3ixhaja IriferaiiiaietUttt v iorek, četrtek, soiboto. lhreetim« auezk-7ucs daij, Th urj j državi imamo že več fabrik za avtomobilski mag-1 , — - , .. nat j - i sukno. le fabnke nai, je izjavil ravno predno je Springfield, Ford znani bi v kratkem času lahko izdelale toliko suk-na, da bi vojni minister prav lahko čedno in lepo oblekel vso armado. Tako postopanje pa Bel-grajčanom ne diši, ker nič ne nese, in zato je vojni minister sklenil rajši pogodbo za nakup blaga z nekim angleškim judom kakor pa da bi >dal zaslužiti domačim fabrikam in domačim delavcem. Sklep pogodbe je seveda posredoval znani g. Rade Pašič, sin ministrskega predsednika Pašiča. Tako poročajo belgraj-ski listi, ki vedo ob enem tudi *i povedati, da je kupljeno "an- --I gleško" blago že vse strohnelo, Družba hoče imeti vso svobodo ^ar n* čudno, če pomislimo, da zapustil to mesto, kjer se je mudil po trgovskih opravkih, da on niti ne misli ne, na predsedniško kandidacijo. Njegov zasebni business mu nikakor ne dovoljuje v to, tako nekako je baje izjavil pred člani mestne trgovske zbornice tega mesta. ŽELEZNIČARJI PENNSYL-YANSKE PROGE PROTESTIRAJO. leviathan na morju plava. . . Boston. — Največji ameriški-parnik Leviathan, (bivši nemški parnik "Vaterland") je na poizkušnji vožnji z parobrodsko komisijo na krovu. Parnik je bil v zveznem arzenalu v Bostonu, Je popolnoma predelan in izboljšan in je največji prekoatlantiški potniški parnik sedanje dobe. Poizkušna vožnja bo trajala pet dni, nakar bo izročen za preken morski promet. GORA ETNA BRUHA LA-Y0. v ravnanju z delavci. — Sama krši pogodbe kjer se ji zljubi. Washington, D. C. — Unijski zastopniki godrnjajoč naznanjajo delavskemu departmentu, da takozvani ž\lezničarski delavski odbor, ki je oil imenovan, da poravna in dovede Pennsylvansko železniško družbo do tega, da bo priznala delavcem kar jim gre, se še ni ganil in nihče ne ve, kje in kaj dela glede te zadeve. Ob poravnavi stavke je bil od — V Beverly Hills, Calif, je imenovan, da poravna razli- zadel na križišču vlak Pacific Electrical Ry Co. v vozeči avto Dva potnika sta bila na mestu ke glede 104 slučajev razžalitve pogodbe z delavci proti kateri je grešila železniška družba ve- ubita in 4 pa so resno poškodo- doma in nalašč. Žel ezmcarji so vani v tamkajšni bolnišnici. prišli do tega, da je odbor eno-— V Eau Claire, Wis. je iwnrl stranski, ki se nahaja pod te dni tamkajšni ugledni in znameniti zdravnik Dr.' A. D. Thra-ne, ki je prakticiral svoj poklic nad 48. Tet v tem mestu. Roien je bil na Norveškem in je slovel kot najbolj strokovnjaški kirurg v^tej okolici. — Župan mesta Beaufort, S. C. je moral te dni oditi v Atlanta, Ga. kjer bo presedel leto dni v zaporu, ker je udaril zveznega davčnega inšpektorja, ko je pregledaval davčne zadeve mesta Beaufort. — Leonard H. Healy tajnik delavskega departmenta države Connecticut poroča, da v tamkajšni državi farmarji silno zapuščajo farme, in hite v mesta. Vzrok so slabe iigodnosti na trgu za farmarske produkte, a pri drugih stvareh silna draginja. — V Pittsburghu, Pa. je udarila strela v oljnati tank tam-kajšne Atlantic Refining Co. E-lektrika je ranila 14 kurjačev, razbila tank in vžgala olje. Materialna škoda znaša do 500 tisoč dolarjev. — V West Baden, Ind. se bodo sešli prihodnjega oktobra vsi guvernerji vseh 48. držav. Na sestanek je baje tudi uradno povabljen prezident Harding. Kaj je namen njih sestanka še ni znano. — V Colorado Springs, Colo, so imeli zadnje dni zopet velikanske nalive. Utrgal se je zopet nad gorami oblak. Fountain reka je silno narastla in mnogo mostov je razdejanih. — V New Yorku je te dni napovedala bankrupcijo ena največja borznih posredovalnic Knauth, Nachod ar*d Kuhne, ki je poslovala že od leta 1853. — Promet zavarovalninskih' družb pokazuje velik napredek od lanskega leta. Zveza vse živ-Ijenskih zavarovalnic poroča, da se je od novega leta do sedaj zavarovalo pri raznih družbah za $3,194,000,000.00. Lansko leto v tem času pa samo za $2,-609,000000.00. mogočnim vplivom družbe in kot tak rajši molči in se ne dotakne kočljivih vprašanj, ki kličejo po pravični rešitvi. Druga zvita poteza v korist družbe je tudi ta. da železniških delavcev, ne more nihče zastopati pri družbi, kakor edino tisti, ki so obenem zaposljeni pri družbi. Ti pa morajo tako plesati in delati kakor hoče družba, če ne so izgnani iz službe in potem nimajo pravice zastopati delavcev pri kompaniji. Tako so s tako zvito pogodbo zapeljali delavce na led. Delavcem se godi krivica in zato protestirajo. Gotovo je, če ne bo to zaleglo, da se bodo delavci poslužili še drugih sredstev za dosego pravične rešitve tega vprašanja. In kadar bo prišlo do tega, bodo zopet vpili magnatje, da so delavci preradi-kalni, državi nevarni elementi itd. Samo malo počakajte, pa boste videli, če ne bo res tako. -o- PREDRZNOST PLAČAJL S SMRTJO. Washington, D. C. — Neki Aaron T. Rossignol, zrakoplov-ni mehanik je v nedeljo najel neki trgovski zrakoplov, ki ga je vozil nad Potomac reko. Ko se je nahajal kakih 60 čevljev nad vodo je zlezel Rossignol na krilo, in skočil od tam v reko misleč, da bo gledalcem pokazal veliko drznost. V reko je pa priletel s tako silo. da se je pri u-darcu v vodo zlomil vrat. Zapušča vdovo in 6 nedorastlih otrok. TRIJE AMERIŠKI PARNIKI ZAPLENJENI V SIBIRIJI. Nome, Alaska. — Sovjetske oblasti so zaplenile tri ameriške ladije v pristanu East Cape, Sibirija. Pomorščaki so pod ključem. Oblasti trdijo, da so hoteli tihotapiti razne dragocene kože iz Sibirije, kar je pa v protiglas-ju s sovjetskimi tozadevnimi postavami. so to ostanki angleškega vojnega blaga izza časa svetovne vojske, ki se je do danes valjalo po raznih magacinih in zastonj čakalo na kupca, dokler se ga ni usmililo "bedno dete" Rade Pašič. Za cerkev žal. M. B. na Gori pri Mokronogu je bil petek 11. m. m. žalosten dan. Okoli pol 2. ure popoldne je nastala nevihta, pa ne prehuda. T^rikrat je treščilo v zvonik, prva strela je odbila strelovodu ost, druge so pokale, kamor drago. Razdejanje je veliko. Lopa pred cerkvijo je popolnoma podrta, stebri so odneseni, oboki podrti, streha na tleh. Cerkev v notranjščini ni trpela zunaj je pa na mnogih krajih razbita in ndrta. Žlebovi niso preveč trpeli, pač pa je okoli cerkve vse razrito, karenine stoletnih lip dvignjene in razklane. Po zemlji je švignila strela v gorenji konec svetih stopnic, odmaknila silen kos zidu, razbila del strehe in okno. potem šla na dno stopnic, poškodovala sliko zadnje večerje, šinila v zid, napravila velike luknje, ubrala pot v hosto in še tam vzdigovala drevesne korenine. Sreča vnesreči je, da ni ubila človeka. Pri žlebu je sti'egel stari Laščan vodo, osmodila mu je strela desno roko in odšla. Sploh je bilo ozračje tisti dan nasičeno z elektriko. Po trgu se je elektrika igrala pri električnem vodu, požgala tu in tam žice, treščila v smreko, pobila nekaj žarnic in napravila veliko strahu. Tudi v Št. Rupertu ni dala miru. Na Gori se je cepila najmanj v osem koncev, eden je šel celo v klet g. Deu-a, pogledat, razbil je skledico pod pipo,1 pijače se ni lotil. — Strahu in žalosti smo dosti vžili! Smrtna nesreča. Nad Streliščem na Golovcu sta se na bin-koštni pondeljek popoldne igrala 15-letni Albin Indof in 11-letni Bogomil Porenta. Albin Indof je odnesel svojemu očetu monterju mestne elektrarne Fr. Indofu 36 mm topniško krogljo, katero je hranil oče kot spomin na svetovno vojno. Radovedni Albin je tolkel po kroglji, ki je z groznim pokom razpočila. Drobci so grozno razmesarili Albina, kateri se je zgrudil mrtev na tla, Bogomila Porento so pa težko ranjenega prepeljali v bolnišnico, v kateri je revček že umrl. Smrtna nesreča štiriletnega dečka. V Sv. Križu je štiriletni edini sinček posestnika Drofeni-ka pasel mlado junico. Otrok se je igral na ta način, da si je vrv, na kateri je držal govedo, ovil o-koli vratu. Nenadoma je junica zbezljala in vlekla otroka za seboj. Ko je prihitel oče, je bil deček ves razbit in mrtev. -_o- f BT ŠIRITE LIST EDINOST Štiri mesta zasuta. — Do trideset tisoč ljudi na begu. — Ognjenik nadaljuje z bljuvanjem. — Ljudstvo silno prizadeto. < Catania, Sicilija. — Peklenska žrela v Siciliji so zopet zazijala; in bruhajo iz sebe uničevalno žvepleno ognjeno lavo, ki se "vali strašansko na debelo, pokriva mesta in vasi in uničuje vse kar doseže. Na več kot 1500 čevljev široki črti se vali naprej s hitrostjo do 900 čevljev na uro^ Štiri bližnja mesta Picciolo, Pallafnellata, Cerro in Linglosa so zakrita in njih usoda je zapečatena. Po poročilih beži iz okolice dc> trideset tisoč ljudi, ki jih je peklensko bruhanje prepodilo iz mirnih in ljubljenih domov. Mej ljudstvom vlada silna panika. Pred seboj tirajo živino, ovce> prašiče, kokoši in kar sploh so mogli na nagloma spraviti skupaj za beg. Bljuvanje se nadaljuje iz ognjenika Etna in grozno, bobnenje, ki se čuje, kakor bi bobnelo do 1000 topov, naznanja, da pe klensko žrelo namerava nadaljevati svoje neusmiljeno delo. Pri mestu Linglosa se je tok goreč« lave razcepil in sedaj 'se valita dva vala vsak v svojo smer. Znamenita železniška postaja v Ca-, stiglione je uničena in zakrita z lavo. • Kardinal Francia nadškof Ca-tanije je poslal v Vatikan apefl za hitro pomoč za osirotelo ljudo stvo, ki ga je zadela tako silna nesreča. Kralj Emanuel je baje včeraj osebno hitel v Sicilijo na mesto nesreče, da si ogleda prizadete-pokrajine. Prvi ubežniki, ki so prihiteli v Messino pripovedujejo o silnem bobnenju pod zemljo. Ker so ti ljudje izkušeni od takih bobnenj pravijo, da je to prednaznanilo silnega nadaljnega bljuvanja ognjenika. jg^širite list edinost. DENARNE POŠILJATVE. Včerajfoe cene so bile jngodoras* >kxm dinarjem: 100 — Din. ....... $ 1.40 500 — Din. ....... $ 6.35 1000 — Din........$«2.20 2500 — Din........$3050 5000 — Din........ $60.00 Za italijanske lire: SO — Lir. .. $ 3-K> 100 — Lir. ........ $ 5.60 500 — Lir.........$25.20 ' «000 — Lir.........$49.50 Pri večjih svotak, kt presegajo J* tisoč Din. ali 2 tisoč lir, dam« ie posebni popust Predno pošljete d ena? erex droge tvrdke se spomnite tat osle podjetje, fca bo Vam poslalo Val denar ▼ stari kraj ceneje in ki tre j«, kakor kje drugje. Naše cene so no najnižje! Vse pofHjatre naslavljajte ntl BANČNI ODDELEK EDINOff Bt Chicago* f m "EMNOST* EDIN OST (UNITY.) Ishaja vsak torek, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday and Saturday. PUBLISHED BY: Edinost Publishing Company xft49 West 22nd Street, CHICAGO. ILL. _________ Telephone; Canal 0098._ Cene oglasom na zahtevo Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Združene Države za celo leto.............. $3.00 Za Združene Države za pol leta................ $i-5<> Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto .... $3-50 Za Čhicago, Kanado in Evropo za pol leta .... $i-75 1UBSCRIBTION: For United States per year .............. <$3-oo + ___ ♦ * -____ • * SLOVENSKIH NASELBIN, $ For United States for hs^f year............ $1.50 končali osmi razred v naši lastni For Chicago, Canada and Europe per year Chicago, Canada and Europe for half year. * * Chicago, 111. — Lepe dni smo potovalnega zastopnika Mr. imeli minuli teden in zlasti mi- j Mladiča, ki je bila celo leto vsa-nulo nedeljo v naši naselbini. I- ki mesec "med pohvaljenimi," je meli smo slovesno sv. obhajilo j najprej v krasni sloveščini v i-in pa graduacijo naših prvih u- j menu vseh pozdravila navzoče, čencev iz osmega razreda, ki so | se zahvalila g. župniku in sestram za vse nauke, katere so iTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNA& DO KDAJ JE PLAČAN LIST. Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do .12. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne v torek in za sobotno številko do 12. ur5; v četrtek dopoldne. Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela._ Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago, IIU under the act of March 3rd 1879. Fantje brez korajže. Suhači v državi Illinois so fantje brez korajže. Argumentirati znajo, a pred publiko se teh svojih argumentov ne drznejo razložiti-na tak način, da bi publika države Illinois glasovala s svojimi glasovi za ali proti prohibičiji. Zastopnik v državni zbornici o'Grady je te drli v Springfiel- $3-5<>; slovenski šoli. $i-7S Ze celi teden so se otroci pripravljali na slovesno sv. obhajilo in imeli duhovne vaje, da je sprejele v katol. šoli. Zahvalila se je starišem, da so jih poslali v katoliško šolo, kjer so se toliko lepega naučile tudi za življe- bilo preteklo nedelja njih sv. ob- * ne v suhoparne publične „ ^ sole, kjer se nic ne uci o Bogu hajilo v resnici slovesno in dobro pripravljeno. V nedeljo zjutraj pri drugi sv. maši je 36 otrok sprejelo slovesno sv. obhajilo iz rok domačega gos. župnika. Pri zadnji sv. maši so pa ponovili svoje krstne obljube in dobili vsak v spomin lep trpežen križ in- lepem krščanskem življenju. Obljubila je v imenu svojih to-varišic, da bodo ostale zveste naukom, katere so sprejele in zveste cerkvi in šoli, katero so se naučile ljubiti. Domači g. župnik je nagovo- Fortuna izročiti svoto sodniji, ta pa bo izročila njegovi ženi. V Oliver Parku so imeli v soboto tukaj šn i Scout Boy si velik dan. Imeli so slavnostni zabavni sestanek iz cele okolice. XYZ. na pot njih prihodnjega življe- jri1. odhajajoče učenke in jih bo-'nja. G. župnik jim je na srce po-'dri1' naJ se vsikdar spomnijo, da lagal, ko odhajajo iz šole naj |so katoličanke, da so slovenke in J I a ^ • I M 1 m A • pred vsem vzemo seboj eno pre- —— »-» - ^ ' • - v- . ... - ~ w -------- • »"-J J » • ' 1 Q --T -- — - -----— — J w . w J . ... VUA hJV, »4** du predložil predlogo, katera prekl-icuje uveljavljeno prohibicij- najbolj pa samim sebi, temveč . - T... ... ... Mn ffnrAfnA ___i „ <£ T____ pričanje ; življenje je največji dar božji in njih najdražji zaklad. Naj ga porabijo ne v svojo nesrečo, ne narodu, svojim staršem. nasprotno v svojo srečo. "Zapuščate šolo, jim je rekel. Sedaj boste glede svojega življenja sami svoji gospodarji .Vzemite seboj na to nevarno pot najboljšega in edino pravega prijatelja in edino pravega svetovalca — Križ! Pri vsakem koraku se najprej posvetujte z njim in če boste sledili njegovemu nasvetu — blagor Vam! Srečno živjlenje imate pred seboj. Kdor je križu sledil, še ni nikdar bil nesrečen. Kdor je pa ta križ pustil, je pa še vsak sko postavo za državo Illinois. Kongresna zbornica je predlogi naklonjena, le zahteva par popravkov. Senatska zbornica pa je baje iz naklonjenosti do suhačev predlogo zavrnila. V Illinoiškemu postavodajnemu oddelku je pa temu odprta še ena pot, da se razpiše pri kakih prihodnjih državnih volitvah preklicno predlogo na splošno glasovanje in državljani bodo pokazali ali so za prohibicijo, ali proti nji, prav tako, kakor so to pokazali državljani države New York. Zadnje Illiuoiške okrajne volitve so pokazale jasno, kaj državljani mislijo o prohibičiji. Illinoiški suhači pravijo in trdijo, da je bilo dotično glasovanje pri okrajnih volitvah ničvredno, ker se ni šlo pri glasovanju za odpravo prohibicije, ampak samo za izrazitev mnenja državljanov o prohibičiji. Zato pa je dana lepa prilika O'Gradyevi predlogi, da se to preje ali sleje v nesre" naj potisne skozi merodajna mesta postavodajnega oddelka na : splošno glasovanje, ki naj pokaže, koliko je vredno ali ne! Suhači bodo seveda takemu nastopu nasprotni z vsemi štirimi, ker trdijo, da je uveljavljeni prohibicijski zakon višji in | močnejši kot ljudska volja. To pa trdijo zato, ker pribita resni- Is*,!. Y obliki "Šolskega ca je, in suhači jo ne morejo zatajiti, da je država Illinois, ako'P °bakrat Je hll° veliko bi se upoštevalo ljudsko voljo ne suha, ampak nad 75 odstotkov mokra država. Ako pa temu ni tako, ako suhači trdijo, da to ni res, potem naj dovolijo da gre predloga proti prohibičiji na splošno glasovanje — naj ljudska volja govori. A ljudske volje se suhači silno boje, ta pač ni njim naklonjena, to si je pokazalo pri zadnjih okrajnih volitvah v državi Illinois in se tudi še bo, kolikokrat pač že hočejo razpisati volitve v ta namen. In ker se suhačem naklonjeni zastopniki v kongresu in senatu boje takih volitev, je to znamenje, da so suhi fantje brez korajže! -o- Popoldne in zvečer je bila šolska igra, kjer so naši otroci predstavljali zopet slovenski "Min- amerikanke. Častital in zahvalil je čč. sestre za njih obilni trud. Veseli smo se razšli, kakor morda še nikdar preje v naši župniji, ker vidimo, da smo sedaj na pravem potu k napredku. Samo, ko smo se potili v pre-natlačeni dvorani, eno smo pa vsi sklenili, da moramo prej ko preje naprej s zidanjem naše šole, da dobimo tako potrebno večjo dvorano. Ime graduantinj, ki so z izvrstnim vspehom končale osmi razred naše šole in dobile zrelostne diplome, so: Pauline Grill. Anna Perko, Sophia Mladič, Marv Grill, Lillian Simec, Dorothy Banich, Rose Papes. Agnes Zokalj, Mary Katich, Mary Medic. Anna Re-tel, Mary Omerzel. -o- Pot do samostojnosti. Človek mora predvsem gledati za svojo samostojnost. Gledati mora, da postane neodvisen gospodar preje kot mogoče. Delavci, ki služijo" pri trdemu delu svoj vsakdanji kruh, pridejo, ako so previdni in pametni prav tako lahko do samostojnosti v gotovih ozirih, ako hočejo. Delavec, ki ima družino mora v prvi vrsti gledati, da preskrbi svoji družini primeren lastni dom. Delavec, ki rajši plačuje visoke najemnine za stanovanja, kot pa da bi lastoval lastni dom, ni pravi gospodar. Mi živimo v dobi rekonštrukcije. Toda bolj in bolj, ko se poizkuša z rekonstrukcijo, bolj se oddaljujemo od normalnosti. Draginja je na visoki stopnji in vsak se je boji. Kupci pravijo sedaj ne kupim, je predrago itd. Vse to je pa sama prevara. Kdor je namenjen kaj kupiti kupi takoj, ker čakanje ni drugega kot sama prevara. Danes govori statistika, da je s hišo, ki je vredna okoli $7000. do $8000. stroškov na leto kakor sledi: za davek približno $100, za zavarovalnino okoli $30,- popravila do $100. Recimo, da je na hiši dolga $5000 po 7 odstot. obresti znese letno -350. Skupaj se mora plačati na tako hišo letno pod pogoji, kakor navedeno $580. Sedaj pa računajte, da ste v najemu. Najemnine kaj prida in udobne spod $25 do $30 sploh ni. Če kupite za $8000, če je količkaj hiša vam mora prinesti mesečno do $60. Računajte na leto in imate $720 letnih dohodkov samo od hiše. Tako se hiša tekom sedem let praktično sama izplača in kupec, ki je dal na hišo komaj $2000-d0 $3000 postane tekom par let popolni samostojni gospodar hiše, ki je vredna $8000. Če bi plačeval tak gospodar celih 7 let po $30 najemnine na mesec bi samo s tem za- Carbondale, Pa. — Majhna je naša naselbina in radi tega se _______ tudi malo kdaj sliši kaj iz nje. ljudi, posebno zvečer, ko je bilaj^3- časa do časa obhajajo ka-z igro združena tudi graduacija ke vesele trenutke tudi tukajšni naših osmošolk. Toliko je bilo ljudi, da vsi niti v dvorani mogli niso, da so nekateri morali ostati zunaj in. so samo skozi okno skušali videti in slišati, kaj se godi na odru. Vsa prireditev je velik triumf naših slovenskih šolskih sester. Da bi bilo mogoče kaj takega doseči v kratkem času enega leta vrjeli. Že celo leto smo opazova li nek poseben dober duh med o-troci. Opazili smo, kako zelo lju^ bijo otroci svoje učiteljice. Vsa-kikrat pred šolo ali pred službo božjo smo jih videli celo trumo stati pred sestersko hišo in čakati sester, da so potem z njimi šli v prijateljskem razgovoru V šolo ali v cerkev. Ljubezen je, ki vzgaja, ne mrzla ostrost in strogost. In tu, mislimo, je vsa skrivnost tolikega njih vspeha že prvo leto v naši šoli. In ti krasni nastopi na odru, to krasno izgovarjanje slovenščine! Da, vsa prireditev je bila v slovenskem duhu. Kako milo nam je bilo o-krog srca, ko smo čuli naše malčke tako lepo prepevati naše slovenske narodne pesmi, deklamo-vati naše pesfrii. Da, ni bilo Slovenca v dvorani, ki bi se ne bil čutil zadovoljnega, ki bi ne bil vesel tega našega velikega vspeha. Čast našim slovenskim sestram ! Nekateri so se bali, da bo preveč slovenščine v naši šoli, da se bo angleščina zanemarjala. Kako so pa stariši sedaj veseli, ko vidijo, da so otroci poleg v slovenščini na višku tudi v znanju angleščine, da v vsem lahko rojaki. Te dni smo imeli v naselbini slovensko ženitovanje. Poročila sta se Mr. F. J. Pučnik iz Rochester, N. Y. in Miss Anna Debevc iz naše naselbine hčer znane družine Mr. in Mrs. Joseph Debevc. * Poroka se je izvršila v tukajšni cerkvi sv. Rozalije. Ženitovanje pa se je obhajalo na nevestinem domu ob številni ude- Girard, Kans. — Tukaj vam sporočam par vrstic, da boste vedeli, kako se nam godj v Kan- sasu. Dne 14. junija smo imeli jako hude nalive. Deževalo je tako hudor da so potoki drli kot reke in odnesli po več krajih mostove. Stari ljudje še ne pomnijo kaj takega v tej okolici. Okoli popoldne pa je pritisnila toča, ki je po vrtovih in poljih napravila precejšno škodo. Zlasti je zadala hude rane občutnim rastlinam kot fižolu, solati, zelju itd. Kar se tiče krompirja in koruze se posledice radi toče še toliko ne poznajo, na koruzi, kjer io je dosegla povodenj se pa pač pozna, ker je zemljo okoli stebel odnesla voda in vsled tega po več krajih koruza popolnoma poležena.. Tako so po tistih krajih farmarji jako prizadeti. Dne 27. maja sme? imeli na Franklinu prvo sv. obhajilo. Celi teden je deževalo a v nedeljo ko so otroci imeli svoj veliki dan, ko so prvikrat pristopili k mizi Gospodovi je bil pa jako lep dan, da lepši rriti mogel ni biti. Pristopilo je k obhajilu 20 deklic in 40 fantov. Jako lep vtis je to naredilo na vse navzoče. Po maši so se dali fotografirati prvo ob-hajanci s preč. g. župnikom na sredi. Kadar bodo gotovi, bom vam enega poslala, da boste videli naše malčke, kako so izgledali na ta dan, ko so prvikrat prejeli sv. obhajilo v svoja nedolžna srca. Preč. g. župnik bodo pričeli pripravljati otroke tudi za sv. birmo, ki pa še ne vedo ravno kedaj se bo vršila. Kadar bo bodo to že pravočasno naznanili nam g. župnik. Delavske razmere, kar se tiče našega okraja, niso nič kaj preveč ugodne. Premogovniki obratujejo po enih krajih po 4 dni največ, malo kdaj po pet dni. Zasluži se komaj toliko za po-* trebne stvari. Zato ne priporočam nobenemu, da bi v te kraje hodil za delom. Sedaj pa pozdravljam vse naše drage bravce Edinosti. M. D. __... . VC3UUC1II uuiiiu uu bicvimi uue- med našimi otroci, tegra nismo i^u- —t j -t vr,VK ^ lezbl ozJlh sorodnikov in prija- . , A . * ----*—~— o tem nju angleščine, da v vsem lahk< vrgel bl.zu $3000 za katere b! prejet le nekaj ničvrednih potr- tekmujejo z otroci katereM an ail, da je ft&jemnmo plačeval. Zato vsakega družinskega očeta, kakor tudi drugih je prva dolžnost, da si omisli svoj lastni dom. Lastni dom je še le pravi dom iz katerega vas ne morejo tirati kak profitaželjni lastniki. Posebne prilike imajo rojaki po tistih naselbinah, kjer so posojilna in stavbinska društva, kamor delavec plačuje tedenske* ali mesečno gotovi del na kapital in za obresti od posojil in par let nune, in dom je izplačan in človek je samostojen gospodar v svojem lastnem domu. , M^sto, da plačujete visoke rente, kupite si svoj lastni dom in plačujte najemnino rajši samemu sebi, ki ste jo bolj potrebni kakor pa kaki profitaželjni lastniki. Omisliti si svoj lastni dom se pravi, omisliti si pot do lastile samostojnosti v tem oziru gleške šole. V starem kraju smo se tudi morali po šolah učiti po dva ali tri jezike, pa zato nismo umrli. Otrok ne bo umrl, ako se nauči tudi slovenščine. Zato je to. posebno veselilo naše stariše. O sklepu prireditve so prišle na oder naše graduantinje, bilo jih je 12. Dečkov, letos ni bilo ker so šli v druge šole iz strahu, da ]bi jih mi preveč slovenščine ne naučili. Danes jim je gotovo žal. Zofija Mladič, hčerka našega »$40. na mesec. In sicer bo moral teljev. Novoporočenca se bosta naselila v Rochesterju, N. Y., kjer je ženin zaposljen. Ženinu in nevesti želim obilo sreče in božjega blagoslova v novem stanu! Glede delavskih razmer ni nič kaj posebnega za poročati. Garati moramo za svoj vsakdanji kruh, kakor ponavadi, a gospodje nas pa le bolj slabo plačujejo za naše delo. In tako je tudi po drugih krajih, kakor razvidim iz raznih dopisov. Torej je približno povsod ena smola. Iskreno pozdravljam vse Slovence in Slovenke sirom Amerike! Kadar bo pa zopet kaj se pa zopet oglasim. Poročevalec. -o-- Virginia, ^linn. — Evo Vam zopet par novic: — V soboto je zopet prišel na tukajšnem sodišču slučaj Steve Chuke-a, ki je bil pred kratkim na sodišču o-proščen kot nedolžen radi nekega umora. Sodišče zahteva, da se morajo odvzeti kot natural 1-ziranemu državljanu, državljanski papir. Njegov zagovornik attorney M. H. McMahon je zaprosil za priziv na višje sodišče, kar mu je tukajšne sodišče privolilo. Vendar stvar ne bo veliko pomagala obdolžencu, ker dela se na to, kot se govori, da se bi Chukeju najprvo odvzelo državljanske pravice in zatem deportiralo. - — Rudolf Fortuna je bil obsojen na tukajšnem sodišču radi ne oskrbovanja svoje žene. Mestno sodišče ga je obsodilo, da mora za prihodnje tri mesece plačati svoji ženi za podporo po Gilbert, Minn. — V naši naselbini smo izgubili zopet enega dekleta Miss Anne Nolan, hčerka ugledne družine Nolanove, ki se je zadnji teden poročila z Mr. C. C. Herrmannom učiteljem v ,Champaign, Illinois. Poroka se je izvršila v New Duluthu v cerkvi sv. Elizabete. Poročne obrede je izvršil tamkajšni slovenski župnik Rev. A. L. Pirnat. Svatba pa se je vršila na domu neveste pri Nolanovih. Hiš& No-lanova so zelo okrasili, tako, da je ta dan pričala ta hiša, da se pod njeno streho vrši nekaj posebnega. . Takoj po glavnem obedu sta se podala ženin in nevesta na kratko ženitovanjsko pot v Urbana, 111 Za stalno se bosta naselila pa v Champaign, 111. kjer je ženin v učiteljski službi. Nevesta je bila zadnje čase nastavljena kot tajnica okrajnega šolskega nadzornika. Izdelala je z1 izpitom leta 1917. na tukajšni višji šoli. Zatem je obiskovala 3 leta Univerzo v Illinoi-su. Poročevalec. obdrže v svojih srcih, ka drag zaklad za vse svoje £iv. nje, naj jih poneso v življenje se naslanjajo na nje, kadar jih bodo obhajale težave in ži življenja. Da bilo je ne^. krasnega, kar naša fara še ni i, mela. Dne 21. junija bo pristopilo slovesno k prvemu sv. obhajilu nad 100 otrok, katere je pripra, vil in podučil Rev. Father Leo kateremu smo dolžni velike zah-vale za njegov trud in požrtvo! valnost. Drugo slovesnost bo obhajala naša župnija prihodnjo nedeljo dne 24. junija, ko se bo vršila v naši cerkvi sv. birma. Okoli 247 otrok bo prejelo zakrament sv, birme, katero bo podelil birman-cem v nedeljo Rt. Rev. bishop Dunne D. D. iz Peoria, 111. Tudi te je pripravil na prejem tega zakramenta sv. birme Rev. Father Leo O. F. M. Da je bilo treba za te priprave mnogo truda zna vsak in delo, ki ga je izvršil č. g. govori samo. Glavni govor v slovenskem jeziku pri cerkvenih obredih bo imel naš začasni župnik Rev. Leo, O. F. M. V an-gleščini pa bo govoril škof Rt Rev. Dunne D. D. sam. Ta dan bo zopet velik dan za vso slovensko naselbino, kdo se ne spomni tistih srečnih dni, ko smo sami šli h birmi, kako so bi-la naša srca razigrana, ali se ji| ne spominjate več? Da, še se jih še, to so zlati spomini naših mladih let. In prihodnja nedelja bo ta velik nepozabni dan za našo mladino. Vesele bodo matere, veseli bodo očetje, vesela bo mladina — vesela bo cela naselbina! Rev. Father Leo je veliko naredil teh par tednov med nami. Nakolektal je približno blizu $1000. Plačal ie za obresti od dolga za cerkev $500. tukajšnji I banki. Vpeljal .je tudi novi si-stem pri fari, ki bo jako koristen in plodonosen. Rev. Francis Saloven, ki se sedaj nahaja na počitnicah se vrne na tukajšno župnijo sv. Roka dne 1. julija t. 1. ki bo sprejel spet administracijo župnije. Rev. Father Leo, O. F .M. se bo pa vrnil nazaj na svoje staro mesto .k župniji sv. Štefana v Chicago. Blagemu gospodu bo-, di izrečena najprisrčnejša zahvala za njegovo požrtvovalno delo in trud na naši župniji. Bog Vam plačaj in Mariia! Dopisnik. -o-- IZ DUHOVSKIH KROGOV. — V St. Paulu je obhajal te dni srebrni jubilej mašništva Very Rev. Dr. J. Seliškar, profesor semenišča St. Paul Seminary. Obhajal ga je tiho, brez slovesnosti. — Na mnoga leta! — Na katoliškem vseučilišču je te dni položil svoje prve državne izpite Rev. Jožef Sodja in dosegel naslov "Master of Art" z odličnim vspehom. Sedaj med počitnicami je odšel na slavno "Columbia" vseučilišče v Netf Yorku, kjer bo vzel posebni poletni tečaj. — Kakor znano se > Rev. Sodja pripravlja za profe-suro za novo "Nazareth Hall" ki bo pripravi javno semenišče za višje šole. — Častitamo! — Obema bolnima duhovnikoma Rev. Mlinarju in Rev. Butala, ki sta bila pred kratkem o* perirana, se zdravje hitro vrača. La Salle, 111. — v nasi župniji sv. Roka se je pričelo novo življenje, odkar navdušeno deluje tu začasno Rev. Leo Novitski, O. F. M. kot nadomestovalec domačega župnika, Rev. Fathra Šalovena, ki se nahaja na^počit-nicah. • Zadnjo nedeljo dne 17. junija se je vršila graduacija tukajšne farne šole sv. Roka. Pri sklepu je imeL navdušen govor v slovenskem in angleškem jeziku Rev. Father Leo O, F. M.t katerim je po govoru podelil šolska spričevala ali diplome. V svojem govoru je č. g. polagal na srca graduantom, a kaj za pod zob dobit. Pa nej ne zamerja Pavletu če se je kaj preveč pabegecu. Do svidenja sm Vaš Pavle. # * ♦ Iz Lawndalskega uredništva. Zafrknik: "Ti, fante! Prinesi mi hitro še en koš!" Molekul: "Saj sem ga ravno k je rege- izpraznil, ali je že zopet poln?" Zafrknik: "Da, zopet je poln. Vražji člani ne znajo nič drugega več pisati, kot same proteste !" Molekul: "Da bi jih zlodej!" —o-- G. D. Maupasant: SIM0N0Y OČE. Poldne je odzvonilo. Odprla so se šolsa vrata in že so se vsu-li skozi nje dečki, se prerivali, kdo bo prej na cesti, in razgrajali. Ali tisti dan se niso tako hitro razšli h kosilu kakor druge dni; takoj tam zunaj so se ustavili, stopili v gručo in si nekaj šepetali. Ta dan je bil namreč Simon, sinček Blanchotte, prvikrat v šo- tu tud tvoja prjatelca?" me je K-prov začuden prašu. "Seveda je!" sm odgovoru. "Med take ljudi pa nikar ne Vsi so že ujeli doma kako besedo o Blanchotti. Vaške žene so se ji sicer kaza- hodi Pavle! tam je pribežališče Ie prijazne, med seboj so pa. go-za same fakine!" "Koga pravte?" sm" ga prov ojstru prjev, "za same fakine?" "Za same fakine, ja!" je zaupu nazaj. "Kje v Minkin svinjak pribeži vsaka svinja, v človeški podob, ki uide iz starega kraja v Ameriko!" je djav. "Jest sm sucjalist. -ampak ne tak kokr sa tam!" je prstav, pa prov jeznu pljunu v stran. Mej tem časom sva pa prgun-cala se s koreto na 22. strašno, sm pa djav: "mister n . . . zdej sm pa glih dama, spustite me dol in le j pa hvala za naj s rajt, k ste m ga dal!" Pa sva se poslovla. K sm pa glih tlela zraveo-vas, sm pa djav, grem vas mal obiskat, de bom vejdu kaku se še kaj imate mister editor. Nejkej se bojim in tu je ta strašanska sprememba vremena. "proda se dobroidoč business! V sredi slovenske naselbine v Chicago je naprodaj dobroidoč business z prevažanjem premoga, pohištva in drugih stvari, ki spadajo v ta business. Proda se tudi z businessom ali pa posebej skoro nov 1933* Model Ford Truck. Poleg tega ve^^coro novih vreč za premog in ve^^Bgih stvari. Za podrobnosti se ob^^^ na lastnika: JOHN HOWARD 1844 W. 22nd Place, Chicago, 111. vorile o njej z velikim zaničlji-vim sočutjem, ki so ga občutili še otroci, dasi niso vedeli zakaj. Simona niso poznali. Bil je to so si pa pripovedovali zdaj s posebnim veseljem in hkrati z nemajhnim začudenjem besede, ki jim jih je povedal paglavec štirinajstih, petnajstih let in jim povrh pomežiknil, češ da ve še več : "Veš, ta-le Simon, ta pa nima očeta." _ Prišel je iz šole še Simon, sinček Blanchotte. Bilo mu je sedem ali osem let, malo bled je bil, zelo snažen, vedel se je bojazljivo, skoraj nerodno. Hotel je domov k materi, ali tovariši, ki so stali v gručah, čebljali in ga pogledujejo otroci, ka-cidar snujejo kako porednost, so ga obstopili. Iznenaden in v zadregi se je vstavil; nič ni vedel, kaj bi mu radi. Večji paglavec, ki je govoril o njem^tiste besede, je bil ponosen nad učinkom, ki je bil njegovo delo in je vprašal dečka: — "Kako ti je pa prav za prav ime?" — "Simon," je odvrnil. — "Simon, pa naprej?" — "Simon," je ponovil preplašeni otrok. Paglavec se je zadri: — "Simon je premalo. Kaj je to, Simon? Povej celo ime!" Dečku je šlo na jok, pa je odgovoril tretjikrat: — "Simon sem." Paglavci so se zakrohotali. Večji paglavec je zmagoslavno vzkliknil: — "Ali zdaj vidite, da nima o-četa ?" Vse je utihnilo. To se jim je zdelo tako nenavadno, tako nemogoče in tako strašno, da so kar zijali. Deček brez'očeta! Pa so ga gledali kakor čudo, kakor nenaravno bitje. In zaničevanje. ki je navdajalo njih matere do Blanchotte in ki ga dotlej še niso razumeli, je raslo v njih srcih. Simon se je bil pa naslonil na drevo ,da bi ne omahnil. Strašna nesreča ga je doletela vse preveč iznenada. Hotel si je stvar razložiti. Mogel se pa ni domisliti pič takega, kar bi lahko ovrglo strašni očitek, da nima očeta. Bled kakor zid je za-klical kar tako: — "Saj imam očeta." — "Kje pa imaš?" se je hi- ga ima. Otroci so se glasno za^ krohotali. Teh vaških paglavcev, ki so rasli sporedno z živalmi, se je lotilo kruto poželenje, da bi se zagnali vanj kakor kure, ki kavsajo po ranjeni tovari-šici. Simon je zagledal malega soseda, sinčka vdove, ki ga je tudi , videl vedno, samo z materjo. — "Ti ga tudi nimaš več," se je obrnil k njemu, "ti tudi nimaš več očeta." — "Kdo pravi, da ne! Jaz, jaz ga že imam," se je odrezal oni. — "Pa povej, kje?" — "Umrl je," je razložil otrok samozavestno. "Tam doli poči-va! Te besede so paglavci kar požirali in tiho so jim pritrjevali, kakor da bi bil tovariš, ki je i-mel očeta na pokopališču, zato kaj več vreden, oni, ki ga sploh ni imel, pa zdaj še toliko manj. In ti malopridneži, ki so jim bili očetje skoraj sami zločinci, pijanci in tatovi in so doma matere pretepali, so silili zmerom bolj v. Simona, kakor bi ga hoteli, oni, legitimni, njega, brezprav- nega, pri tej priči zdrobiti. Tisti, ki mu je bil najbližji, mu je pokazal jezik in porogljivo za-klical: "Ajej, ti pa nimaš očeta!" Simon ga je zgrabil z obemai rokama za lase, ga od vseh strani obrcal in vgriznil v lice. Ali je završalo. Ločili so ju, Simona pa pretepli, razpraskali in pohodili, da se je valjal po tleh, potem pa veselo tleskali z rokami. Ko se je pobral in mehanično brisal z roko prašni suknjič, ga je še nekdo malo podražil: — "Pa pojdi in povej očetu l1* Bridka b$l rnu je segla v srcg.^ Bili so močnejši od ri]6ga, lepit so ga, pa jih še zavrniti ni mogel, zakaj dobro je čutil, da res nima očeta. Poskušal je ponosno premagati solze; dolgo jih je požiral, nazadnje so se mu le u-drle. Ni kričal, samo ihtel je silno in brez prenehanja. Njegove sovražnike je navdalo divje veselje. V svoji divji radosti so se prijeli kakor divjaki za roke, zaplesali okoli njega in ponavljali refren: (Dalje prihodnjič.) ■ vedno doma in se ni preganjal z njimi po vasi in ob vodi. Pa ga tro oglasil zopet oni paglavec, tudi niso nič kaj radi videli. Za-- Simon je molčal; ni vedel, kje ZAJTERK! KOSILO! VEČERJAJ Te tr ipotrebujemo sleherni dan. Da se pa oskrbi dobro in okusno zajterk, kosilo in večerjo, je potreba dobiti kakih dobrih stvari, zlasti dobrega mesa itd. Tega pa dobite najboljšega, če ga greste kupiti k: MATH. KREMESEC SLOVENSKI POZOR IGRALCI HARMONIK Izdelujem slovenske« nemške in kroma ti ene harmonike, enako ka-korsi kdo želu Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantirano, cene so zmerne. Pišite po naš cenik. Se priporočam rojakom sirom Amerike za naročila. s spoštovanjem ANTON MERVAR, 6931 St. Clair Avenue, * CLEVELAND, O. V zalogi imam tudi vsakovrstne LUBASOVE HARMONIKE. NA KRVAVIH POLJANAH je nova zanimiva, knjiga, ki jo je spisal IVAN MA-TICIC. Knjiga opisuje trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka. Zelo zanimiv je opis strašnih bojev na italijanski fronti, ko t tudi na severni ruski fronti. Bolj natančne slike o svetovni vojni ne dobite v nobeni knjigi. Knjiga vsebuje 270 strani in ima 25 vojnih slik. Stane s poštnino $1.50. naroČi se pri : MRS. AGNES BENČAN, * 323 North Eugenie Street, Chicago, 111. MESAR Chicago, HL 1912 West 22nd Street, Phone: Canal 6319. Pri njemu se dobi vedno najboljše *vsak dan sveže meso, suho po domačem načinu pre-kajeno meso in prave domače s "Kranjske klobase," doma narejena po slov receptu. Gospodinje zapomnite si to! VABILO Vse Slovence v So. Chicago in vsej chicaški okolici prijazno vabimo na slovesno praznovanje DVAJSET LETNICE ŽUPNIJE SV. JURIJA V SO. CHICAGO na 96th and Ewing Ave. V nedeljo, 24. junija 1923 V S P O R E D: « ob 10. uri slovesna sv. maša. Po maši marčanje na 103rd Street in Indianapolis avenue, kjer se vrši javna zabava ali piknik. Vstopnina: 50c, ■ / Izredna Ponudba Za Mesec Junij 5 KNJIG ZA DOLAR. 1 Na negotovih potih, zanimiva povest, izdala Zveza kat. Slov..........................35 2 Učitelj v boju proti alkoholizmu, poučna knjižica......-............................ -45 3 Spolnuj zapovedi, spisal Rev. F. Bernik. . Knjiga vsebuje 470 strani, veliko dobrih nasvetov in lepih misli .......................5° 4 Kako si ohranimo ljubo zdravje, izdala Dr. sv. Mohorja, prepotrebna knjižica za mlade in stare ..............................25 5 Koledar Dr. sv. Mohorja 1921 ...........20 Skupaj:................$1.75 Ako naročite vse te knjige skupaj, jih dobite za en dolar. Imamo jih samo omejeno število, zato nikar ne odlašajte z naročbo. KNJIGARNA 1849 West 22nd St., EDINOST Chicago, 111. Novi 1923 model Oliver pisalni stroj na prosto poizkušnjo za en teden! UČITELJU Tu je novi Oliver pisalni stroj. Novi tihi brzi stroj, najboljši stroj, ki smo jih kdaj producirali in ponudeni so vam za ceno, pri kateri si boste prihranili najmanj od $30. do $50. in zraven boste dobili boljši stroj kot dosedaj. POPOLNOMA NOV se vam pošlje direktno iz tovarne za nižjo ceno kot je še kdaj kaka izdelovalnica prodajala stroje. Novi Oliver pisalni stroj ima vzorčni črkovni sistem štev. 3. Vsak Typist, ki zna pisati na črkovni sistem štev. 3. ali 4. lahko piše na novi Oliver pisalni stroj brez težave. Je najlažji črkovni sistem za začetnike. Noben učitelj, noben trgovec, noben društveni tajnik, ali kak drugi uradnik bi ne smel biti v sedanji dobi brez Novega Oliver pisalnega stroja. S tem si prihranite čas in delo. Oliver pisalni stroj je najbolj pripraven in praktičen pisalni stroj za vas. PRIHRANITE $50. — PROSTA ENOTEDENSKA POISKUŠNJA. NOVI OLIVER je moderno izboljšan in ima mnogo stvari, ki jih drugi stroji nimajo. Je najbolj trdno narejeni stroj. Večkrat vzdrži v vedni rabi od 10. do 15. let brez popravljanja. Priprost. Ima samo 800 kosoov: nekateri jih imaj-o do 2500. Nima kakih slabotnih kosov, da bi se zlomili. Predvsem pa poglejte na to nizko ceno za naša dva modela: OLIVER ŠTEV. 9. Z novim vzorčnim črkovnim sistemom; štev. 3 je občudovanja vreden stroj. Za plačevanje na obroke stane $55- Ako ga plačate takoj v gotovini : $49-5O. OLIVER ŠTEV. II. Najnovejše izboljšan. Z vzorčnim črkovni msistemom štev. 3. Na mesečno izplačevanje $75. Ako ga plačate v gotovini: $67.50. PIŠITE PO NAŠ CENIK — IN PROSTO POISKU-SNO PONUDBO. PIŠITE ŠE DANES po brezplačni cenik, ki Vam opiše in predstavi v slikah pisalni stroj štev. 9. in štev. n. Pišite po vse podrobne akte o tem stroju in o naši veliki za Vas varčevalni ponudbi. Plačevanje na oiffoke in prosta poiskušnja. Vi lahko pišete po Qliver stroj brez vsake obligacije. Nobene1 rizike. Poizkusite! Poizkusite kako stroj deluje. Potem, ako boste zadovoljni boste plačali za stroj, vsak mesec nekaj. Ali pa če plačate v gotovini in si prihranite, 2ia kolikor dobite popusta. Ako pa ne bi bili zadovoljni, ga lahko vrnete na naše stroške. THE OLIVER TYPEWRITER COMPANY Oliver Typewriter Building Chicago, I1L Imperfect in Original i "MALENKOSTI" ROMAN V ŠTIRIH DELIH. Španski spisal p. L. Coloma iz Družbe Jezusove. Prevedel Paulus. Novodošle vesti so potrdile, da je don Amadeo zbežal s svojo obiteljo v Lizbono, in brzojavi so že prinesli imena prvih ministrov nove ljudovlade. "Živela ljud»vlada !" je vzkliknil stric Frasquito in vzel s smešno slovesnostjo klobuk z glave. Med prezirnim smehom in zbadljivimi opazkami je začel prebirati imena republikanskih ministrov. Pa kakšna imena! Sveta Devica! Bilo je "za počiti" od smeha. "Corrrdoba, gospoda moja — Corrrrdoba, Ferrmandito Corrrrdoba je rrrepublikanec! Kdo bi si bil to mislil takrrrat, ko sva skupaj posetila domači ples prri dukesi de Benavente, ali pa ko ga je Ferrrnando VII. poslal s svojim brrratom na Porrrrtugalsko za infantom don Carrrrlosom in prrrinceso de Beyrrra . . . Seve, takrrrat sem bil še otrrrok, rrrevček .. Stric Frasquito ni pomislil, da bi bil moral potemtakem šest let pred svojim rojstvom posetiti ples pri dukesi de Benavente . . . Dalje je našteval republikanske ministre in bril norce iz no* vopečenih demokratov. Pripovedoval je tudi, da je don Carlos glasom najnovejših brzojavnih poročil udri pri Zumarragi v Španijo, dalje da hočejo karlisti porabiti splošno zmedo in se polastili prestolnice. S to novico je vse. vznemiril, ker karlistov so se bolj bali ko ljudovlade. Visokovzrastel starec je vstopil. Vojaka si spoznal v njem na prvi pogled. Nosil je dolgo belo brado. Bil je general Pastor, Leopoldinin brat. Vračal se je iz palače Baziljevskij, kjer je bil na posvetu pri kraljici. Zadovoljnost mu je sijala z obraza in vesel je bil, kakor da mu je ministrski sedež že čisto blizu. S prijaznim nasmehlja-j»em in praznimi besedami je odgovarjal «na vprašanja, ki so letela nanj od vseh strani, in je hitel poročati kondesi Albornoz in dukesi de Bara, kar mu je bila kraljica naročila za njiju. Določila je bila namreč ti dve, da jo bosta spremljali jutri v kapelico na boulevardu Haussman k sv. maši zadušnici za nesrečnim Ludovikom XVI. Nato šele je odprl general zatvornice svojih novic. Pripomnil pa je z važnim obrazom, da ne bo povedal vsega, kar ve, ker mora mnogokaj zamolčati. Potrdil je tisto, kar je pravil stric Frasquito, ter pristavil, da je ljudovlada le velik korak naprej k obnovitvi burbonske krone. Zakaj velevlasti bodo, izuČene po iz. kušniah, ki so jih naredile drugod, gotovo posredovale v korist Alfonzu. Tajne tozadevne izjave nekaterih velevlasti da so že prispele v palačo Baziljevskij. Edini Mr. Hamlin, poslanik Ze-dinjenih držav, da se je požuril, pripoznati v imenu svoje vlade nove razmere na Španskem; predstavil da se je predsedstvu ljudovlade z vsemi obredi nekdanje monarhije in zatrjeval, da Ze-dinjene države z veseljem in radovoljno pozdravljajo kraljestvo Ferdinanda in Izabele, izpremenjeno v ljudovlado. "Glej ga, brezstidneža," je vzkliknila Leopoldina. "Za te vankeeje ima Figuerillas ravno tisto veljavo kakor Ferdinand Katoliški. In krona jim je ravno toliko vredna kakor volnena čepica! Pred tremi tedni pa smo bili vsi na plesu v njegovi palači! Vidi se, da izgubimo ves-čut za poštenje in sramežljivost, kadar gre za zabavo . . "Tu dixisti, tako je, kakor si rekla," je zaklical Diogen živahno. "In še enkrat rečem! Pa povem mu, temu nesramnežu,.par gorkih, koj ko mi pride pred oči. O, da sem to naprej vedela. Pri zadnjem plesu je imel moclre nogavice . . ." "Njegov tast ima tovarno nogavic v Bostonu." V tem je pozvanil električni zvonec, hotelskim služabnikom znamenje, da so prišli novi gostje. Na teraso je stopil Gorito Sardona ter je ves vznemirjen pripovedoval, da je ravnokar prispela senora de Lppez Moreno iz Madrida, da se bo nastanila v Grand-hotelu ter da bi jo bili med potjo skoraj ubili. "Eno uho se je še čisto malo drži," je pravil, ter vlekel samega sebe za uho. Groza je obšla poslušalce in vsi so hiteli vun, vsak je hotel videti bankirkino odrezano uho. Dukesa «de Bara se je bankirke rada izogibala zaradi različnih dolžnih pisem; tudi danes ji je hotela Ubežati in se je izmuznila skozi stranska vrata ter skozi čitalnico vun na hodnik. Pa ni imela sreče. Naletela je pri tem na debeluhinjo senoro Lopez Moreno, na njeno hčerko Lucy, na dve služabnici in enega lakaja, na sedemnajst kovčegov in neštevilne škatle in škatlice. Bankirka je bila bleda in utrujena ter je imela v resnici levo uho nekoliko okrvavljeno. Dukesa je uvidela, da je v pasti; šla je senori naproti in jo z veliko ljubeznivostjo pozdravila. "Ampak, Ramona, kako da me nisi obvestila?" Senora Lopez Moreno se je zavzela. "Obvestila? Hvala Bogu, da sem še živa! Kakšna pot, dukesa, kakšno potovanje! Malo je manjkalo, pa bi me bili*ubili! Čudež, zares čudež!" "Strašno! Pa kje je tvoj soprog? Ne pride?" Iznova je groza spreletela zvesto soprogo, in rekla je, dasi ne preveč žalostno: "Ostal je v Matapuerki, če še živi." Še drugi so prihiteli in so jo radovedno obkolili. In rejena bankirka je začela pripovedovati: v Španiji da je vse narobe, ljudstvo beži iz Madrida; kakor da je zapela trobenta sodnje-ga dneva. "To me veseli," se je vtaknil vmes Diogen, "na to trobento jaz čakam. Kakšna zmešnjava bo to, ko poreče angelj: Vsak duro naj se vrne k svojemu lastniku, vsak otrok k svojemu očetu . . Dukesa ga je udarila s pahljačo, češ, naj molči. Senori de Lopez Moreno je zelo ugajalo, da se vse zanima za njo, in zadovoljno je nadaljevala svoje strašne dogodščine: dvainštirideset vozov da je štel vlak, polni so bili ljudstva, ki je bežalo čez mejo; v Vitoriji so menjali stroj in vstopile so štiri stotnije vojakov; ponoči je bilo še vse dobro; ko so pa dospeli v Alsasuo, sveta Devica! Karlisti! Naenkrat: bum, bum, bum — zagrmeli so streli — "Naenkrat! Nihče nas ni na to pripravil! Nihče! A naša četa je odgovorila . . . Jaz in Lucy, polmrtvi od strahu, hitro pod klop, — še dihati si nisva upali, in bum, bum, bum odzgoraj, bum, bum, bum odspodaj, od vseh strani . . . Poldrugo uro je tako pokalo. Naenkrat se odpre okno, roka se prikaže, me prime za uho — in zgine--" Anton Zbašnik JAVNI NOTAR, * * * i Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, dolžna pisma, 4* pobotnice, oporoke in PROŠNJE ZA DOBAVO SVOJ- *|» 4* CEV IZ STAREGA KRAJA. Cene nizke, delo točno in + pravilno. Pišite ali pridite osebno. Informacije zastonj. ij* •* * Poštenost PREVLADUJE V VSAKEM ODDELKU NAŠE TRGOVINE. Pri nas vedno najdete najboljše Vse skozi volneno fa-bricirane obleke, ki jih prikrojimo, da prijajo nosilcu natančno po meri. Naše delo je pošteno in naša izurjenost v tej obrti jamči, da pri nas dobi vsakdo dobro blago, prikrojeno natančno po meri za zmerno pošteno ceno za vse enako. Mi Vas vabimo, da pridete in se ogledate našo veliko zalogo raznovrstnih oblek z ENIMI IN DVOJNIMI HLAČAMI ki se prodajajo pri nas po resnično vredni ceni od $25.00 :—: do :—: $50.00 Debelost žensk zopet v modi. Iz Pariza prihajajo vesti, da je tamkaj najnovejši tip za ženske zopet debelost. Dosedaj so se lepotice postavljale, ako so bile lepe in vitke. Odsedaj naprej po novi modi pa bo debelost ženske najkrasnejši tip. Tako gre naprej. Kadar se Ljudje suhcev naveličajo si za-žele debeluhov in tako naprej. Svet se pa kljub temu vrti naprej ! # -o- Insulin je vspešno novo zdravilo. Neki kanadski zdravnik je iznašel zdravilno Sredstvo, ki u-činkuje skoro na vse bolezni; par otrok, ki so bili skoro mrtvorojeni je bilo oživljenih z vs-pehom z Insulinom. Insulin preizkušajo na sladkorni bolezni in pravijo, da se obetajo vspehi, in da sladkorna bolezen bo z njim premagana. Insulin se producira iz trebušnih žlez volov in prašičev. Zdravniki ga preparirajo s posebnimi kemijami in ga rabijo za zdravljenje raznih bolezni. Zdravniški eksperimenti ga preizkušajo naprej in skoro na vsaki bolezni pokaže zadovoljive rezultate. Junij je mesec nevest. V Ameriki je mesec junij nekaj takega kakor za kranjske Micke predpust. Junijske neveste so najbolj sloveče in menda tudi najbolj srečne. V Chicago je en sam dan bilo izdanih 238 ženitovanjskih licenc, kar kaže, da hoče marsikatera odnesti ledik stan v zakonski jarem predno pride okrog zopet prestopno leto— "leap year." Therefore girls leap before leap vear comes! Ga je imel za srečnega. "Gospod!" je začel na ulici neki tremp nekemu meščanu:" Nimam niti doma in —" "Nobenih davkov za plačati!" ga prekine meščan, ter nadaljuje; "ni vam treba kupovati pfe-moga! Ni vam treba skrbeti, da bi vam kdo povišal najemnino. Dovolite mi, da vam čestitam!" "Jaz tudi nimam dela in —" "Srečen človek! Se ni treba bati, da bi vas kdo iz službe spodil." "Ja pa jaz mislim resno, jaz nimam denarja in —" "Potem nimate nikakih skušnjav, da bi ga po neumnem zapravili, vi ste najsrečnejši človek na svetu! Z Bogom !" —__o- Sumljivo! " Stara devica (v gostilni) : je vaše rudeče vino pristno?" Krčmar: "Tako pristno, kakor rudečica vašega lica, gospodična !" Stara devica: "Tako! ... Pa mi prinesite raje čašo piva!" -o- Neprijetno. - "Zakaj pa Koprivčevi ne vabijo več doktorja Švago na o-bed? Ali se je kaj zameril? "Kaj še! Samo zato ga več ne povabijo, ker .škili in zaradi tega ste se vselej Koprivčevi hčeri prepirali mej seboj, katero je gledal!" bandera, regalije in zlate znake za slovenska društva izdeluje najbolje in najceneje EMIL BACHMAN. 2107 So. Hamlin Avenue. CHICAGO. ILL. CLEVELAND, OHIO. Slovencem v Clevelandu in okolici naznanjam, da imam veliko zalogo najboljših trpežnih čevljev. Vsake vrste po zmernih nizkih cenah. Rojakom se toplo priporočam! FRANK GABRENJA 6630 St. Clair Ave. Cleveland, O. V* torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne. 1800—1808 Blue Island Ave., Cor. 18th Street. soba 206 Bakewell Bldg., Pittsburgh, Pa. ^ (Nasproti sodnije) ( Izšla je LEPA KNJIŽICA Državljanski katekizem t natančnim poukom o državjanstvu Združenih držav, o demokraciji, o naših sodiščih, o zakonodaji, o pravicah državljanov i. t. d. Knjižica je pisana v angleščini in slovenščini. Ta knjižica je najboljša knjiga: za poduk o državnem, političnem, sodnijskem ustroju naše države, o pravicah in dolžnostih državljanov, o volitvah in o vsem, kar mora vedeti vsak državljan države. Zato je najboljša knjiga, ki v kratkih besedah pove vse to. za poduk za drugi papir. za poduk za one, ki so že dobiti državljanski papir, da vedo, kaj to pomenja za nje. za poduk v angleščini, ker ima angleški tekst takoj poleg preveden v slovenščini. za poduk t farnih šolah v "Civics" v višjih razredih. KNJIGA IMA 87 STKANI IN STANE SAMO ioc. x. a. 3- Naroča se pri: EDINOST X849 W. «pd Street, Chicago, BL aH pa J. KOSMACH 1804 W. 22nd St. Chicago, 111. Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV. VARNIŠEV, ŽELEZ TA, KLJUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanje hiš zunai in znotrai, pokladam stenski naoir. Naiboliše delo, najnižje cene. Roiaki obrnite se vselei na svojeea roiaka! DOLARSKI ČEKI Cenjenim čitateljem naznanjamo, da še vedno izdajamo dolarske čeke, katere se vnovči v Jugoslaviji po dnevnem kurzu v Jugoslovanske krone. Potnikom za v Ameriko preskrbimo efektivne ameriške dolarje, ki jih rabijo za na pot. Za dolarske pošiljatve računamo sedaj sledeče pristojbine: do $15.00 po 95 centov. — Od $15.00 do $30.00 po $1.25. — Od $30.00 do $50.00 po $1.50. — Od $50.00 do $75.00 po $1.50. — Od $75.00 do $100.00 po $2.00. — Od $100.00 naprej po 2 centa od dolarja. H tem pristojbinam je še prid jati za vsako posamezno po-šiljatev 15 centov za poštnino. BANČNI ODDELEK EDINOSTI, 1849 West 22nd Street. CHICAGO, ILL. NATIONAL CATHOLIC WELFARE COUNCIL X3ia Mas&adram** Ave. M. W. Washington, D. C List Edinost je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo pot do pravega napredka. List Edinost .zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker ▼ njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic m zabavnega čtiva. ZATO SO OGLASI V LISTU •»EDINOSTI« USPEŠNL Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu "Edinosti" in prepričani smo, Via bodo potem v Edinosti stalno oglašali. DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA, ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdajl* . J NAŠA TISKARNA je «edaj skoro najmodernejša slov. tiskarna v Ameriki. Tiskarska, dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim društvam, trgovcem in posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin. Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. Ako le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tiskovine mil ?iskar8ko dek>- Najsi bo ie tako malo ali veliko. Poizkusite pri nasi TISKOVNA DR. 'EDINOST' 1849 W. 22nd Street Chicago, m.