorod O (seineniščno poslopje).
Filijala: Hlonovo ulice 1()>1U priporoča slikarjem, dijakom, stavbenim in poliUtrenlm mizarjem, 11 kurjem kakor sploh p. n. občinstvu svoje priznano izvrstne izdelke ter pošilja na zahtevanje eenilnike zastonj in tranko. i	Oljnate barve v ploščevinastih pušicah le najboljše vrste, posebno
L pripravne za razprodajalce, po znižanih cenah; v de/ali od 25 kliir. ► naprej primerno ceneje.
Kupovalcem večjih množin J Vse vrste slikarskih in prednostne cene.	< |ikar$kjh 6opičey in
1 slikarske palrtne.
Perstene, mineralne ► in kemične barve. t
<*54t*i9
•( H (1 (O
-t n .n x
r- O i(5 io I- rH x X
X 8
3 $ s*
O)	® CO
©
<v
£52
W i
•f-H-H-f t-H i i i M >
Vsi stroji za kmetijstvo in vinorejo!;;
Stiskalnice In mlini za olive, I vinske in sadne stlskalnlcc, i najnovejša sestava mlini za grozdje in sadje ( v raznih velikoslih-Mlatilnice, čistilnice in vitala, stroji za ropkanje turšice, sejalniki, *£
orala itd. itd.	**
Sušilne priprave asa Hac\Je in Ho^ivie. Skoporeznlce v največji izbiri prodaja izvrstno izgotovljene in po tovarniških cenah
IG. HELLER, Dunaj, Praterstrasse 78.
Katalogi In vsako pojasnilo na zahtevanje gratis in frauko.
Razprodajalcem najugodnejši pogoji.	(10-3)
Sposobni zastopniki se iščejo ter dobro plačajo
Izdajatelj: M. Kolar.
* H '.....Milil illlKt Hit
Odgovorni urednik: A, Kalan.
Tiska ..Katoliška Tiskarna".