LETO XLVIII, ŠT. 24 PTUJ, 22. junij 1995 CENA 80 tolarjev PTUJ / OB 45-LETNICI LOVSKE DRUŽINE JOŽETA LACKA loiMili lovski mmm Lovska družina Jožeta Lacka iz Ptuja je v počastitev 45-letnice obstoja v soboto, 17. junija, pri- pravila osrednjo slovesnost z razvitjem lovskega prapora. Šte- vilne lovce in goste, zbrane ob lovskem domu sredi gozdiča na Rogoznici, so pozdravili rogisti Zveze lovskih družin in pevci lovskega seksteta iz Leskovca. O 45-letnem razvoju in ciljih lovske družine Jožeta Lacka je go- Ibranim lovcem in gostom je o 45-letnem razvoju družine govo- ril starešina Jože Erhatič, FotosOM voril starešina Jože Erhatič in za- tem ob pomoči botre Marte Cigu- la, direktorice MGM iz Dornave, lovski prapor tudi svečano razvil. Med drugim je povedal, da so lov- sko družino Jožeta Lacka Ptuj us- tanovili iz treh lovskih družin: Dornava, Rogoznica in Grajena v aprilu 1950. S tedanjih 37 je števi- lo članov danes naraslo na več kot 70, upravljajo pa z več kot 5.300 hektarji razmeroma bogatih lovišč. V imenu Lovske zveze Slovenije jim je čestital predsednik Zveze lovskih družin Ptuj ing. Milan Trafela in med drugim opozoril na novo, naravi in lovstvu obetav- no zakonodajo. Pridružil se mu je župan mestne občine Ptuj dr. Mi- roslav Luci, ki je tudi sam lovec in ljubitelj zelene bratovščine. Po- tem ko so na prapor pripeli dva najpomembnejša od 50 trakov in več kot 400 žebljičkov, je prapor blagoslovil župnik Franc Obran. -OM SVEČANOST OB DNEVU DRŽAVNOSTI in zaključek TEKA OB MEJAH SLOVENIJE v nedeljo, 25. junija, pred Mestno hišo spričetkom ob 19. uri. Vabljeni! Mestna občina Ptuj Tekaški klub Maraton MOiKANJCI/ 15. DAN PERUTNINARJEV V zncuneniu tO"^ letnice Perutnine Množici perutninarjev so se predstavili izredno uspešni člani kole- sarskega kluba, ki mu je Perutnina pokrovitelj. Foto: M. Ozmec Delovni ljudje Perutnine Ptuj so 90-letnico svojega kolektiva zagotovo najbolj množično proslavili minulo soboto, 17. junija, na letališču v Moškanjcih. Tokrat so se zbrali vsi, ki sodelujejo v reprodukcijski verigi. S številnimi gosti, poslovnimi partnerji in sorodniki se je v izredno lepem in sončnem vremenu na tradicio- nalnem, tokrat še posebej prazničnem dnevu perutninarjev zbra- lo več kot 5000 udeležencev. Stran 1 F PTUJ / TERME PRAZNUJEJO Dvajset let modiinef sonca lit radosti Z nedeljsko celodnevno prireditvijo, ki bo trajala od devetih zjutraj do devetih zvečer, se bo uradno pričela letošnja kopalna sezona v ptujskih toplicah. Seveda pa to ne pomeni, da ni kopalcev tudi v teh dneh... Foto: M. Ozmec Več o pričakovanjih ptujskih toplic v letošnji poletni sezoni na Strani 3« 2 - DOMA IN PO SVETt 22.JUNIJ 1995- TEDNil POGOVOR S POSLANCEM DRŽAVNEGA ZBORA GABRIJELOM BERLIČEM Ptiifu vračcmio nekdaitfo velf cnm Prvi teden v juniju, v icaterem ni bilo sej državnega zbora, smo izrabili za pogovor s poslancem državnega zbora, Ptujcanom Gabrijelom Berličem (Lib- eralna demokracija Slovenije), ki je v prostih dneh obiskal Ptuj in seveda tudi uradoval v svoji poslanski pisarni na Mestnem trgu 1 v Ptuju. TEDNIK: Kakšen je bil tokrat obisk v vaši poslanski pisarni? G. Berlič: "Tokrat - morda tudi zaradi deževnega vremena - ni bilo toliko obiskov, običajno pa je dru- gače. Uradne ure v poslanski pisarni v Ptuju imam vsak prvi in drugi po- nedeljek v mesecu od 11. do 13. ure. Tega časa se redno držim in mislim, da imajo občani dovolj možnosti, da pridejo v stik s svojim poslancem in da sproti iščejo odgovore na zastavl- jena vprašanja, tuintam pa kak problem tudi takoj rešimo." TEDNIK: Kakšne pa so najpo- gostejše želje ali zahteve občanov? G. Berlič: "Zelo različne. Recimo od posredovanja za pridobitev slo- venskega državljanstva do raznih želja in zahtevkov glede meja in pristojnosti občin in njenih funk- cionarjev, raznih vprašanj ali pri- pomb glede lastninjenja podjetij ipd. Pogovarjamo se, jaz pa svetu- jem, kako težave na najustreznejši način reševati." TEDNIK: Kaj pravzaprav po- meni biti ptujski poslanec? Ali imate občutek, da počnete to, kar želijo od vas volivci, torej občani s ptujskega območja? G. Berlič: "To vprašanje si na po- doben način tudi sam pogosto pos- tavljam, kajti kot poslanec sem ves čas v dilemi, kako zadovoljiti želje in zahteve svojega domačega okolja. Seveda v državnem zboru pogosto obravnavamo širše državniške teme, ki se najpogosteje ne tičejo sa- mega Ptuja in okolice. Moram pa vendarle reči, da se mi je v dosedan- jem poslanskem mandatu posrečilo razrešiti tudi nekaj pomembnih za- dev, ki senanašajo tudi na ptujsko območje. Že ko sem postal poslanec, sem se moral odločiti o tem, kaj je za Ptuj možno doseči in česa ne. Po po- svetu s takratnim županom in odgo- vornimi ljudmi na občini smo se do- govorili za enotno strategijo. Zave- dali smo se, da bo v tej državi prišlo do spremembe lokalne samouprave in zakonodaje s tega področja in da je Ptuj v zadnjih 40 ali 50 letih zelo dosti izgubil. Zavedali smo se tudi, da je nastopil pravi čas, da nekaj iz- gubljenih pozicij Ptuju povrnemo ali nadoknadimo. Tako smo se v osnovi odločili, da moramo Ptuju zagotoviti širšo družbeno veljavo v slovenskem prostoru. Uspeli smo, da je Ptuj spet dobil sedež okrožnega sodišča, to pa je bila osnova, da je Ptuj postal mestna občina. Nadalje smo uspeli, da je v Ptuju sedež okrožnega javnega tožilstva, da je tu zunanji oddelek mariborske enote delovnega in soci- alnega sodišča, da bo v Ptuju po vsej verjetnosti tudi sedež šolske uprave itd. Vse to je gotovo pripomoglo k temu, da je Ptuj postal bolj razpoz- naven v slovenskem prostoru, s čimer mu samo vračamo to, kar mu je bilo pred desetletji odvzeto. Mor- da je bila tudi sreča, da sem tudi v odboru za notranjo politiko in pra- vosodje, ki ga vodi gospod Pukl, in sem lahko nekaj pomembnih zadev razrešil že znotraj tega odbora, ne da bi se moral boriti recimo s pomočjo poznejših amandmajev na višjih ni- vojih." TEDNIK: Poleg tega ste še član nekaterih drugih odborov, tako da prostega časa zase skorajda nima- te. G. Berlič: "Prostega časa mi osta- ne zelo malo. Poleg odgovornega poslanskega dela sem član že omen- jenega odbora za notranjo politiko in pravosodje, komisije za volitve in administrativne zadeve - KVIAZ, kot ji pravijo. Tisti, ki poznajo pro- cedure za imenovanje raznih direk- torjev računskih sodišč in podobnih odgovornih državnih funkcij, vedo, da je to izredno pomembna komisi- ja, saj prek nje poteka neke vrste ka- drovanje v državnem merilu. Med drugim sem tudi tudi član komisije za nadzor varnostno-obveščevalnih služb, kjer gre predvsem za nadzor nad civilnimi obveščevalnimi službami (VIS) in seveda tudi nad vojaško obveščevalno službo. Zago- tovo je ta komisija v parlamentu naj- bolj obremenjena." TEDNIK: Kolikor vem, ste tudi umetniška duša, saj pesnikute, ki- parite in še kaj. Ali vam dandanes za to še ostane kaj časa? Marjan Berlič: "Mislim, da je Ptuj že našel svojo prihodnostv mladi državi Sloveniji." G. Berlič: "Res je, pred časom sem izdal svojo pesniško zbirko, občasno kiparim, trenutno se dogo- varjam o izzidu svoje knjige. A ni- koli nisem pričakoval, da me bo pos- lanska služba kreativno skoraj doce- la zatrla. Tako rekoč brez prostega časa sem..." TEDNIK: Glede na to, da ste že dobri dve leti in pol več v Ljubljani kot doma, kako gledate na Ptuj iz državnega središča? ,G. Berlič: "Žal je to resnica. V Ptuju me moja družina videva bolj redko. Na srečo sin in hčerka študi- rata v Ljubljani, tako da skorajda živimo skupaj. Z ženo, ki živi v Ptu- ju, pa se srečujeva najpogosteje le ob prostih koncih tedna. Kar pa se tiče mnojega pogleda na Ptuj iz državne- ga središča, moram povedati, da se je moja življenjska pot pričela v Ptu- ju, kjer sem končal šolanje, moja prva zaposlitev je bila v Radečah, kjer je bil takrat Vzgojno-po- boljševalni dom. Potem sera kot vzgojitelj delal še v dveh ali treh po- dobnih domovih, nazadnje v Višnji Gori. Vsega sem bil takrat iz Ptuja odsoten dobrih 10 let. In ker je žena tudi iz Ptuja, je bilo logično, da sem se ves čas želel vrniti v Ptuj. A ko sem se takrat vrnil, sem opazil, da Ptuj takrat ni bil tisto, kar sera oseb- no pričakoval. To ni bilo neko raz- gibano kulturno mesto, ampak se mi je zdel kot neka blatna mlakuža, kjer je pač ribaril vsak, ki je znal - in to v kalnem. Če pa pogledamo na Ptuj danes in tudi če se po njem sprehodimo, je več kot očitno, da so se zadnjih ne- kaj let zgodile velike in predvsem pozitivne spremembe. Ptuj je vse lepše in bolj urejeno mesto, v kate- rega se lahko zagledaš. Zato ga imam resnično rad, tako kot verjet- no vsak Ptujčan. In verjemite mi, na svoje mesto sem ponosen. Če pripel- jem kakšne kolege, poslance, pa tudi če pride na obisk kakšen minister ali celo predsednik, je njihov odziv zelo dober. Vsi so prijetno prese- nečeni predvsem nad urejenostjo v starem delu Ptuja in tudi v no- vejšem delu, ki priča o razvoju mes- ta. In prepričan sem, da Ptuj čakajo še naprej lepi in obetavni časi." TEDNIK: Vrniva se v poslanske klopi. Po prenosih raznih žgočih razprav in polemik po medijih imamo občutek, da ste med seboj povsem skregani. Se motimo? G. Berlič: "Prepričan sem, da so odnosi med poslanci dosti bolj nor- malni, kot jih kažejo po televiziji ali radiu. To se kaže predvsem v odmo- rih med sejami, kjer se pogovarjamo čisto normalno človeško, kot prija- telji, sodelavci. Je pa tudi res, da ne spadam v 'vročo' skupino poslan- cev, ki se radi prepirajo za govor- niško mizo. Osebno imam z vsemi drugimi 89 poslanci dobre odnose. Je pa res, da so mnogi, sam zagotovo nisem, pod velikim političnim ozi- roma strankarskim pritiskom in za- radi tega so pri njih nekoliko manj razpoznavni človeški odnosi. Zame še zmeraj velja stari rek: eno je delo oziroma posel, drugo pa so medse- bojni odnosi, za katere vedno velja isto pravilo." TEDNIK: Med trenutno aktual- nimi temami v parlamentu je zago- tovo glasovanje o zakonu o začasnem odlogu vračanja pre- moženja Cerkvi. Kakšno je vaše mnenje o tem? G. Berlič: "Odnosi med državo in Cerkvijo niso urejeni. Trenutno je neke vrste status quo. Poglejte, Cer- kev recimo nima žiro računa, poslu- jejo tako rekoč z gotovino, mimo davkov, mimo vsega. Moram reči, da je to neke vrste dogovor, ker pač zakonodaja na tem področju še ni urejena. Odnose med državo in ver- skimi skupnostmi je treba seveda čimprej rešiti, kajti tudi te skupnos- ti so za nemoteno funkcioniranje države zelo pomembne." TEDNIK: Kje se po vašem mnenju zatika pri vračanju pre- moženja? G. Berlič: "Cel postopek je zelo zapleten, kajti tudi vračanje last- ništva zahteva preudarnost in čas, da ne bi storili novih napak ali no- vih ran. To, kar so storili pred časom razlaščenci v okolici Ptuja, ko je skupina razlaščencev 'vzela za- kon v svoje roke', pa zame pomeni le poglabljanje nepravne države. Hkrati, ko so preorali njive, ki po uradnih informacijah nikoli niso bile v njihovi lasti, zahtevajo pravno državo, delujejo pa nepravno, lahko bi rekli z nekim razbojništvom." M. Ozmec PTUJ / SPREJEM PRORAČUNA PO HITREM POSTOPKU Po večurni razpravi so ptujski svetniki prejšnji četrtek sprejeli osnutek in predlog odloka o pro- računu občine Ptuj v letu 1995 s stališči odborov in pripombami iz razprave na sami seji. Skupni pri- hodki proračuna za letos znašajo nekaj nad dve milijardi petsto mi- lijonov tolarjev, kar je veliko več, kot je sprva kazalo. Župan dr. Luci je na seji sveta povedal, da ni sanjal, da bo proračun mestne občine za leto 1995 tako velik. Sprva se je govorilo le o milijardi in tristo oziroma petsto milijo- nih. Glede na pripombe odbora za družbene dejavnosti in siceršnje negodovanje med porabniki v kulturi bo prišlo do preraporedit- ve znotraj sredstev za to področje, o tem pa se bodo kulturniki dogo- vorili na posebni seji. Drugo vprašanje je sama organiziranost kulture, ki po mnenju svetnikov prav tako zasluži posebno pozor- nost. Sicer pa naj bi bil proračun realno zastavljen, po mnenju predsednika odbora za finance Janka Bedrača celo premalo tve- gano. V proračunu za letos so na pred- log Zelenih v okviru postavke "pre- ventiva v zdravstvu" zagotovili tudi sredstva za nakup filtrov za vodo vsem novorojencem v mestni občini. Sest milijonov tolarjev je tudi za pločnik v Stojncih. Nekaj svetnikov je bilo za to, da se opravi primerjava med letošnjim in lan- skim proračunom, ker naj bi se strukturni deleži močno spremeni- li. Morali so se zadovoljiti z odgo- vorom, da to ni mogoče, ker so iz- hodišča za posamezne dejavnosti različna in ker v mestni občini opravljajo celo vrsto dejavnosti za novonastale občine, kar se bo po vsej verjetnosti moralo upoštevati tudi v delitveni bilanci. Na pri- pombo stranke Zelenih, da v letošnjem proračunu ni nič za eko- logijo tudi glede na leto varstva na- rave, pa je bilo odgovorjeno, da se toliko, kot se za ekologijo namenja letos, ni še v nobenem proračun- skem letu doslej. ŠIRŠI RAZVOJ OMOGOČAJO DODATNI VIRI V proračunu mestne občine za letos je skupaj za investicije na- menjenih nekaj čez 630 milijonov tolarjev, v tem znesku pa so zajeti tudi krediti. Za realizacijo obvez- nosti proračuna na področju go- spodarske infrastrukture se bo mestna občina zadolžila v višini desetih odstotkov zagotovljene javne porabe v letu pred letom za- dolževanja. Iz prihodkov pro- računa se bodo izvajale investicije na področju stanovanjske dejav- nosti, družbenih dejavnosti, ko- munale, cest in požarnega varstva. Sklad stavbnih zemljišč bo za in- vesticije porabil 543 milijonov to- alrjev. Za turizem je v letošnjem pročunu je le nekaj več kot 50 od- stotkov lanskih sredstev. Svetniki so zahtevali, da GIZ Poetovio Vi- vat v mescu dni predloži poročilo o letošnjem kurentovanju. Proračun je za to največjo ptujsko prireditev letos namenil 1,5 milijona tolarjev. Takšno doslednost mestnega sveta je pričakovati tudi pri največjih proračunskih porabnikih. V Ptuju je bila letos tudi razstava Dotrore slovenskih kmetij, za katero je denar prav tako prispeval proračun. Bomo tudi o tej prireditvi dobili poročilo? Za spodbujanje razvoja obrti in podjetništva je v letošnji občinski blagajni na voljo 30 milijonov to- larjev. Glede na pogodbo z banko bo teh sredstev realno več, saj jih bo le-ta oplemenitila. Po vsej ver- jetnosti se bodo morali spremeniti pogoji, saj devetodstotna obrestna mera za razvojne kredite ni več spodbudna. NOVA SVETNIKA DR. RAJKO BRGLEZ IN STANISLAV KOSI V nadaljevanju sedme seje sveta mestne občine so razpravljali in sklepali o izvolitvi župana mestne občine dr. Miroslava Lucija v so- svet načelnika Upravne enote Ptuj, soglasju k prijavi za natečaj za sofi- nanciranje investicij v vrtcih za iz- boljšavo prostorskih standardov vrtcev v letih 1995 - 1999 in predlo- gu odločbe o podelitvi koncesije za zasebno zobozdravstveno dejav- nost zobozdravnici dr. Darinki Ranfl. O predlogu sklepa za imeno- vanje sodnikov porotnikov okrožnega sodišča v Ptuju bodo razpravljali na prihodnji seji sveta, na sejo pa so uvrstili odločanje o ustanoviteljskih pravicah osnov- nih šol, da bodo žigi na spričevalih osnovnošolcev že za to šolsko leto pravilni, soglasje k namenski pora- bi zemljišča v Skrbljah za novo- gradnjo lekarne pa so prekvalifici- rali v soglasje o prenosu lastništva nad tem zemljiščem na občino Majšperk. Na njem bodo zgradili novo lekarno in otroški vrtec. Prejšnji četrtek sta seji mestnega sveta prvič prisostvovala tudi nova svetnika dr. Rajko Brglez in Sta- nislav Kosi, ki sta zamenjala Ervi- na Hojkerja in Ivana Jurkoviča, saj sta bila imenovana za podžupa- na mestne občine. ^MG TEDNIKe naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga /e us- tanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno de- lavnost RADIO -TEDNIK Ptuj. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgo- vornega urednika in lektor), JožeBračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Martin Ozmec, Marija Slodnjak, Dušan Sierle, Vida Topolovec m Milena Zupanič (novinarji). TEHNIČNI UREDNIK: Slavko Ftibarič. PROPAGANDA: Oliver Težak. tr 776-207 Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6. 62250 PtUj, p.p.95, ve (062) 771-261, 779-371. 771-226: faks (062) 771-223. Celoletna naročnina 4.000 tolarjev, za tujino 8.000 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31023 Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Re- publike Slovenije št. 23158-92 z dne 12. 2 1992 se šteje Tednik za izdelek informa- tivnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3. za katerega se plačuje davek od prometa PTUJ / ZVEZA DRUŠTEV REJCEV PRAŠIČEV SLOVENIJE V Ptuju so 11. maja v prostorih Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo predstavniki sedmih lokalnih združenj rejcev prašičev ustanovili Zvezo društev rejcev prašičev Slovenije. S tem so se uresničile želje rejcev, da dobijo organizacijsko obliko, ki bo združevala in zastopala iyihove interese. V zvezo so pristopili rejci iz Ormoža, Ptujaj Maribora, Lenar- ta, Ljutomera, Šmarja pri Jelšah in Posavsko-dolenjskih prašičerej- cev iz Krškega. Zveza združuje 410 članov lokalnih združenj ali društev. Po podatkih imajo ti rejci skupaj 4877 plemenskih svinj. Pri pričakovani proizvodnji 18 puj- skov po plemenski svinji v enem letu je proizvodnja Zveze združenj rejcev prašičev 87786 pujskov na leto. Poleg tega imajo rejci po po- datkih 12300 stojišč za pitanje prašičev, kar omogoča v okviru zveze proizvodnjo 30000 pitancev na leto. Lokalna združenja se glede na šte- vilo članov povečujejo, zato je nor- malno pričakovati večanje obsega proizvodnje znotraj zveze. Zveza bo delovala v skladu z zako- nom o društvih, glavni nameni nje- nega delovanja pa so stanovsko po- vezovanje, izobraževanje, aktivno sodelovanje s strokovnimi instituci- jami, planiranje letne proizvodnje in vplivanje na oblikovanje dnevnih cen prašičev, sodelovanje pri razvoj- nih programih na področju prašičereje, seznanjanje javnosti s problemi na področju prašičereje, vzpodbujanje razvoja selekcije prašičev na kmetijah, skrb za načrtno delo na področju preventiv- nega zdravstvenega varstva prašičev, uvedba enotnega tetovi- ranja pujskov pri članicah zveze, po- speševanje pridelave, izdelave in prodaje kakovostnih mesnih izdel- kov na kmetijah, ki so tipični v po- sameznih regijah, in drugo. Na ustanovnem zboru je bil izvol- jen sedemčlanski upravni odbor zveze. Za predsednika zveze je bil izvoljen Janez Golob iz Maribora, za podpredsednika pa Alojz Jelen iz Ljutomera in Jože Kuntarič iz Krškega. Zveza bo imela sedež pri OZ VŽ Ptuj, Ormoška 28, Ptuj. Zveza ima namen, da za dosego skupnih ciljev na področju prašičereje sodeluje s slovenskimi farmami prašičev. V ta namen so že potekali razgovori v času ustanav- Ijhanja zveze. Upravni odbor je s farmami že sodeloval na pogovoru na ministrstvu za kmetijstvo v Ljubljani. Na prvi seji upravnega odbora so člani pripravili okvirni program dela zveze v letošnjem letu, ki ga bodo še dopolnili. Za strokovnost bodo skrbeli strokovnjaki Kmetij- ske svetovalne službe, zveza pa bo sodelovala še z Biotehniško fakulte- to - katedro za prašičerejo. Zveza društev rejcev prašičev Slo- venije je torej ustanovljena ' začenja delo - upamo, da bo uspeš" seveda pa ne smemo pričakovati" majhnega drevesa veliko sen«^' Zveza je odprta tudi za včlanitev vih lokalnih društev ali združe' prašičerejcev, ki se bodo ustanav''' la v Sloveniji. Strokovni tajnik zveze Peter Pribožič, dipl. ing. ki"^ BOSNA IN HERCEGOVnv^ Ofenziva bosanske vojske na sj rajevskem bojišču se nadaljuj^ predsednik BiH Izetbegovičpj je zavrnil poziv vodij sedmih najrazvitejših držav, ki so se l UČNI ZAVOD ^^ariborska bolnišnica je postala učni zavod, kar pomeni, da je illpooblaščena za izvajan e praktičnega pouka dijakov zdravstve- nih šol in študentov visokošo skih zavodov. Praktična znanja si bodo I v bodoče v njej nabirali dijaki zdravstvene šole, študentje visoke šole za zdravstvo Ljubljana, mariborske zdravstvene šole ter medicinske fakultete. V MAilSORO SREČANJE SLOViHSiill UPOKOJENCEV §anašnje srečanje slovenskih upokojencev je namenjeno predsta- j vitvi društvenega delovanja slovenskih upokojencev, skrbi za so- I cialno, humanitarno dejavnost, družabno življenje in ne nazadnje z ' njim želijo upokojenci oblast še posebej opozoriti na to, da mora j računati nanje. Slavnostni govornik bo predsednik Milan Kučan. SREČANJE SLADKORNIH BOLNIKOV fNarodnem domu se bo v soboto ob devetih pričelo medobčin- sko srečanje sladkornih bolnikov, posvečeno mednarodnemu dnevu sladkornih bolnikov. Ob tej priložnosti bodo izvedli bogat kul- I turni program, zdravstveno predavanje in predstavili delovanje ptuj- i skega društva diabetikov. j ! v SOBOTO NA PWmi TELi¥IZIJI Po štirinajstih dneh je ponovno na programu informativna oddaja ', ptujske televizije. Prinaša vrsto zanimivih prispevkov, med drugim I o Perutnini, ki je praznovala 90-letnico uspešnega dela, slovesnosti \ se je udeležil tudi predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, ki je prav : tako gost današnje oddaje, ptujsko sodišče je svečano odprlo nove prostore, na račun pa bodo prišli tudi ljubitelji kulturnega snovanja, športniki in vsi, ki radi pomagajo in so se udeležili humanitarnega i koncerta Rdečega križa. Pripravila: MG BORZNI KOTIČEK Oun vdiliit hlligaf niškt zapili Duh blagaj- niških zapisov Banke Slovenije vznemirja mirne sanje investitor- jev. Glavno vprašanje se gla- si: Le kaj pri- pravlja Banka «w . Slovenije s Pričakovanim poletnim presežkom •leviz? Nagrada: veseli decembrski Prazniki (takrat nova emisija bla- Sajniških zapisov zapade). Banka Slovenije prodaja (bolj ''čeno: izdaja primarno emisijo) bla- Ssjniških zapisov preko poob- laščenih bank in borznih hiš. To počne na t. i. zaprtih Hcitacijah, ki so "^a trgovanje z vrednostnimi papirji ■Nenavadne. Med samo licitacijo tako možno spreminjati naročil, am- P^k se opravijo po ameriški metodi ■■^zdeljcvanja od najvišje ponujenega ^^stotka navzdol. Licitira se namreč ^odstotkih od dnevne teoretične J^^ednosti. Zapis postaja eden najbolj ^iidnih" vrednostnih papirjev pri "^s. Nominalna obrestna mera je ^'2ka, 9% letno (tolarska vezava na anki je ugodnejša), prodaja pa teče °' pes za mačko. Tista prava stvar, ^^^am, ki odpira velike donose, naj- '^'U nakupni boni, ki jih investitor dobi pri primarni emisiji. Pozimi je zaradi padanja srednjega tečaja Ban- ke Slovenije za DEM in U$D vred- nost nakupnih bonov prejšnje emisi- je zelo narastla. Tečaja pa že mesec dni naraščata in se bližata izenačitvi s podjetniškimi tečaji komercialnih bank. Po tej strani so nakupni boni zanimivi kot kopalke za Eskime. Vendar pa se pričakuje uspešna tu- ristična sezona in na trg bodo priha- jale tudi devize od deviznih blagaj- niških zapisov. Torej pričakovan na- pad na nižanje deviznih tečajev. V tem primeru bodo ti spet interesant- ni. Seveda je vse odvisno od Banke Slovenije, kakšna bo njena politika. Ona ima v rokah nož in meso. Debe- lost rezin in s tem investitorjeva si- tost je zato še negotova. Kdor bo pra- vilno ugotovil, kaj se bo dogajalo z enotnimi tečaji Banke Slovenije za tuje valute poleti in jeseni, bo dobil debeli kos rezine in vesele decembr- ske praznike. Kdor še ni špekuliral, to je prava mala šola špekuliranja. Izgube ni, le obrestna mera je lahko manjša od pričakovane. Da ne bo kdo narobe razumel: tu ni nič nezakonitega, samo za svoj denar je treba najbolje poskrbeti. Samo Ekart PTUJ/TERME PRAZNUJEJO Dva|set let modri« ne^ sonca in rodosti v teh besedah se zrcali moto letošnjega praznovanja dvajset- letnice ptujskega zdravilišča, ki je v celoti namenjeno obiskoval- cem. V ponedeljek sta na tiskov- ni konferenci direktorica Term Slavka Gojčič in tehnični vodja Franc Mlakar poudarila, da želi- jo praznovati skupaj s svojimi gosti. Začetek praznovanja in hkrati začetek poletne kopalne sezone predstavlja nedeljska prireditev, ki se bo pričela ob devetih, ko bodo prvim dvajsetim obiskovalcem omogočili prost vstop, in nadalje- vala do 21. ure s športnimi, anima- cijskimijzabavnimi in drugimiak- tivnostmi, ki jih bo obogatil nas- top priljubljenih Čukov. Če bo vse po sreči, bodo tega dne krstili tudi valovalno napravo, kot drugo slo- vensko zdravilišče s to pridobitvi- jo. Ena od novosti letošnje sezone je tudi terasa za sončenje pri pokri- tih bazenih, ki se bo predvsem priljubila tistim, ki si želijo miru. Na račun bodo prišli tudi ljubitelji nočnega kopanja, saj ga uvajajo skozi celo poletno sezono na celot- nem kompleksu. Na letošnjo turistično sezono so se v Termah temeljito pripravili. Da bi bilo počutje gostov čim boljše, so tudi v celoti obnovili bungalove, ki so jih zgradili v letih 1982/83 in pomenijo začetek sta- cionarnega zdraviliškega turizma v Termah. Ptujske toplice so začasen status zdravilišča pridobi- le leta 1982, od leta 1985 pa se ponašajo s prvo koncesijo za zdra- vilišče z naravnim dejavnikom - termalno vodo (natrijevo hidro- genkarbonatno akratotermo). Na- daljnjo stopnico v razvoju pomeni dograditev avtokampa I. kategori- je za 105 kampirnih mest. Leta 1994 pa so pričeli izkoriščati dves- to ležišč v 56 apartmajih novega turističnega naselja, kjer so v prvih petih mesecih letos že zabeležili čez osem tisoč nočitev. 28 odstot- kov njihovih gostov prihaja iz tuji- ne, v glavnem iz Avstrije in južne Nemčije, iz Slovenije pa v glavnem iz Primorske, Notranjske in Go- renjske, torej z območij, kjer ni zdravilišč. Tujci so pri nočitvah udeleženi s 25-odstotki. V dvajsetem letu poslovanja želi- jo biti še boljši. Lani je 38 zaposle- nih ustvarilo 3 milijone nemških mark celotnega prihodka. Njihova razvojna vizija je tesno povezana s prizadevanji za moderno zdravi- lišče preventivnega značaja, ki gostom ob kulturnozgodovinski dediščini ponuja visokospecializi- rane in strukturirane storitve na področju nočitev, zdravstvenih storitev, rekreacije in gastronomi- je. Skupaj s Pokrajinskim muze- jem si prizadevajo, da bi kultur- nozgodovinsko dediščino čim bolj približali obiskovalcem. Pripravili bodo arheološko razstavo na temo vode, ki bo stalno postavljena v Termah, na prostem bo na ogled arheološka zbirka z vodnimi božanstvi, prizadevajo pa si tudi za ureditev arheološke poti do druge- ga mitreja na Bregu. Še vedno pa so aktualne povezave z mestom, njegovim starim je- drom, bodisi z ladjo Jessv, ki po- trebuje pomol, da bo lahko prista- jala na desnem bregu Drave in vo- zila kopalce v Term, bodisi z mest- nim mostom, ki je življenjsko po- memben za nadaljnji razvoj Terra. Kar zadeva novo fizioterapijo, jo bodo gradili v sklopu novega vod- nega rekreacijskega centra. Načrti za gradnjo, ki naj bi se pričela v manj kot letu dni, so v polnem teku. V tem času naj bi zaživeli tudi nekateri novi lokali v turis- tičnem naselju. _______.....^______.,„..?^A1G 4-PO NAŠ1HKRA.11H 22..IUNU 1995- TEDNIH VIDEM / BO O PLAČILU ODLOČALO SODIŠČE? TeldvacTnrca poit«vn M. Zupanič PTUJ / MNENJA O PTUJSKEM POKLICNEM GLEDALIŠČU Pred profesknalizacijii GLEDALIŠČE V Gledališču ZATO. Ptuj smo pred novo uprizoritvijo: na prostem bomo odigrali komedi- jo P. Turrinija "Krčmarica" (prosto po Goldoniju). Hkrati pa se pripravljamo na ustanovi- tev novega zavoda - poklicnega gledališča. Za mnenje o ustano- vitvi poklicnega gledališča smo zaprosili nekatere ugledne someščane in druge, ki bi jih ta tema utegnila zanimati. V nas- lednjih tednih, vse tja do pre- miere "Krčmarice" v avgustu, bomo objavili odgovore, ki smo jih dobili. UMETNIŠKA KVALITE- TA - JAMSTVO ZA PROFE- SIONALNO GLEDALIŠČE O pomembnosti ptujskega gle- dališča je že bilo v polpreteklem obdobju, pa tudi sedaj dovolj izrečeno. Kakšno kuhurno-esteisko poslanstvo je gledališče opravilo od svojega nastanka pa vse do da- nes, ni potrebno ponovno ovred- notiti. Ptujska javnost, publika, ki se zanima za to dejavnost, že dodobra pozna njen razvoj in vso perečo problematiko ptujskega gledališča. Bogata igralska umetniška kvaliteta je bila na tem odru ved- no prisotna, saj je rastla ob odličnih režiserjih in pomemb- nih igralcih (Žižek, Babic, Ma- iec, Šugman, Matjašič, Vičar, Gunžer itd.), ki so izvajali kla- sična in sodobna dramska dela. Z ukinitvijo ptujskega poklic- nega gledlaišča je mesto zgubilo gonilno umetnostno hišo - usta- novo, ki je mestu ob Dravi dajala svoj šarm in "dušo". Pomembna velika in tudi majhna mesta so se vedno ponašala s svojim poklic- nim gledališčem, z uspešnimi režiserji in igralci. Vsekakor je poklicno gleda- lišče eksistenčno vezano na fi- nančna sredstva, vendar ta ne bi smela biti trajna ovira za obstoj. Žal lahko sledimo dogajanjem, ko se skopo odmerjeni denar za kulturno dejavnost izgublja v po- manjkljivih, umetniško vprašlji- vih nastopih in dejavnostih; ta sredstva bi poklicno gledališče smotrnejše uporabilo za svoj ob- stoj in rast. Kulturno ogledalo in osveščenost nekega mesta in družbe se meri po vzponu vrhun- ske umetnosti. Pomemben ka- men takšnega kulturnega mozai- ka bi bilo vsekakor ptujsko pro- fesionalno gledališče, ki je s svoj- im bogatim dramskoumet- niškim delom to že neštetokrat dokazalo in to kvaliteto dela ne- nehno potrjuje. Ob vsem tem je pomembno, da ne spregledamo izredno uspešne dejavnosti nadarjenih mladih igralcev in režiserjev Ptujčanov: Samobor, Mlakarjeva, Strelec in drugih, ki so se že odlično uvelja- vili na gledališkem odru sloven- ske metropole in še marsikje. Takšni izredni gledališki uspehi in umetniška rast potrjujejo in spodbujajo nas vse, da se zavza- memo, da se profesionalnost po- novno potrdi doma na Ptuju in to na temeljnih tradicionalne dramske umetnosti. •> Albin Lugarič Nadaljevanje do premiere "Krčmarice" v avgustu Naiholiii pri ptuiskem županu Ptujski župan Miroslav Luci je prejšnji teden v Mestni hiši sprejel 103 najboljše učence in učenke osnovnih šol mestne občine Ptuj. Med njimi je bilo največ tistih, ki so vseh osem razredov končali z odličnim uspehom, povabljeni pa so bili tudi nosilci pomembnejših uspehov z regijskih ali držav- nih tekmovanj v znanju in športu. Poleg župana je mla- dim govoril tudi podžupan Er- vin Hojker. PTUJ / SREDNJEŠOLSKI CENTER V ptu^em $lck(ielal|ia£ii» Pod besedo robot si marsikdo predstavlja čim bolj človeku podoben stroj, ki počne to, kar človek, in morda zmore še veliko več. Da je robot ilovek-avfomaff mehaniini ilovek, pre- beremo tudi v Verbinčevem Slovarju tujk, novejši SSKJ pa prinaša razlago, da je robot elektronsko vodena naprava, ki enakomerno opravlja vnaprej programirana, pogosto iloveku škodljiva dela. In dejansko v delavnici Tehniške elektro in strojne šole v ptujskem SŠC ne najdemo robota, ki bi imel glavo, roke in noge, pač pa nič kaj človeku podobno na- pravo, ki pa v resnici sama dela. Njeno delo je vodeno s pomočjo računalnika. Z njo so av- torji osvojili 2. mesto na regijskem tekmovanju. "Naš robot ima telo, to je meha- nika, srce, to je elektronika, in kri, to je računalnik," je na zelo poljuden način razložil pomen zapletenih elektronskih vezij med računalnikom na eni in "ro- botom" na drugi strani ing. Mar- jan Žargi, mentor za izdelavo elektronskega krmilja. Robot bi lahko počel karkoli, za kar bi ga programirali, če bi na koncu na- mestili ustrezen del. Sedaj pač podaja žogico za namizni tenis na nekakšen tobogan, jo ob izte- ku tobogana ulovi in postopek ponovi, smo še izvedeli. Posebnost tega robota je, da so ga dijaki ob pomoči mentorjev izde- lali povsem sami. Kupili so le osnovne dele, denimo električne žice, integrirana vezja, koračne motorje ... Se več: izdelovali ga niso po katerem izmed dostopnih, a dragih načrtov, pač pa so ga tudi skonstruirali povsem sami. S tem so nadgradili učni program in prvič v SŠC izdelali računalniško vodenega robota. Tako so pridobi- li tudi novo učno mesto za pouk iz računalniškega krmiljenja. Robot v ptujskem SŠC podaja žogico. Lahko pa bi počel karkoli. \ Avtorji robota so dijaki in profesorji. Dela so se lotili že pred dvema le- toma pod vodstvom mentorja dipl. ing. Franca Gojkoška, razi- skovalno nalogo pa naslovili Pre- račun, konstruiranje in izdelava valjnega robota. V ta zahtevni pro- jekt so se podali dijaki, ki danes že študirajo na Visoki tehniški šoli v Mariboru. Zaradi obsežnosti dela namreč niso končali lani, pač pa so se letos vključili še dijaki letošnjih zaključnih letnikov. Tako jebil ro- bot dokončan v dveh letih. "Sodelovali so dijaki Bojan Riz- man, ki je pomagal pri konstitui- ranju, praračunavanju obremeni- tev, stabilnosti in pri izdelavi zahtevnejših delov, Anton Pernat, ki je konstruiral in izdeloval zoba- te jermenice, osi, vrvenice, ohišje. Stane Gojkošek je s prijateljem izdelal računalniški program za vodenje robota v programskem je- ziku TURBOPASCAL, Robert Keček in Mitja Kociper pa sta na računalniško krmiljenih strojih obdelovala različne pozicije, predvsem dele vpenjalnih klešč. Pregledne in tehnično zahtevne risbe sta s pomočjo računalniškega programa ADAC izdelala Darko Obran in Matevž Hojnik. Poleg mehanskega dela sta dijaka elek- tronske smeri Anton Vinko in Gregor Kranar pod vodstvom ing. Marjana Žargija izdelala krmilje, ki je priključeno neposredno na računalnik in krmili manipulator do 0,25 mm natančno," je opisal dveletno prizadevanje dijakov mentor Franc Gojkošek in se za- hvalil za pomoč sodelavcem Mar- janu Žargiju (elektronska krmil- ja), Branku Polancu (frezanje), Alojzu Koscu (končna montaža), Slavku Murku (računalniško pro- gramiranje) in Antonu Korezu (pomoč pri delu z razpoložljivimi stroji in orodji), posebej pa še ko- mentorju Dušanu Winklerju in ravnatelju šole Branku Kumru. Robot je napravil vsem omenje- nim seveda veliko dodatnega dela, prav tako tudi učiteljem prak- tičnega pouka in laboratorijskih vaj. Lotili so se ga predvsem iz ve- selja in želje, da bi se dijaki lahko spoznali s pravim raziskovalnim delom in načrtovanjem. In to jim je tudi uspelo. •» M. Zupanič 6 - NAŠI KRAJI IN LJUDJK 22. JUNIJ 1995- TEDNlK sv. ANDREJ NAD ZMINCEM / ZAČETEK 26. FESTIVALA DOMAČE ZABAVNE GLASBE Pf u{skl festival v Škof {i Loki Začel se je ptujski festival! Sliši se neverjetno, sedaj sredi poletja; toda verjeli ali ne, vendar je res! Letošnja 26. ptujska prireditev se je v nekolij^, spremenjeni obliki začela ne na Ptuju, kot bi pričakovali, temveč v pobrateni občini Škofja Loka. Prostor zanjo je v razgibanem predelu škoffjeloškegi hribovja pri več kot 600 m visokem Sv. Andreju nad Zmincem ponudil nekdanji vodja znanega in priljubljenega ansambla Ivan Rupar. Njegov, domačija z gostiščem in velikim prireditvenim prostorom je v tem čudovitem hribovskem okolju bila tako v nedeljo, 18. junija, prizorišče prvega W birnega tekmovanja domačih ansamblov, ki se potegujejo za nastop na sklepni festivalski prireditvi 1. septembra na Ptuju. I Vendar pa je že tako: kadar gre za ptujski festival, pa naj se zgodi kjer koli v naši ljubi deželi, brez posebnega "žegna" od zgoraj ne gre! Bolj ko se je bližal čas začetka, bolj so se izza gotske cerkvice sv. Andreja (po njenem patronu je kraj dobil svoje ime) začeli zgrinja- ti grozeče temni oblaki, ki niso obetali nič dobrega. Vendar se "te- renski" organizatorji (Radio Žiri, Tomaž Tozon in Ivan Rupar) niso prav nič zbali, saj uradna vremen- ska napoved ni predvideladežja za to nedeljo. A se je izkazalo, da se mati narava kaj malo zmeni za me- teorološko znanost. Točno ob šest- najstih, ko so obiskovalci dodobra napolnili prireditveni prostor, ko je komisija že posedla za posebej pripravljeno omizje in ko sta napo- vedovalca Radia Žiri že zajela sapo, se je "vlilo na vse hudiče", kot je dejal eden od muzikantov. Po desetih minutah se je uneslo. Toda ko so natakarice že pobrisale vse mize in klopi, se je vlilo ponovno in tako še trikrat! Končno je le od- jenjalo čisto zares. Duet napovedo- valcev je ponovno zajel sapo in na- javil uvodne govorce: direktorja Radia Tednika Ptuj Franca Lačna, škofjeloškega župana Igorja Drakslerja, ptujskega podžupana Ivana Jurkoviča in direktorja Ra- dia Žiri Marjana Potočnika. Končno se je zaslišala tudi muzi- ka. Kar petnajst ansamblov iz do- mala vseh koncev Slovenije (razen Prekmurja, seveda) se je s po dve- ma skladbicama zvrstilo pred večtisočglavo množico glasbe željnih poslušalcev. Strokovna ko- misija v sestavi Kajetan Zupan, Bojan Adamič, Tomaž Tozon, Vinko Štrucl in Ivo Ciani jih jegle- de na njihove izvajalske sposob- nosti ocenila in mednje razvrstila Orfejeva odličja. Zlato odličje so dobili: ansambel Obzorje iz Želez- nikov, Šaleški fantje iz Velenja, Modri val iz Kopra, Bistriški od- mev iz Slov. Bistrice, ansambel Marjana Hercega iz Maribora, Kvintet Sava z Bleda in ansambel Vita z Jesenic. Srebrno Orfejevo odličje je strokovna komisija na- menila: ansamblu Glas Slovenije iz Škofje Loke, Ravbarjem iz Ljubljane, Planiki iz Kranja in de- bitantskemu ansamblu Panorama iz Markovcev pri Ptuju. Bronasto odličje pa so si zaslužili: Sloven- skogoriški kvintet, Šaleški odmev iz Velenja, Fantje s klančka iz oko- lice Ptuja in ansambel Blegoš iz Gorenje vasi. Drugo izbirno tekmovanje za nastop na festivalski sklepni prire- ditvi, na njej bodo sodelovali le srebrno- in zlatouvrščeni ansam- bli, bo v nedeljo, 9. julija, v Sloven- ski Bistrici. Besedilo in foto: /C Prizorišče prvega izbirnega tekmovanja domačih ansamblov pri domačiji Ivana Ruparja pi Sv. Andreju nad Zmincem. _VURBERK / 4. FESTIVAL NARODNOZABAVNE GLASBE_ Preiiiiiilii«»gra|il«id»oii«le 4. festival narodnozabavne glasbe vokalno-instrumentalnih skupin z diatonično harmoniko in večglasnim petjem v soboto, 17. junija, na Vurberku je bil, po svoje, doživetje posebne vrste. Ne toliko zaradi nastopajočih, ki jim sicer ne gre odrekati določene pomembnosti, kot za- radi občinstva. Docela neverjet- no je namreč, s kako veliko mero potrpežljivosti in radostnega pričakovanja se jih je na relativ- no majhnem prostoru grajskega dvorišča že uro pred začetkom nagnetlo okoli 1800, da bi lahko v živo(!) prisluhnili priljubljenim ansamblom. Največ se jih je se- veda stlačilo na "tribunske" sedeže, kjer so posedli celo stop- nice, drugi pa - kakor je kdo mo- gel: stoje, čepe, na improvizira- nih klopeh vse do odra, po zido- vih, stenah, bifejskih stopnicah, grajskih ruševinah in povsod, kjer je bilo mogoče stati vsaj na eni nogi! Dvanajst ansamblov, ki goje večglasno petje ob spremljavi tria s frajtonerico, se je zatem zvrstilo na vurberškem festivaslskem odru in pisani množici željnih te zvrsti glasbe ponudilo štiriindvajset no- vih melodij, ki so jih večinoma prispevali že znani slovenski av- torji. Njihov nastop ali bolje rečeno kakovost izvedbe je po po- sebnih merilih ocenjevala strokov- na komisija (Slavko Avsenik ml. - Helidon, Boris Roškar - Radio Ma- ribor, Ivo Ciani - Radio Ptuj ) in prvo nagrado v višini 75.000 SIT prisodila ansamblu Fantje z vseh vetrov iz Novega mesta, drugo (50.000 SIT) ansamblu Dan in noč iz Velenja in tretjo (35.000 SIT) ansamblu Simona Legnarja, prav tako iz Velenja. Posebno denarno nagrado vredno 75.000 SIT pa je strokovna komisija prisodila an- samblu Marjana Hercega s pevka- ma Moniko in Alenko iz Maribora - po mnenju mnogih letošnje pri- jetno presenečenje! Drugo komisijo tokratnega vur- berškega festivala pa je tvorilo se- demnajst urednikov slovenskih lokalnih radijskih postaj. Odločali so o najboljši ali najbolj všečni fes- tivalski viži in menili, da si "njiho- vo" nagrado v višini 50.000 SIT zasluži polka Ko gore vabijo. Melo- dijo zanjo je napisal znani vižar Miro Kline, besedilo Vera Soline, Fantje z vseh vetrov, prva nagrada strol JUNIJ 1995 OD TOD IN TAM-7 -^^^^_OBREZ / 86-LETNI RUDOLF RAKUŠA_ ttovek, U so mu roienice potožite v iM» tlii« iorav yedno se veselim pogovorov s gjšimi ljudmi. Ob takšnih pri- *'-nostih izvem veliko zanimivega '"vsem tistem, kar se je dogajalo se- J j v dokaj odmaknjenem času •ihove mladosti. Tako me je že lllso zanimala življenjska zgodba breškega fotografa Rudolfa oakuša. K tej radovednosti je pris- fvala dokaj velika stara hiša, v ka- ^ je bila nekaj rodov ob nekdanji Lelni, sedaj magistralni cesti, gjtilna. Tod so se ustavljale ^oštne kočije, ki so enkrat ali dva- Lt tedensko vozile na relaciji Bu- jj^pešta - Trst ter Čakovec - Mari- (^r. P" "J'*^ ponavadi tudi men- jali priprego. Še ne tako dolgo je bil Led hišo še vedno drog, kamor so ysi, ki so prišli s konji do gostilne, privezovali vprego. Dokončno so Ltilno zaprli kmalu po drugi voj- ni, l'"*^- spomin na stare jase pa pred hišo še vedno stoji za- ui^iiv vodnjak, ves obrastel z ze- lenjem. V enem redkih tolpih junijskih do- pgldnevov sem prišla na obisk. De- jelc Rudek, kot mu ljubeče rečejo joniači, je bil že pripravljen na jbisk. Na mizi v eni izmed sob, v nji- jjovi veliki hiši jih je kar nekaj, je ■niel pripravljenega veliko raznega jradiva. Najprej sva pregledala vse :2rezke iz Tednika, kamor je še pred jesetimi leti pridno dopisoval. Bilo jaje tudi nekaj zanimivih fotografij, j;i obiskovalcu vzbudijo zanimanje za sogovornika. Glede na njegovo [lolezen - danes vidi komaj še nekaj odstotkov, je pa tudi povsem barvno slep - so bile vse izredno čiste, ostre injasne. Resnično občudovanje vredne, zato fotograf, ki žal že nekaj let zaradi svoje bolezni ne more foto- grafirati, dodaja, da je tudi navadni grm lep, samo gledati ga moraš s pra- vestrani. Po vsej verjetnosti so mu ob rojstvu rojenice položile v zibko nešteto da- rov, ki jih je v svojem razgibanem in polnem življenju dodobra izrabil. Še sedaj v jeseni življenja mu pomagajo. 'Ugotavljam, da bi bil lahko v svo- em življenju tudi dober mizar. Tru- iim pa se, da bi vsako stvar, ki jo na- glim, tudi dopolnil in izboljšal," pme pripovedovati o svojem naj- 3ov(/šem hobiju - mizarstvu. Kljub iKsvam, ki jih ima z vidom, so nje- |ovi izdelki lični, poudarja pa, da si pridelu veliko pomaga z otipom. IfEDNO SE JE ZANIMAL ZA ZGODOVINO Ko sem ga vzpodbujala, da bi pričel pripovedovati o sebi in svojem življenju, me je najprej vprašal, ali lahko govori tudi o Obrežu in o tem, l^al^o je kraj dobil ime. Tako pove, da lebilo to dravsko obrežje in njihova *'as Obrez leži pravzaprav na eni iz- med teras Drave, ki je v preteklosti selila svojo strugo proti jugu. Tudi o flosarjih, ki so se na flosih pripeljali iz Koroške ter se na svoji poti proti Varaždinu in dalje proti Podravini pogosto ustavljali pri njih, je govoril. Bili so zanimivi ljud- je z za te kraje drugačno govorico in so radi prepevali. V današnjem modernem času si težko predstavljamo življenje brez hladilnika ali zamrzovalnika, zato je bilo toliko bolj zanimivo prisluhniti gospodu Rudolfu, ki je pripovedo- val, kako so v času njegove mladosti lovili v Dravi ribe in kako so jih shranjevali. "Nekoč nismo lovili s trnki kot danes. Tako so lovili samo sulca, druge ribe pa z mrežo. Spo- minjam se, kako sta naša hlapca zvečer prinesla iz Drave na drogu mrežo, polno rib, in ljudje, ki so ve- deli, da bodo v gostilni ribe, so radi prišli k nam. V naši gostinski sobi je bila v sredini krnička in tam si je lahko vsakdo izbral svojo ribo, da so mu jo kasneje v kuhinji pripravili po njegovi želji ali pa so jih odnesli do- mov. Veliko rib smo sušili in v naši dimni kuhinji jih je vedno viselo več kot sto. Veste, kako je dobra fižolova solata ter suha kuhana riba, kar smo ponavadi jedli ob petkih ali postu! Veliko so jih delali tudi v aspiku. Večkrat je kdo prišel na hitro v gos- tilno in rekel moji mami: 'Mimika, daj mi kiselo ribo.' Pogosto so priha- jali k nam po sveže ribe tudi od Mi- klavža ali z Vinskega Vrha, gosposke kuharice iz Središča pa največkrat po ribe v aspiku," je pripovedoval Rudolf Rakuša. ZGREŠIL JE POKLIC Kakšni dve leti meščanske šole je obiskoval v Ormožu, potem pa je za- radi očetove smrti moral šolo pustiti. Kasneje se je izučil za natakarja. S tem poklicem ni bil zadovoljen, ker ni maral gostilne, še manj pa pijan- cev. Ko je ugotovil, da ga ima kdo po kapo več, kot ga nese, mu je v pijačo vztrajno vlival vodo, tako da se je na koncu povsem iztreznil. Kljub vse- mu pa je bilo pri njih v gostilni pri- jetno in zabavno, še posebej če so za- peli ali pa zaigrali. Vsi trije Rakuševi bratje so bili pri Sokolu, znali pa so tudi zaigrati na razne instrumente. V gostilni so imeli tudi gramofon, tisti veliki, ki ga še tu in tam vidiš v kakšnem mu- zeju ali pri zbiralcih. In ko so ga spravili v pogon, prej so ga morali naviti, so ljudje govorili, da pri Korošcih, takšno je bilo njihovo domače ime, že spet igrajo. FOTOGRAFIRANJE HOBI, KASNEJE POKLIC Za fotografijo se je pričel zanimati že v središki šoli in učitelj Vittori mu je prvi pokazal, kako se tej reči streže. Drugače pa se je veliko naučil Dedek Rudek In pravnuk Marino sta najboljša prijatelja. Velika hiša, v prejšnjih časih znana poštna gostilna. Fo/o Ml od sorodnika z Dunaja, ki je prišel k njim na počitnice, ter iz raznih foto- grafskih priročnikov. Mnogo prak- tičnega znanja pa je pridobil tudi s prakso. Spominja se svojih prvih fo- toaparatov, kot so retina ter praktica, med njimi je bil tudi takšen na stoja- lu, fotografiral pa je na na plošče v velikosti 9x12. Rad se spominja svoj- ih prvih dveh posnetkov - vaške ka- pelice in kopanja na Dravi - ki sta bila dobra. Ob začetnem uspehu, ko je že menil, da zna vse o fotografiji, pa je doživel majhen neuspeh. Po zlu mu je šlo namreč kar deset plošč. Nekatere od starih črno-belih foto- grafij imajo še danes videz, kot da so bile narejene pred nedavnim. Zani- malo me je, ali je bil mogoče nekoč material tako kvaliteten ali pa je bil drugačen način izdelave fotografij. Pove, da materiali sicer niso bili tako kvalitetni, vendar so si fotografi za izdelavo fotografije vzeli več časa. Prvo pravilo je bilo, da moraš temel- jito izprati fiksir. Tudi v knjigi, kjer Studenec, ves ovit v zelenje - spomin na nekdanje čase. Foto; VT so bila navodila, kako ravnati, je pi- salo, da moraš film izprati v najmanj desetih vodah, prav tako pa tudi pa- pir. Sogovornik je zatrdil, da je delal natančno po navodilih, zato so mno- ge od njegovih fotografij še danes iz- redno sveže. Lepo bi jim bilo, če se ne bi pričela druga vojna. Posebej težko je bilo v teh krajih ob koncu, ko so v vas za umikajočimi Nemci prihajali Bolga- ri. Pri njih so imeli v kleti narejeno skrivališče že prej, tako da ga niso odkrili niti žandarji ali financarji, Bolgari pa so ga. Veliko fotografske- ga materiala so mu uničili ali pa vzeli sabo. Ko so pri njih 1947. leta zaprli gos- tilno, mu je fotografiranje ob kmetiji dajalo kruh. Fotografiral je poroke, birme, obhajila, šolske otroke in po- samezne kraje. Spočetka policija ni imela fotoaparatov, tako je pogosto fotografiral tudi številne prometne nesreče. Z ženo sta včasih v temnici, ki jo je sam skonstruiral, delala cele noči. Pri Rakuševi hiši so bili štirje otro- ci, dva od teh - on in polsestra - še živita, dva brata pa sta že umrla. Tudi sam se [e poročil dokaj pozno, 1948. leta. Zena Tilika je 16 let mlajša. "Veste, pri nas je vse na 16 let. Moja Tilika je 16 mlajša od mene, moj ata je bil od mame 16 let starejši, in ko je on umrl, se je mama poročila s 16 let mlajšim," pove bolj v šali. V zakonu se jima je rodila samo hčerka Verica, danes izučena fotografka, ki nadaljuje očetovo družinsko obrt. Jesen življenja mu lepšata vnuk in vnukinja ter pravnuk Marino, ki ima dedka Rudeka nadvse rad. Nekoliko pa je žalosten, ker se njegov rod po moški liniji ne bo nadaljeval. Pogovor je nanesel na leta, ki sta jih z ženo dokaj pogosto preživljala v hribih. Ker je barvno slep, pa tudi drugače ima težave z očmi, mu je žena pripovedovala, kakšne barve je pokrajina in kaj vse vidi. Hribe oba nadvse pogrešata. Danes jima je žal, če sta zanudila kakšno soboto in ne- deljo in nista odšla v hribe. Rudolf se ob občasnem mizarjenju ukvarja še z zajčki in perutnino ter tudi drugače prijetno živi v krogu svoje družine. Vida Topolovec KBM INFOND NA OBISKU / DIREKTOR INFONDA - STOLPA OBISKAL NAJSTAREJŠO DELNIČARKO reiladetnilarkci Hinko Podgoršek, direktor Infond-Stolpa, v pogovoru z naj- starejšo delničarko Antonijo Tomažič. Kar nekaj stoletnikov je delničarjev KBM Infond, družbe za upravljanje investi- cijskih skladov. Ta teden je najstarejšo izmed njih, Anto- nijo Tomažič iz Lovrenca na Pohorju, obiskal Hinko Pod- goršek, direktor Infond - Stol- pa. Januarja letos je praznova- la 101. rojstni dan. Med pomenkom v krogu družine Tomažič je Hinko Podgoršek čestital svoji najsta- rejši delničarki k prav zavidlje- vemu zdravju. Antonija Tomažič pa mu je zaupala svoje pričakovanje, da se bo njena naložba kmalu obrestovala. Tej želji so se pridružili tudi drugi člani družine Tomažič, med katerimi je kar pet delničarjev Infond - Stolpa. fifed petdesetimi leti Franc Fideršek - 14 UKREPI OZNE IN POLITIZACIJA UUDI Ozna, politična policija Partije, Izbila preko ljubljanske centrale neposredno podrejena centrali v Beogradu, zato je delovala sa- "lostojno, vendar z roko v roki z Vojaško komando. Prve dni po "Osvoboditvi so imeli izjemno ve- ''•^0 dela. Morali so najti "števil- izdajalce, ki so se tako ali dru- S^če potuhnili, nekateri pobeg- nili, drugi skrili, tretji so hlinili '^ialnost in ponujali sodelovan- - Večini to ni uspelo, saj soare- '^cije tako v mestu klot po vaseh 'dajali po že pred koncem vojne Pfipravljenih seznamih. ^ enem od poročil je zapisano, ^ So "od vseh strani prihajale [^^hteve v imenu ljudstva, da je tre- ^ Postaviti pred ljudsko sodišče .^'turbundovce, nemčurje, izda- '^'ce in vse njihove pomagače". Po ^seh je prihajalo tudi do osebnih ''^^ščevanj, poskusov linča posa- "^^^nikov in podobno. Nič nove- bi lahko zapisal, saj so se po- /^bne stvari dogajale ob vseh ^^^ratih, odkar obstajajo pisni ^^dovinski viri. ^^^radno tolmačenje glede odno- ^ ^0 Nemcev in narodnih izdajal- cev je bilo takole: "Po odloku Av- noja se zapleni vsa imovina pri- padnikom nemške narodnosti, ki niso aktivno sodelovali z osvobo- dilnim gibanjem. Zapleni se tudi imovina tistih Nemcev, ki so odo- bravali okupatorjeve svinjarije, čeprav sami nimajo ničesar na ve- sti." (zapisnik seje 00 OF Ptuj z dne 10. 5. 1945) Tako stališče je povzročilo, da se je marsikateremu poštenemu, politično nevtralne- mu pripadniku nemške narod- nostni v tistem času zgodila krivi- ca. Ni bilo namreč težko dokazati, da je vsaj na zunaj simpatiziral z okupatorjem in odobraval njegove "svinjarije". V takratnem Strnišču, prejšnjem zloglasnem nemškem Sternthalu, je v barakah nemškega taborišča Ozna pripravila taborišče, kamor so tiste dni vozili aretirance ne le s ptujskega, temveč tudi s širšega območja slovenske Štajerske in Prekmurja. O sadističnem početju posameznih oznovcev v tem tabo- rišču, iz katerega so vozili ljudi tudi na morišča, je bilo zadnja leta precej napisanega, takrat pa ljudje za stvarna dogajanja v tem tabo- rišču niso vedeli. Mnogi so celo privoščili nekdanjim nemškim priganjačem, da so se znašli tam, kamor so prej pošiljali naše ljudi. Občutke mnogih ljudi je pove- dal župnik Jože Lampret, član okrožnega odbora OF Maribor, na mitingu v Žetalah 20. maja 1945. Njegove besede sera si takrat zabe- ležil po spominu: "Ko sem se da- nes peljal iz Maribora mimo Strnišča, se mi je oko ustavilo na žični ograji in na skrušenih posta- vah, ki so se gnetle ob barakah za to ograjo. Ooo, sem si misli, kako se vse na svetu obrača. Te barake, z bodečo žico ograjene, ste vi zgradi- li za nas, za naše ljudi. Štiri leta ste trpali naše ljudi za to žico. Sedaj se je spremenilo, sedaj sami okušate življenje v teh barakah za bodečo žico..." Prve dni po koncu vojne so pri- padniki Ozne imeli veliko dela in so ga - po oceni vodilnih - dobro opravili. V samem Ptuju in po va- seh so aretirali vse, ki so tako ali drugače sodelovali z okupatorsko oblastjo ali so vsaj bili osumljeni takega sodelovanja. Pri svojcih in znancih aretiranih je to vzbujalo strah in veliko zaskrbljenost, saj niso vedeli, kam so jih odpeljali in ali jim lahko pošljejo kakšno ma- lenkost hrane. Hodili so spraševal na razne organe, od krajevnih do okrajnega odbora OF, od koman- dirjev vaške milice do vojaške ko- mande mesta Ptuj, le do funkcio- narjev Ozne niso mogli priti. V vrhovih Ozne so ocenili, da bi to postavljalo v slabo luč novo ljudsko oblast, zato so v Ptuju (enako tudi v drugih okrajih) odprli pisarno za sprejem prošenj in izpustitev aretirancev in za da- janje pojasnil glede aretiranih. V Ptuju je bila ta pisarna v prostorih bivše tovarne Kraker, ob današnji Trstenjakovi ulici. Večinoma so v pisarni delale administrativne uslužbenke, ki so strankam dajale skope podatke brez navedbe, kje je kdo zaprt, predvsem pa so spreje- male pisma za aretirane in prošnje za njihovo izpustitev. Na te prošnje so v nekaterih pri- merih dajali svoja mnenja, pripo- ročila in predloge za izpustitev tudi krajevni odbori OF. Prav to je ptujsko komando Ozne spodbudi- lo, da so Okrajnemu odboru OF Ptuj, osebno tov. Adi (Ada Krivic, predsednica in sekretarka OK KPS), dne 19/6-1945 poslali pismo z naslednjo vsebino: "Prosimo vas, dajte opozoriti vse krajevne odbo- re OF za koga bodo dajali svoje podpise in žige odbora. So se že zgodili slučaji, da so dali podpise pod pretnjo. Tega se poslužujejo ljudje, ki so takorekoč imeli pod peto celo življenje malega človeka. V teh naših malih ljudeh pa še ved- no živi neki strah pred takimi mo- gotci. Zato je zelo potrebno, da seo tem naše ljudi pouči!" Predsednica Ada Krivic je to na- logo opravila že čez nekaj dni na posvetu s sekretarji krajevnih od- borov OF in požugala, da bo vsak, ki bo poskušal zagovarjati narod- nega izdajalca in okupatorjevega pomočnika, v imenu odbora OF poklican na odgovornost. NA VODILNE POLOŽAJE UUDI OD DRUGOD Prve dni po osvoboditvi so bili na vodilnih položajih še domačini, ki so bili na teh položajih še pred osvoboditvijo. Predsednik okraj- nega odbora OF je bil Franc Belšak-Simon, kmet iz Muretin- cev, ki je po smrti svojega sina fe- bruarja 1945 opravljal tudi dolžnost sekretarja KP. To dolžnost je 17. maja 1945 uradno predal preizkušeni revolucionarki Adi Krivic iz Ljubljane, ki je prišla na ptujsko območje iz Prek- murja za Prvo prekmursko briga- do. Podobno je bilo tudi z zamen- javo šefa Ozne: prvi pooblaščenec je bil Zvonko Sagadin - Tine, po- tem Jožko Golob - Milko, nato pa so prihajali bolj izkušeni kadri od drugod. Enako je veljalo tudi za partijske sekretarje, saj so se v letu 1945 kar zvrstili: za Ado Krivic je prišel Jože Pačnik - Maček, potem Mirko Centrih, decembra ga je nasledil Iganc Voljč - Drčar, doma z Vrhnike, ki je krojil usodo Ptuja ponovno v letih 1955-57. Po takratni praksi je bila najprej seja okrajnega komiteja KP, takoj za tem pa okrajnega odbora OF. Oba organa so vodili isti ljudje, le da je odbor OF bil številčno večji in so v njem bili tudi taki, ki niso bili člani KP. Tako je bilo tudi 17. maja 1945 zjutraj, ko se je v manjši vili Ob Grajeni, tam, na manj vidnem in izpostavljenem mestu, so izbrali sedež za KP, sestal OK KPS Ptuj. Franc Belšak je predstavil Ado Krivic in povedal, da jo jeCK KPS imenoval za sekretarko ptujskega okraja, sam pa bo v okrajnem od- boru OF prevzel področje gospo- darstva. Iz zapisanika tudi izhaja, da je bilo takrat na območju ptuj- sega okraja pet celic KP s 23 člani in 10 kandidati. Na samem območju mesta pa še ni bilo nobe- ne celice, zato so sprejeli sklep, da jo je treba "takoj ustanoviti", češ da je dovolj sposobnih in naši stvari predanih ljudi, ki delajo v odborih OF, povrh tega pa je v okraju 27 grup Skoja s 146 člani. Takoj za tem je bila seja okrajne- ga odbora OF, kjer so prej načelno dogovorjeno konkretizirali. Med nalogami in ukrepi vojaške ko- mande, ki so jih poskušali kar naj- bolj dosledno izvajati pri mobili- zaciji ljudi za obnovo porušenega, predvsem mostov za obnovitev cestnega in železniškega prometa ter nekaterih objektov za preskrbo prebivalstva, so postavljali v ospredje politizacijo ljudi s sestan- ki, mitingi, zborovanji, manifesta- cijami, z besedo in literaturo. 8 - OD TOD IN TAM 22..IUNU 1995- TEDNIH MIKLAVŽ PRI ORMOŽU / V ZUPNI CERKVI DOBILI NOVA ZVONOVA &lp p0 pristnem won jen|ii Usoda zvonov v župni cerkvi sv. Miklavža pri Ormožu je enaka številnim drugim po slo- venskih župnijah - v času prve svetovne vojne so jih odpeljali. 1923. leta je cerkev dobila tri nove zvonove, ki so zvonili vse tja do 1943. leta, ko so večjega in manjšega ponovno odpeljali za potrebe vojne industrije. Tako je odmerjal življenja lju- di samo en zvon. Pred desetimi leti so uredili sicer elektron- sko zvonjenje, to pa seveda ne zveni tako pristno, kot če zaz- vonijo pravi zvonovi. Po lanskem novembru, ko so zvonove dvignili v zvonik v po- družnični cerkvi Žalostne Mate- re Božje v Jeruzalemu, so se župljani, še posebej pa domačin prof. dr. Stanko Janežič odločili za nova zvonova. Njihova posve- titev 11. junija je bila neke vrste uvod v zlato mašo dr. Stanka Janežiča, ki je bil tudi glavni bo- ter novih zvonov v župni cerkvi sv. Miklavža. Novima zvonovo- ma je botroval še svetinjski ro- jak dr. Stanko Kociper iz Argen- Zvonos/a, preden so ju potegnili v zvonik. Foto: Štefan Hozyan tine, ostanek denarja, zvonova sta veljala 3,6 milijona tolarjev, pa so zbrale posamezne vasi, ki sodijo v miklavževsko župnijo. Zvonova, večji tehta nekaj več kot tono (1097 kg) in je po- svečen župnemu patronu sv. Miklavžu, manjši (334 kg) pa je posvečen Mariji, so naredili v žalskem Ferralitu in tudi poskrbeli, da sta prišla varno v zvonik. Večjega so že po običaju pomagali vleči v cerkveni zvo- nik moški, manjšega pa ženske, blagoslovil pa jih je je ob prisot- nosti dekanijskih duhovnikov in prof. dr. Stanka Janežiča ma- riborski škof dr. Franc Kram- berger. •» Vida Topolovec MIKLAVŽ PRI ORMOŽU / 50 LET POSVETITVE DR. STANKA JANEŽIČA Mavezan nci domačo zemlio Lep, skoraj prelesten, bogat, : najbogatejši je košček slovenske i zemlje v kotu med Muro in Dra- ; vo. To je Prlekija. Lep zaradi : živopisanosti narave, bogat žilo- ■ vico in vinskimi goricami, naj- J bogatejši pa v ljudeh, ki ob vsej ' veselosti in odprtosti živijo neko j vase zazrto življenje. Delček tega sveta je tudi miklavževska , okolica, od koder so prihajale in ; še prihajajo mnoge imenitne , osebnosti, ki so in še oblikujejo • zgodovino ne samo v teh krajih, ' temveč v vseslovenskem prosto- : ru. Mednje brez dvoma sodi i prof. dr. Stanko Janežič, duhov- l nik, pesnik in pisatelj, ki so mu i njegovi rojaki minulo soboto, 17. ! junija, v spomin na 17. junij ] 1945, ko so ga v daljnem Rimu i posvetili v duhovnika, pripravili : prijetno srečanje, na katerem je ] imela glavno besedo njegova pi- I sana beseda. j Slavljenca so doživljali ■ predvsem kot pesnika oziroma pi- satelja. Pesmi iz njegovih števil- ^ nih pesniških opusov (izdal je pet.. samostojnih leposlovnih knjig proze, deset zbirk pesmi - deseta je ; izšla pred dnevi, dve zbirki pesmi , v prozi in več teoloških del) sta re- \ citirala študenta mariborske Pe- \ dagoške fakultete Julija Šauperl , in Srečko Hren, slavljencu^ najljubše pesmi je prepeval mi- ; klavževski moški decet pod vodst- ■ vom Leona Laha, program pa je ■ povezovala prof. Irena Kumer, ki i je v drugem delu programa vodila^ tudi pogovor z dr. Stankom*! Janežičem. Skozi ves literarni večer je iz.; Janežičevih del zvenela njegova- skoraj mistična ljubezen do naro-, da, goric, goričanov in vsega, kar; je s tem povezano. Dr. Stanko.; Janežič je pesnik in človek, ki je; znal ves čas vztrajati v lastni drži ^ in prepričanju ter resnici kljub * prisilnemu položaju na robu. Nje-^ govega imena sicer ne najdemo v-; mnogih literarnih zgodovinah, slovenske književnosti, zagotovo^ pa bo to napako popravila novejša'; literarna zgodovina, ki sledi spre-' membam. S toplim aplavzom so njegovi; rojaki, ki so ta sobotni večer na-i polnili miklavževski kulturni^ hram do zadnjega kotička, poz-; dravljali vsako besedo in pesem i ter pogovor, na katerem jeslavlje-; nec - zlatomašnik, ki bo 4. avgusta letos dopolnil 75 let, razkrival svoje življenje in poglede na se- danjost. Z žalostjo je ugotovil, da Dr. Stanko Janežič bere na literarnem večeru pri Miklavžu svoje pesmi. Foto: Štefan Hozyan v minulih petdesetih letih pri Slo- vencih ni bilo prave narodne zave- sti, zelo pa se je spremenil tudi naš slovenski narodni značaj. Iz njega je izginila vsa prešernost in vese- lost, ki je bila svoj čas tako značilna za nas. Ko ga je prof. Ire- na Kumer v besedah napeljala na rodno Prlekijo in prleško narečje, je menil, da ga je potrebno ohran- Dr. Stanko Janežič - zlatomašnik v domači cerkvi. Foto: Štefan Hozyan jati, 'saj je bil to naš prvi jezik, s katerim smo se srečali v življenju'. Zatrdil pa je, da je prleški značaj lep značaj. Literarni večer, poln lepih ver- zov, besed in zapetih pesmi, je slavljenec sklenil z željo "da bi lju- bili lepo slovensko besedo in slo- vensko domovino in te naše prele- pe kraje. Ko posije sonce nad nji- mi, kot je bilo to danes in upamo, da bo tudi jutri, res lahko rečemo - to je raj na zemlji." Sočasno je povabil vse svoje ro- jake na zlato mašo, ki je bila v ne- deljo dopoldan. Kljub temu da ima nešteto prijateljev in bi lahko ta življenjski jubilej praznoval kjerkoli, se mu je zdelo najbolj prav, da to svojo slovesnost opravi v domačem kraju, med domačimi ljudmi, v domaču župniji in deka- niji. Pogovor z dr. Stankom Janežičem, v katerem ga bomo spoznali kot pesnika, pisatelja in znanstvenika, bomo objavili v eni izmed prihodnjih številk Tedni- ka. Vida Topolovec Ptiii V prtini^ pierf drugihii PTUJ / REGIONALNI IN PROSTORSKI RAZVOJ SPODNJEGA PODRAVJA S PRLEKIJO V okviru nastajanja projekta regionalnega in prostorskega razvoja Spodnjega Podrovjo^ Prlekijo je okrog 60 študentov 3. in 4. letnika oddelka za geografijo filozofske fakultete zadnji majski teden opravilo terensko delo. Pri tem so jih predvsem zani- mali turizem, ranljivost okolja, vodna problematika, problema- tika preobrazbe podeželja, ob- mejnih predelov, vpliv meje na regionalni razvoj ter življenjski standard mestnih in podežel- skih območij v nekdanjih občinah Ljutomer, Ormož in Ptuj. Ker so njihove prve ugoto- vitve zanimive za javnost, jih ne- kaj objavljamo. Zanimivo je, da jih večinoma že poznamo, vred- nost projekta pa je v tem, da bo to območje le dočakalo celovito obravnavo, kajti doslej obstaja sicer vrsta dokumentov, a se tega prostora ne lotevajo celovi- to. Urša Brodnik iz Ljubljane je s še nekaterimi študenti opravila anketo med ljudmi predvsem na območju Haloz in Slovenskih go- ric, kjer so vinotoči. Kartirali so tudi staro mestno jedro Ptuja s ku- turno-zgodovinskimi spomeniki. Ugotovili so, da imata celotno območje in Ptuj s svojim starim mestnim jedrom kot center velike možnosti za razvoj turizma. Od pomanjkljivosti na prvo mesto postavljajo slabo označenost posa- meznih krajev in turističnih točk v Slovenskih goricah. Problema- tiko počitniških hiš na tem območju so videli bolj kot pred- nost, ne kot obremenitev prosto- ra, saj so počitnikarji v bistvu pri- nesli osnovno infrastrukturo, ki je sicer ne bi bilo ali vsaj ne tako hi- tro. Na celem območju je prisotna velika turistična aktivnost, vprašanje pa je, v kateri smeri se bo turizem razvijal, da se dose- danji dosežki ne bodo izrodili. Ljudje so prijazni in veliko bolj odprti kot na Gorenjskem. Vesna Silič z Bleda je ugotovi- la, da se veliko ljudi na anketira- nem območju zanaša na to, da bo razvoj prišel s turizmom. Vedno več je turističnih agencij, turis- tičnih obratov, dogaja se celo, da turistični delavci iz Maribora pri- hajajo na delo v Ptuj. Velik prob- lem Ptuja in starega mestnega je- dra je prometna neurejenost. Simona Solina iz Trbovelj se je v skupini 14 študentov in pod vodstvom strokovnjaka, ki pri- pravlja študije o ranljivosti okolja, ukvarjala s problematiko kme- tijstva in okoljevarstveno proble- matiko (poraba voda, glavni eko- loški problemi), z razvojem indu- strijskih in proizvodnih obratov ter koliko novi razvoj onesnažuje okolje. Pri preučevanju vseh teh vprašanj je skupina naletela na dva osnovna problema, odpadne vode (kanalizacija ni povsod ure- jena) in preveliko porabo zaščit- nih sredstev (ker ljudje ne znajo drugače kmetovati), kar pa povzroča veliko onesnaženost podtalnice. Del študentov, ki so opravljali terensko delo, z dr. Mirkom Pakom, vodjem projekta (na desni), in mag. Markom Krevsom (na levi). Foto:JB Gregor Bauman s Kokrice je prišel do spoznanja, da se v Halo- ze premalo vlaga in da postajajo še bolj nerazvite kot doslej. Ljudje se tudi zelo pritožujejo zaradi meje, ki je prinesla veliko težav. Znanci in sorodniki so izgubili stike, ni več mirnega pretoka, kot je bil nekoč. Prebivalci tega območja tudi nimajo dobrega mnenja o ptujskih politikih. Sicer pa ljudje v Prlekiji vidijo napredek v turiz- mu, ki vsaj po njihovem mnenju dobro uspeva. Mag. Marko Krevs, nosilec ra- ziskave o geografskih vidikih živl- jenjske ravni prebivalstva, v kate- ro so bila vključena mestna in podeželska območja v nekdanjih občinah Ljutomer, Ormož in Ptuj, je povedal, da so v okviru tega anketirali ljudi iz Male Ne- delje, Miklavža pri Ormožu, Veli- ke Nedelje, Ptuja, Žetal, Dobrine in Cirkulan. Povsod so jih prijaz- no sprejeli. Čeprav na videz ljudje na tem območju živijo lepo^j^ doseženi standard pod pov. prečjem Slovenije. Kot je povedal Jure Vrhovec n Prebolda, ki je delal v skupmi,;^! je kartirala mesta Ormož, Ljmg. mer in Ptuj, so ugotavljaj opremljenost z različno infra, strukturo, trgovinami, storitva, mi, stopnjo revitalizacije. Tako naj bi se velika pozornost po. svečala razvoju trgovskih in dru- gih lokalov, sanaciji zgradb od zu- naj, na dvoriščih teh stavb pa sev glavnem ni naredilo nič. Dr. Mirko Pak, vodja projekta Možnosti regionalnega in prostorske- ga razvoja Spodnjega Podravja s Prlekijo, je povedal, da ima Ptuj med opazovanimi mesti veliko prednost, da pa druga celo zaosta- jajo oziroma ne znajo izrabiti prednosti, kot je na primer bližina meje. Prve ugotovitve terenskeg: dela študentov in profesorjev tei raziskovalcev so predstavili tudi županom omenjenih mest. Pone- kod so jih tudi vključili v anketi- ranje kot tudi predstavnike posa- meznih krajevnih skupnosti. Delo pri projektu Možnosti regio- nalnega in prostorskega razvoja Spodnjega Podravja s Prlekijo bodo nadaljevali jeseni, končali pa do kongresa geografov, ki bo pri- hodnje leto v Ptuju. ^MG ORMOŽ/MIRKO CVETKO - NOVI PREDSEDNIK STRANKE SKD Pred diievoiii držovnosti na Svetinjah Ko so na peti redni letni kon- ferenci občinskega odbora stranke SKD Ormož 1. aprila med drugim analizirali volitve na lokalni ravni, so ugotovili, da so lep strankih uspeh. Da bi takšen tempo lahko nadaljeva- li, so presodili, da je potrebno delo v stranki prerazporediti in izvoliti novo vodstvo. Na ti- skovni konferenci minuli četrtek je seznanil novinarje s kadrovskimi spremembami dosedanji predsednik občin- skega odbora SKD Ormož, se- daj podpredsednik Alojz Sok. Na eni izmed zadnjih sej uprav- nega odbora stranke so sklenili, da jim bo v naslednjem obdobju pred- sedoval 29-letni Mirko Cvetko iz Pršetincev. Izhaja iz kmečke družine, je poročen in ima hčerko. Po poklicu je komercialni tehnik, zaposlen pri ŽTP Ljubljana, na delo pa se vozi v Trbovlje. Kljub lepim uspehom na lokal- nih volitvah stranka SKD ni zado- voljna z doseženim, zato si bodo prizadevali ponoviti in izboljšati uspehe še na neposrednih volitvah v krajevne svete, pripravljajo pa se že tudi na državnozborske volitve, ki bodo prihodnje leto. Mirko Cvetko, novi predsednik upravnega odbora SKD v Ormožu, je med rugim dejal: "Stranki ni vseeno, kaj bo z družino, zato je nuj- no, da ji pomaga. Veliko tega stori- mo s pomočjo Karitasa. Med nami še vedno živijo ljudje v velikem po- manjkanju, razlog pa je potrebno odpraviti, zato namerava naša stranka storiti vse, da bi bla/ila ne- Mirko Cvetko, novi predsednik občinskega odbora SKD v Ormožu. Foto: VT zadovoljstvo in revščino ljudi. Stranki je v prvi vrsti za to, da se iz- vijemo iz primeža vseh gospodar- skih težav." Nase pa stranka opozarja tudi z raznimi prireditvami. Ena izmed uspešnih je organizacija materin- skega dneva, druga večja manifes- tacija - veliki shod SKD, SLS in Ze- lenih - pa bo 24. junija, napredvečer dneva državnosti, na Svetinjah. Prireditev bodo pričeli z mašo za domovino, nadaljevali pa s kultur- nim programom in kresovanjem. Delo v stranki pa niso samo takšne manifestacija, sta zatrjevala oba sogovornika, temveč delo s članstvom v krajevnih organizaci- jah. Veliko bodo morali narediti glede pridobivanja novega članst- va, ki se po zatrjevanju obeh sogo- vornikov ter v dobro stranke ne samo pomlajuje, temveč tudi ka- drovsko krepi. Vida Topolovec f EDNIK 22. JUNIJ 1995 OD TOD IN TAM - 9 sv. BARBARA IN SV. MARJETA V POKRAJINSKEM MUZEJU iotika na ptuiskeni gradu Leto 1995 je slovenska umet- nostna zgodovina posvetila umetnosti gotike. Od maja do ok- tobra je v Ljubljani na ogled pregledna razstava, kjer bo obde- lano in prezentirano likovno ust- varjanje v vsej obsežnosti patri- ^onija te umetnostne dobe zno- traj meja današnje Slovenije, got lahko preberemo v informa- tivnem gradivu o projektu Goti- l^a na Slovenskem, bo posebej predstavljeno: slikarstvo in ki- parstvo (Narodna galerija), arhi- tektura (Cekinov grad), svet predmetov (Narodni muzej) ter nastanek, ogroženost, reševanje likovne dediščine (Cekinov grad). Namen razstave je izčrpen pregled najpomembnejših umet- nostnih spomenikov iz obdobja gotike in strokovna sinteza ve- denja o tem obdobju, ki je z mar- sičim umestila Slovenijo v srednjeevropski okvir in določila njeno kulturno podobo na stičišču med Alpami, Panonijo in Sredozemljem. Nosilec celotnega razstavnega projekta je Narodna galerija v Ljubljani v sodelovanju z Oddel- kom za umetnostno zgodovino Fi- lozofske fakultete v Ljubljani. So- delujejo pa tudi različne institucije iz tujine ter priznani tuji umet- nostni zgodovinarji. Nekje v sredini 13. stoletja je iz burnega sveta v naše kraje "zašla" gotika predvsem po zaslugi raz- ličnih samostanskih redov, ki so s seboj prinesli povsem nove grad- bene elemente. Prvi so bili minori- ti, ki so na Ptuju v drugi polovici 13. stoletja postavili svojo cerkev z novim dolgim, križnorebrastim oltarnim delom ali korom, ki je z dvema obočnima poloma in peto- sminskim zaključkom silil višino, ivelikimi in z bogatim krogo- nčjem okrašenimi okni in siste- mom zunanjih stenskih oporni- kov. Potem so v naše kraje prišli dominikanci in cistercijani, ki so svoje nove duhovne hiše postavlja- li sirom naše dežele. Po njih so se začele zgledovati tudi drugi cer- kveni in plemiški mogotci ter so vabili k izgradnji "nove podobe" svojih cerkva predvsem gradbeni- ke in umetnike iz tujine. Kot celota pa so morda še po- membnejše od stavbarstva stenske slikarije. S poslikavo stoterih cer- kvenih notranjščin se z gotskim stenskim slikarstvom uvrščamo med najzanimivejše in v tem pog- ledu najbogatejše evropske države. V začetku je bilo kiparstvo še ne- deljivi del z arhitekturo oziroma njen dekorativni in sestavni ele- ment. Postopoma pa se je začelo zavedati svoje telesnosti in osamo- svajati od arhitekturnih elemen- tov. Mogočni in monumentalni so gotski oltarji in do danes se je ohranilo veliko lesenih in kamni- tih gotskih kipov, od katerih so le redki ohranjeni v svojem prvot- nem okolju. Telesnost upodoblje- nih je bila zapostavljena, večji pou- darek so dali milemu obraznemu tipu in gubastim oblačilom. Novi umetnostni stil je v nas- lednjih stoletjih povsem "prepla- vil" našo deželo in posegel prav v vse likovne zvrsti. Svoj umetnost- ni spev pa je gotika izpela v prvih desetletjih 16. stoletja. Poleg del iz osrednjih ljubljan- skih kulturnih ustanov bo na raz- stavi Gotika v Sloveniji v Ljublja- ni predstavljeno veliko dragoce- nih umetnih iz drugih muzejskih institucij v Sloveniji in iz številnih cerkva. Tako je tudi iz ptujskega Pokrajinskega muzeja "odpotova- lo" nekaj gotskih umetnin, ki bodo za pet mesecev spremenile svoje matično okolje. V prvi vrsti gre za imenitni in dragoceni ansambel velikonedelj- ske skupine iz časa ok. 1410 in 1415, ki jo sestavljajo trije kipi vrhunske gotske umetnosti na Slo- venskem: sv. Barbara, sv. Katarina in Sočutna. V Ljubljani bo moč vi- deti in občudovali tudi kip Marija z Jezusom iz okrog 1500, kiparsko skupino Oznanjenje (sedeča Mari- ja in angel) iz piujskogorske delav- nice, stoječo Marijo z detetom iz porušene minorilske cerkve iz prve tretjine 14. stoletja, tabelno sliko Slovo apostolov iz časa ok. 1480, Pasionsko tablo, poslikano na obeh straneh, iz sredine 15. sto- letja, fragment predelne oltarne slike z motivom Veronikinega prta, tudi iz 15. stoletja, dva frag- menta portala iz cerkve sv. Ožbol- la in fragment freske Križani, prav tako iz nekdanje minorilske cer- kve iz let ok. 1260. S posojo naštetih umetnin je nastala praznina v stalni galerijski postavitvi našega muzeja. Zato Sv. Barbara in sv. Marjeta, ok. 1500-10, polihromiran les. Foto: Aleš Gačnik smo se odločili, da bomo namesto manjkajočih umetnin postavili na ogled dela iz obdobja gotike, ki so še ohranjena v našem muzeju. Istočasno se bomo tako vključili v širši projekt, ki bo potekal tudi izz- ven Ljubljane, saj bo Ptuj s Ptuj- sko Goro zajel v itinerarij, s kate- rim bo ljubljanska Narodna galeri- ja vabila svoje obiskovalce, naj obiščejo kraje po Sloveniji, kjer "domuje" gotska umetnost. Poleg umetnin, ki so v ptujski muzejski zbirki še ostale, in umet- nin, ki so bile doselj shranjene v muzejskem depoju, bomo prvič javnsoii ponudili na ogled tudi dva gotska kipa svetnic sv. Barbare in sv. Marjete. Kipa sta nova in dra- gocena pridobitev za naš muzej. Oba kipa sta delo enega rezbar- skega mojstra ali delavnice. Po svojih karakierih lastnostih ju lahko uvrstimo v koroško (bel- jaško) poznogotsko delavnico v času po letu 1500 do leta 1510. V zgodnjem 16. stoletju je na Koroškem delovalo nekaj močnih centrov gotskega kiparstva, ki je zalagalo s svojimi izdelki tudi pre- cejšen kos slovenske dežele. Lesena kipa sta visoka 63 cm, ohranjena je prvotna polihromaci- ja in imetnina pozlata, značilna gotska S linija vitkih teles, mili in poduhovljeni obrazni lip i.i. me- kega gotskega stila, vidna pa sta tudiairibuia mučeništva. Barbara drži v desni roki stolp, pri Marjeti pa se vidi pri nogah del zmajeve peruti. Morda lahko upravičeno trdi- mo, da imamo opravek le z delom večje kiparske skupine, ki je bila sestavljena še iz dveh svetnic, kajti obstajal naj bi še tretji, podobni kip svetnice iz tega obbodja. Se morda še kje "skrivata" sv. Katari- na in sv. Doroteja? V času trajanja velike slovenske razstave o gotski umetnosti bomo tudi v našem muzeju z novo posta- vitvijo gotskih eksponatov v gale- rijski zbirki na gradu, prispevali del "gotskega duha" k predstavitvi umetnostnega stila, ki je usodno zaznamoval naš prostor, življenje, zgodovino in umetnost. Stanka Gačnik I MORDA VAS ZANIMA Na Štajerksem je malokateri kraj v zgodovinskem pogledu tako imeniten in zanimiv kakor široko prodnato Dravsko ali Ptujsko polje. Okoli in okoli je obrobljeno s prijaznimi vinorod- nimi griči in hribi ter posejano z gostimi vasmi. Tam, kjer deroča Drava široko polje deli v jugozahodno in seve- rovzhodno stran, so se v prazgodo- vinski dobi naselili ljudje, ki jih je ta kraj najbolj privlačeval zaradi varovanja pred sovražnikom. Iz tega naselja je postopnoma nastal imeniten kraj Ptuj, ki se poleg Cel- ja prišteva k najstarejšim in najs- lavnejšim štajerskim mestom. Zaradi lepe in pomembne lege je bil kraj naseljen že v 7. stoletju pred našimštetjem. Kotso zapisali najstarejši zgodovinarji, je bilo tu- kaj mesto z imenom Petovium, ki je bilo starejše kakor Rim. Čeprav ni mogoče dokazati začetkov mes- ta, se je mogoče opirati na najsta- rejše rimske in grške pisce, ki ga v svojih spisih navajajo z različnimi imeni. Imenoval se je: POETAV- JO, PETOVIO, POTAVIO, PE- TAVIONA, POTABION, PET- TOVIUM in v prav popačenih oblikah PICTOBIO, PICTAVIO, PICTEVIO, VETAIO. Nemci so ga imenovali PETTAU, Slovenci PTUJ; ko so se Slovenci naselili v teh krajih, so imenovali mesto "PETA", ker je pomenilo peto najs- lavnejših mest rimskega cesarstva. Če štejemo stara rimska mesta od vzhoda ali zahoda, pride Ptuj ved- no na vrsto kot peto mesto. Od vzhoda: Carigrad, Beligrad, Ze- mun, Srem in "Peta"; od zahoda: Rim, Oglej, Emona, Celje in Peta. V starih spisih ima tudi ime "Tuj", prebivalci Slovenskih goric in Hrvatje pa so ga imenovali tudi "Optuj". Ime so Ptuju (latinsko Petovi- um) verjetno dali Kelti, ne Rimlja- ni, zato bi pomen te besede lahko razložil tisti, ki razume starokelt- ski jezik, saj so njegovi koreni v ir- skem jeziku. Če bi obveljalo mnenjenekaterih zgodovinarjev in raziskovalcev starodavnih dob, da so stari Slova- ni prebivali v sedanji Panoniji že za časa Rimljanov (to je nekaj let pred našim štetjem), bi lahko ime Ptuj ali Optuj razlagali na podlagi staroslovenskega jezika, zato uteg- ne Ptuj res pomeniti mesto "ptuj- ih" ljudi, kajti res so se v tem času v mestu zadrževali največ "ptujci": najprej Rimljani, kasneje, v dobi preseljevanja narodov pa Goti, Huni, Avari, še pozneje Nemci, ki so imeli potem skoraj večino v ta- krat ponemčanem mestu (letopis 1878,111). Davorin Trstenjak je dokazal, da predstavljajo običaji na znameni- tem ptujskem spomeniku "čaščenje staroslovanskega sončnega boga, pevca in godca" simbole, ki spominjajo na ptiča, ki so ga na staroslovenskem imeno- vali "putu" (leteti). , Najpomembnejši je bil Ptuj v dobi Rimljanov, kajti bil je zbira- lišče vojščakov, ker je bil na meji treh rimskih pokrajin. Cesar Ulpi- us je ob obisku Ptuja mesto, ker mu je bilo všeč, razširil in ga imenoval Ulpia. Ker je rimska velika cesta iz Italije potekala skozi Ljubljano, Celje in Ptuj naprej proti severu, so skozi Ptuj potovale vojaške skupi- ne in se na Ptujskem polju večkrat vojskovale. Po dobi preseljevanja narodov se je umirilo življenje tudi na Ptuju. Svojih škofov niso več dobivali, začeli pa so postavljati cerkve. O teh je sedaj malo sledu, saj so Ptuj zadele v teku dveh tisočletij razne nesreče in tudi večji požar, ki je ta- kratno mesto zelo uničil. Irena Kamenšek Literatura: VESTNIK, znanstvena priloga ZORI Maribor. Tisk in založba Na- rodne tiskarne leta 1874. LETOPIS Matice slovenske za leto 1878, uredil Janez Bleizoais. KIDRIČEVO / FRANC SKRILA, PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA Občina Kidričevo zajema 6.006 prebivalcev iz 18 naselij z območja nekdanjih krajevnih skupnosti Kidričevo, Cirkovce in Lovrenc. V letošnjem letu so bili posebej aktivni, saj so na treh rednih in eni izredni seji sveta uredili vse, kar je potreb- no za nemoteno funkcioniranje nove občine. Po konstituiranju in sprejemu statuta pa so te dni v posameznih naseljih potekali zbori občanov, na katerih so razpravljali o ustanovitvi kra- jevnih odborov. Na prvi, konstitutivni seji so za predsednika sveta izvolili Fran- ca Skrila. Ta je o aktualnih vprašanjih povedal: "Na prvi seji smo izvolili komisijo za mandat- na vprašanja, volitve in imeno- vanja, sprejeli statutarni sklep nove občine in začasni poslovnik. Imenovali smo tudi podpredsed- nika sveta, v kratkem pa bomo imenovali še drugega podpred- sednika. Na drugi redni seji smo konec tnarca potrdili zaključni račun in statut občine, imenovali stalne odbore pri svetu, razpisali natečaj za izdelavo celostne podobe občine in dali soglasje za imeno- vanje načelnika upravne enote. Zaradi časovnih obvez smo v dru- gi polovici aprila imeli izredno sejo sveta in na njej potrdili pos- lovnik občinskega sveta ter spre- jeli organizacijo občinske uprave. Na tretji redni seji smo potrdili komisije za priznanja in odliko- vanja, vloge in pritožbe, statut in poslovnik ter statutarno-pravno komisijo. Določili smo tudi plačo županu in tajniku - obe sta določeni že z zakonom. Določili smo tudi nadomestila za sejnine svetnikom ter članom posamez- nih komisij, stalnih odborov in bodočih krajevnih odborov." # Kakšna je sestava sveta občine Kidričevo? "Naš svet sestavlja sedemnaj- stih svetnikov, pri čemer so zas- topane štiri stranke. Osem svet- nikov ima Slovenska ljudska stranka, štiri Liberalna demokra- cija Slovenije, tri Socialdemo- kratska stranka in dva Zeleni Slo- venije." % S sprejemom statuta občine ste ukinili dosedanje krajevne skupnosti. Kako boste nadomestili vrzel v povezavi med posameznimi kraji in občino? "Že ko smo sprejemali reorga- nizacijo lokalne samouprave, smo zavzeli stališče, da se občine približajo volilcem. S sprejemom statuta smo sicer res ukinili dose- danje krajevne skupnosti, vendar smo obdržali vse njihove dobre lastnosti. Interese posameznih krajev in vasi bodo odslej zasto- pali krajevni odbori, ki bodo ver- Franc Skrila, predsednik sveta občine Kidričevo. jetno formirani še ta mesec, saj so ti eden od glavnih vzrokov za zbore krajanov, ki trenutno pote- kajo v naši občini. V statutu je med drugim zapisano, da mora svet, kadar odloča o zadevah neke vasi ali kraja, pridobiti mnenje tega krajevnega odbora. Pre- pričani smo, da bodo vaščani us- tanovili krajevne odbore v vseh 18 krajih in vaseh, ti odbori pa lahko imajo glede na število pre- bivalcev 5,7 ali 10 članov." # Poleg komisij ste imenova- li 5 stalnih odborov, ki so za funkcioniranje občine bistve- nega pomena? "Pri občinske svetu smo imeno- vali pet stalnih odborov: za družbene dejavnosti, za gospo- darstvo, za kmetijstvo in goz- darstvo, za varstvo okolja in požarno varnost ter za gospodar- sko infrastrukturo." % In kakšni so vaši cilji v nas- lednjem obdobju? "Najprej nas čaka priprava pro- računa občine Kidričevo, med drugim zato sedajle potekajo zbo- ri občanov za ustanovitev krajev- nih odborov. Ti bodo lažje uskla- jevali dejanske interese posamez- nih krajev z realnimi finančnimi možnostmi. Med pomemb- nejšimi aktivnostmi je tudi raz- prava o gradnji bencinske črpal- ke v Kidričevem, aktivnosti v zvezi s širitvijo usnjarske indu- strije in razprava o gradnji vojaškega objekta v Apačah. Vse troje mora predhodno pridobiti soglasje krajevnih odborov, šele nato bo o njih odločal tudi občin- ski svet." M. Ozmec PTUJ / NA ŠOLI BREG Rci d O V0d n 0£l Razstava starin v malem Novinarski krožek na OŠ Breg v prenovljeni sestavi deluje že drugo leto ter pokriva vsa po- dročja, ki so poznana in zanimiva osnovnošolcem. Skupino dese- tih malih novinarjev vodi Ida Markež in skupaj so v letošnjem letu pripravili bilten Radoved- neži, vanj pa zapisali prav vse, kar so počeli v dveh šolskih letih. Poleg redne mesečne radijske oddaje učenci pripravljajo še raz- stave in pišajo novinarske prispev- ke. V enem šolskem letu se tako na šolskem radiu zvrsti deset oddaj, v njih pa vestičke o športu, glasbe- nih dogodkih, raznih tekmovanj- ih, kulturi, nikoli pa seveda ne po- zabijo na napoved bližajočih se iz- letov in ekskurzij. Po besedah mentorice novinarskega krožka Ide Markež je vsaka mesečna od- daja posebnost zase in v njej nikoli ne manjka zanimivosti. Med malimi "radovedneži" je bilo poleg radijskega dela še precej zanimanja za pesmi in literarne sestavke; kar precej teh so upora- bili tudi v radijskih oddajah, zato se je "rodila" literarna skupina krožkarjev. Nekateri med njimi so se poskusili tudi kot sestavljalci križank, rebusov in ugank. Vse skupaj pa so združili v biltenu Ra- dovedneži. Ida Markež pravi, da so kljub obilici dela postali še zbi- ralci in ob pomoči mnogih učen- cev v dveh letih pripravili kar ne- kaj razstav v šolski avli. Uspeli so pripraviti razstavo spominskih knjig, servietk, dinozavrov ter ob koncu tega šolskega leta še razsta- vo starin. Sicer pa so v bilten zapisali vse radijske doživljaje, kratke literar- ne prispevke, mnogo pesmic, križank in rebusov ter priložili li- kovne izdelke. Radovedneži bodo skupaj z mentorico pripravili še proslavo ob zaključku šolskega leta, mnogo idej pa jim ostaja za prihodnja druženja. •»Tatjana Mohorko 10-OD TOD IN TAM 22.JUNU 1995- TEDNI|( SLOVENSKA BISTRICA lekor DPD Siroliocici Med številnimi pevskimi zbori, večjimi in manjšimi, ki redno delujejo v slovenskobi- striški občini, je tudi ženski pevski zbor DPD Svoboda Slovenska Bistrica. Ob dvaj- setletnici obstoja in neprekinjenega delovanja mu tokrat namenjamo pozornost v časopisni obliki, v nedeljo, 25. junija, pa še v radijski, ko ga bomo poslušalcem predstavili v besedi in pesmi (ob 12.05 uri). Bilo je jeseni leta 1973, ko se je na pobudo velike ljubiteljice pet- ja in priznane slovenskobistriške kulturne delavke Jožice Janežič zbralo osemnajst pevk z enim sa- mim namenom: združiti se v žen- ski pevski zbor, ki ga v občini do tedaj še ni bilo. Za svojo zboro- vodkinjo so si izbrale Marinko Kocbek in tega leta imele le bore malo vaj. V naslednji vadbeni se- zoni je bilo že bolje, saj so začetne težave, ko se tudi diri- gent in pevci še nekoliko "tipajo", že bile premagane. A javno nas- topale še kljub vsemu niso. Zares pravo zborovsko delo je steklo šele leta 1975, ko se je število pevk povečalo na osemindvajset in ko so tudi prvič javno nastopi- le. Zato leto 1975 štejejo za rojst- no leto svojega zbora. V sezoni 1980/81 je zbor prevzel Vinko Godec (Marija Kocbek ga je zaradi bolezni zapustila) in ga uspešno vodil polnih devet let! V njegovem času so pevke navezale stik z moškim pevskim zborom Primat iz Maribora in skupaj z njim vse do leta 1987 imele vrsto nepozabnih nastopov v Mariboru, Slovenskih Konjicah, Gornji Rad- goni, Ormožu, Varaždinu, Ko- privnici, v Uščah pri Kraljevem (Srbija) in seveda doma v Sloven- ski Bistrici. Za vrhunec svojega javnega nastopanja pa pevke slo- venskobistriškega ženskega zbora štejejo celovečerni koncert, ki so ga s svojim zborovodjem Vinkom Godcem in Primatovim moškim zborom imele 12. decembra 1982 v mariborski dvorani Union. Takrat so na Radiu Maribor posnele tudi prvih šest pesmi. Po odhodu Vinka Godca je zbor 1989. prevzel Jernej Senegačnik in ga vodil naslednja tri leta. Pod nje- Ženski pevski zbor DPD Svoboda Slovenska Bistrica pred snemanjem za Radio Ptuj. govim vodstvom so pevke nastopa- le celo s pihalnima orkestroma IMPOL Slov. Bistrica in EMO Celje ter z obema koncertirale v Zdravilišču Dobrna in doma v Slo- venski Bistrici. Zadnja tri leta jih je vodil Dušan Pečnik. V njegovem času se je zbor številčno močno povečal in se končno ustalil pri številu šestintri- deset. Nastopale so na raznih pri- reditvah, skupaj z moškim okte- tom Planika imele dva koncerta v Slovenski Bistrici in čadramski cerkvi v Oplotnici, ob dvajsetletni- ci obstoja in neprekinjenega delo- vanja pa še slavnostni koncert v viteški dvorani slovenskobi- striškega gradu. Pred štirinajstimi dnevi so prepevale še pred mikro- foni Radia Ptuj, nato pa se je, takoj po snemanju, dirigent Dušan Pečnik poslovil od zbora. Velja še omeniti, da je ženski pevski zbor DPD Svoboda iz Slov, Bistrice v času svojega obstoja in delovanja prejel več kot dvajset priznanj, med njimi občinsko na- grado Pohorskega bataljona, ob letošnjem kulturnem prazniku pa se priznanje Štefana Romiha, ki ga slovenskobistriška Zveza kultur- nih organizacij podeljuje le za iz- jemne dosežke na področju ljubi, teljske kulture! Besedilo in foto: /C SVETINJE / SVETINJSKO POLETJE Vtst« Kfiiilinivilt ct«t«iiriii« tu lali«f «v V organizaciji Mikrokozmosa, podjetja za razvoj in ekološko kmetijstvo Ljutomer, - Društvo za trajnostni razvoj podeželja Svetinje ECEAT ter Društva za prostovoljno delo iz Ljubljane MOST - SCI so tudi za letošnje poletje na Svetinju organizirali vrsto zanimi- vih taborov, delavnic in srečanj in tako oživili staro šolo. Prvi tečaj, vodil ga je prof. Declan Kennedy iz Steyerberga v Nemčiji, govorili pa so o uva- janju načel permanentne agro- kulture v urbanem in ruralnem okolju, je bil med 2. in 10. juni- jem. Udeležba na tem in na tečaju konec marca v Avstriji je pogoj za pridobitev mednarod- nega spričevala Permakulture Design Certificate. Med 3. in 17. julijem bo na Sve- tinjah potekal drugi tabor ali srečanje, ko bodo s pomočjo prostovoljcev nadaljevali urejan- je stare šole. Za popestritev bodo udeleženci tabora ECEAT Sve- tinje pomagali še pri delu na eko- turističnih kmetijah. Skrb za zdravo življenje in večja odgovornost ob vsakod- nevnih posegih v naravo je pris- otna tudi pri nas. Praktične izkušnje in teoretična spoznanja želijo prenesti širšemu krogu lju- di, ki imajo posluh za ponovno vzpostavljanje harmoničnega odnosa do zemlje. Tabor o biodi- namičnem kmetovanju bo pote- kal med 17. in 24. julijem. Med 30. julijem in 6. avgustom bodo udeleženci EKO Svetinje sanirali divja odlagališča odpad- kov ob ormoški vinski cesti. Brez dvoma bo dokajšnje zani- manje za Marka Pogačnika in njegovo zdravljenje zemlje. Letošnja delavnica bo trajala med 6. in 10. ter 10. in 13. avgus- tom. Prvi del se bo dogajal na Svetinjah in Prekmurju, drugi pa v Ljubljani. Že nekaj let se v okviru delav- nic, taborov in srečanj Svetinj- skega poletja ukvarjajo ude- leženci z bioturistično vasjo Bu- kovica v Prekmurju, kjer želijo domačinom pomagati tudi na praktičen način, se z njimi družiti in na takšen način spoz- nati etno-sociološko izročilo ter pomagali pri njegovem ohran- janju in obujanju. Z bioturis- tično vasjo Bukovica se bodo udeleženci delavnice ukvarjali med 7. in 14. avgustom. Tradicionalni postaja tudi de- lovnoterapevtski tabor za invali- de, ki bo potekal med 14. in 21. avgustom. Deset mlajših invali- dov in prav toliko sodelavcev se bo usposabljajo za delo na kmeti- ji, ki je ob praktičnem delu na- menjeno tudi dramskemu in lite- rarnemu ustvarjanju invalidov. Z ETNO Svetinje, kjer bo pri- kazano slovensko izročilo ob raz- vijanju umetnosti petja in pripo- vedi, bodo 28. avgusta sklenili letošnje Svetinjsko poletje. Skozi delo na enotedenskem razisko- valnem taboru bodo skušali za- vestno sodelovati pri oživljanju izročila Prlekije. •» Vida Topolovec Trio Genera««! - aludm s«mmQW Trio Generacija danes (od leve); Slavko Gojkovič, Martin Škripač in Žan Repič. Foto: Langerholc Zagotovo jih že poznate; mnogi, predvsem tisti, ki ste že v zrelih letih, se ob pogledu nanje spomnite svoje mlados- ti, nepozabnih mladinskih plesov v sedemdesetih letih z ansambli Mitreji, Poetovio, Akordi... To je bila generaci- ja, neokužena z monotonostjo in glasnostjo današnjih disko beznic. To so bili časi, ko si moral znati igrati in peti v živo, ko ni bilo ozvočenj z elektronskimi simulator- ji glasov, ki danes naredijo še tako slab glas dober. Žan Repič, Slavko Gojkovič in Marjan Škripač so vsi trije prekaljeni glasbeniki in vse združuje glasba lepih, vedno zelenih melodij, glasba s prijetnim okusom spomi- nov, ki so ji dodali nekaj današnjih glasbenih hitov in us- tanovili trio Generacija. Žametno nežen glas Žana Repiča ste lahko poslušali že pri ansamblu Mitrej, nekoliko pozneje pri ansamblu Poe- tovio, pa pri Ptujskem instrumentalnem ansamblu. Zre- lem klasju. Ptujskih 5 in še kje. Ob tem, da poje, je neločljivo povezan s svojo kitaro. Bas kitaro in petje Slavka Gojkoviča, ki so ga v rani mladosti zaradi mentorskega vedenja mnogi bolj poznali pod vzdevkom "Stari", ste lahko poslušali pri Mitrejih, pred tem pa pri ansamblu Eholete, pri Akordih in še kje. Marjana Škripača ni treba posebej predstavljati, saj je bil ustanovitelj in celih 10 let harmonikar ansambla Ptuj- skih 5, pred tem pa se je kalil v ansamblih Kondor in Tu- rist. Kadar zapoje in zaigra trio Generacija, se spomini razli- jejo po duši... Sicer pa po želji zaigrajo vse - za mlade in tudi za "mlade po srcu". Najlepše skladbe, predvsem tiste, ki so pri občinstvu najbolj vžgale in ki so jih zbirali skoraj tri desetletja, bodo kmalu spravili na kaseto. Pripravljajo se tudi na TV nastop, najbolj pa so seveda veseli, če igrajo za občinstvo, ki so mu njihove skladbe in igranje všeč. Zato se radi odzovejo povabilu za igranje na raznih pros- lavah, obletnicah, pa tudi na porokah in rojstnih dnevih so dobrodošli, saj zadovoljijo okus vseh generacij. -OM GORISNICA ll#lnli fibcmslct gfb Za to je poskrbela mlada razisko- valka, učenka osmega razreda OŠ Gorišnica, 14-letna Sandra Belšak iz Moškanjcev. Pod men- torstvom likovnika Boštjana Rihtarja se je lotila raziskovalne naloge Oblikovanje grba za občino Gorišnica in jo med dru- gim predstavila na letošnji pred- stavitvi mladinskih raziskovalnih nalog. Slednje je v organizaciji Bi- roja za strateško-tehnološki razvoj Bistra v začetku meseca potekalo v prostorih ptujskega gradu ter zgo- dovinskega arhiva. Sandra je v svoji skupini zasedla prvo mesto ter pohvalo za izdelano nalogo. Na predstavitvi mladinskih ra- ziskovalnih nalog je OŠ Gorišnica zastopala tudi učenka Barbara Modlic, ki se je prav tako pod mentorstvom Boštjana Rihtarja lotila razi- skovalne naloge "Grad v Zamušanih". Tega so pred ne- kaj desetletji podrli, Barbara pa je na osnovi ankete med učenci ter s poizvedovanjem pri starejših krajanih skušala poizvedeti nekaj več o zgodo- vini in lastnikih gradu. Sama je povedala, da se je v začetku raziskovalne naloge naj- prej posvetila zgodovini in razvoju grboslovja ter pomenu nekatedh simbolov. Nato je skušala s poizve- dovanjem pri ljudeh po vaseh Sandra Belšak z grbom v svoji raziskovalni nalogi. gorišniške občine najti simbole, ki bi kar najbolje ponazarjali značil- nosti kraja. Na osnovi teh je v lično izdelani raziskovalni nalogi prika- zala kar osem izdelanih predlogov novega grba občine Gorišnica. Predlagani grb, ki so ga Gorišničani že uradno sprejeli za novi grb svoje občine, ponazarja reko Dravo ter most, ki je v grbu bele barve in povezuje dva os- rednja dela občine. Gorišniški, ki je bolj ravninski in kmetijski, kar ponazarja rumen klas, ter cirku- lanskega, ki je gričevnat in bolj vi- nogradniški, kar ponazarja moder grozd z listom. Podlaga grba je ze- lena. Sandra je izbrala tudi obliko grba, ki v svojem zgornjem delu simbolizira grajsko obzidje, to pa v občini Gorišnica pomeni graJ Bori. V Gorišnici so torej dobili no^ grb, Sandra pa si je kot nagrado zi raziskovalno nalogo prislužila iz-i let na Madžarsko. To pa še ni vse. Občinskemu svetu je predložila tudi osnutek grba za priznanja in plakete, ki je prav tako sprejet, ter sedem osnutkov nove gorišniške zastave. O tej bo svet razpravljal na eni prihodnjih sej. Poleg občinske uprave so njena delo pri raziskovalni nalogi] podprli tudi v šoli in seveda starši^ Sandra pa pravi, da bi se s podob-^ nimi nalogami želela ukvarjati tudi v prihodnje, ko bo obiskovala gimnazijo v Ptuju. Tekst in foto: DS PTUJ / 20.SEJA ZBORA DELEGATOV Članice Zveze kulturnih organiza- cij Ptuj bodo kljub razdelitvi na več občin še delovale znotraj Zveze kul- turnih organizacij Ptuj. To je bil naj- pomembnejši sklep 20. seje delega- tov v četrtek, 8. junija. Kljub temuda ^eja ni bila volilna, so s sklepom po- daljšali veljavnost dela 13-članske- ga izvršnega odbora in predsednika Franca Lačna. Sicer pa so sprejeli tudi program dela in finančni načrt za leto 1995. Razen dveh revij so v prvi polovici leta izpeljali že ves program. Temelji- tejeso se pogovarjali o zadnji priredit- vi, kulturnem maratonu,in predlagali nekatere vsebinske in oblikovne spre- membe. Za prihodnji maraton bodo ustanovili poseben pripravljalni od- bor. Jeseni naj bi ustanovili še me- dobčinski svet za kulturo kot posveto- valni organ pri Zvezi kulturnih orga- nizacij Ptuj. V ZKO upajo, da bo država čim prej ustanovila Sklad za ljubiteljsko kulturo, saj bi tako raz- rešila nekatere njihove probleme. Na zboru delegatov jebilo prisotnih 21 od 35 vabljenih delegatov. ZKO Ptuj je v letu 1994 vključevala 32 članic, povečini prosvetnih društev z več sekcijami, v katere je ak- ti vno delovalo okoli 1400 članov. Sk u- pine so nastopile 410-krat, smo raz- brali iz poročila o delu za leto 1994. V to sodijo tudi organiz.acije razstav in izvedba tečajev. Kar 17 skupin je bilo izbranih za sodelovanje na področnih srečanj ih, 18 skupin pa je nastopalo po Sloveniji in v tujini. Tako pa so nasto- pali tudi nekateri posamezniki, predvsem likovniki. Najzaslužnejši posamezniki so prejeli za svoje delo posebna priznanja (12), skupine pa bronaste (3), srebrne (2) in zlato pla- keto. ZKO je pripravila vrsto društvenih prireditev, ki jih je obiskalo približno 3.000 obiskovalcev, poleg teh pa je or- ganizirala vrsto prireditev z gosti od drugod. Gre predvsem za lutkovni abonma-ta pritegne vselej največ gle- dalcev -, pa tudi za nastope komornih zasedb poklicnih gledališč, ki vabijo odraslo publiko. Odmevni so tudi koncern kantavtorjev, ki so se pričeli z Zoranom Predinom v decembru. Te kulturne prireditve je lani obiskalo vsega skupaj 6.910 obiskovalcev. ZKO Ptuj je lani razpolagala z 20.940.000 tolarji proračunskega de- narja SO Ptuj, nekaj čez 5 milijonov tolarjev je bilo lastnega prihodka, 400.000 tolarjev pa je primaknila še re- publiška ZKO. 12,7 milijona so pora- bili za materialne stroške, društvene prireditve, kulturni praznik in dota- cije društvom, za akcije (mladinski in lutkovni abonma, koncerte, delavni- ce ...) 4,2 milijona, za investicije (ob- nova akustike v gledališču, nabava re- flektorjev v gledališču, obnova gleda- liške avle in elektrike v Narodnem domu) nekaj manj kot 2 milijona to- larjev, preostalo pa za osebne dohodke zaposlenih, jubilejne nagrade i" amortizacijo. V prvi polovici letošnjega leta je Z KO Ptuj izvedla že vsa medobčinska srečanja in revije razen tamburaškein srečanja pihalnih orkestrov - oboje načrtujejo za december letošnjega leta. Načrtujejo tudi vrsto prireditev" mnoge so že izpeljali -, vendar so Ic-t^ odvisne od dotoka sredstev. Finančni načrt za leto 1995 predvideva potreb- nih 100 milijonov tolarjev. V ta znesek je s kar 43 milijoni vključena obnova Narodnega doma na Ptuju. Na osnoV dejanskih možnosti pa računajo slabih 29 milijonov tolarjev, od kate- rih bi jih 7,3 milijona prislužili sanU' Zaenkrat je ZKO kot vse kulturne i"' stitucije financirana začasno, kaj b" po 1. juliju, ko se začasno financirani^ izteče, pa še ne vedo. •»Milena Zupanič fEPNIK -22. JUNIJ 1995 OD TOD IN TAM-11 j^OŠKANJCI / 15. DAN PERUTNINARJEV I znameniu 90 - letnfce Perutnfne pelovni ljudje Perutnine Ptuj so 90-letnico svojega kolektiva zagotovo najbolj množično proslavili minulo soboto, 17. junija, na letališču v Moškanjcih. Tokrat so se fbrali vsi, ki sodelujejo v reprodukcijski verigi. S številnimi gosti, poslovnimi partner- ji in sorodniki se je v izredno lepem in sončnem vremenu na tradicionalnem, tokrat še posebej prazničnem dnevu perutninarjev zbralo več kot 5000 udeležencev. Po mnenju mnogih je bil to eden najlepših, verjetno pa tudi najbolje obiskanih in naj- bolj slavnostnih perutninar- skih dnevov. Po nastopu pihal- nega orkestra Ptuj pod vodst- vom profesorja Antona Horva- ta, ptujskih mažoretk in članov nekaterih sekcij Aerokluba Ptuj je množico nagovoril predsednik delavskega sveta Perutnine Dušan Orešek in med drugim poudaril: "Ponosni smo na svoje dosežke in to upravičeno, kajti šele ko nas je re- alnost sedanjega trenutka postavila na trda tla, smo spoznali, da pri- našata profit in s tem socialno var- nost le kvalitetno delo in preudarno gospodarjenje. Preudarno pa lahko gospodari le tisti, ki gospodari s svo- jo lastnino. Zato sedaj intenzivno potekajo postopki za lastninsko preoblikovanje." Slavnostni govornik predsed- nik podjetja dr. Roman Glaser je ob zgodovinskem prerezu raz- voja tega kolektiva in njegovega mesta v sedanjem slovenskem gospodarskem prostoru izrazil nujnost racionalneje zastavljene ekonomske politike s potrebami perutninske panoge, večjo fi- nančno disciplino in še bolj in- tenzivno razvijanje slovenske Okoli 5000-glavo množico sodelujočih v reprodukcijski verigi Perutnine je nagovoril predsednik podjetja dr. Roman Glaser. Foto: M. Ozmec države v smeri pravne in cenejše države ter med drugim dejal: "Vsvoji zgodovini smo nič koli- kokrat dokazali, da velike spre- membe, pa naj bodo politične - za nami sta dve svetovni vojni, deluje- mo pa že v 5. državi - ali naravne katastrofe, kot so bili požar, rušilni vihar, kokošja kuga in poplave, si- cer prizadenejo naše vitalne poten- ciale, po drugi strani pa povzročijo velik vzpon sil za reševanje še tako usodne situacije. Kako bi sicer preživeli 90 let in danes praznova- li?" Delovnemu kolektivu je ob ju- bileju in ponovnemu vzponu čestital tudi ptujski župan dr. Miroslav Luci, pred zabavnim delom s Čudežnimi polji, Slavčki, perutninskimi speciali- tetami in ognjemetom pa so se predstavili še izredno uspešni člani kolesarskega kluba Perut- nine Ptuj. •> M. Ozmec # 125 let gasilskega društva Ptuj V Gasilskem društvu Ptuj, drugem najstarejšem društvu v Sloveniji, bodo konec tega tedna proslavili 125-letnico obstoja. Kot je povedal se- danji predsednik društva Edvard Kozel, bodo v počastitev visokega jubi- leja že jutri, v petek, 23. junija, popoldne na Novem trgu v Ptuju izvedli veliko gasilsko vajo, širši javnosti pa bodo razstavili tudi gasilska orodja in prikazali uporabo absorbcijskih sredstev. Osrednja slovesnost bo v so- boto, 24. junija, ob 16. uri ob ptujskem gasilskem domu, kjer bodo po ve- liki gasilski paradi in slavnostnih govorih s kulturnim programom med drugim predali namenu gasilsko tehnično vozilo in razvili gasilski pra- por. -OM # Tretje mednarodno tekmo- vanje športnih ribičev ^2ii;i'iiViii;i';ii»ii'V.Mu."i»uMM Prizadevni organizatorji ribiške družine Ptuj so pripravili že vse za ne- moten potek 3. mednarodnega tekmovanja v lovu rib splovcem Ptuj '95, ki bo pod pokroviteljstvom mestne občine Ptuj konec tega tedna - od jutri, 23., do nedelje, 25. junija - na olimpijski trasi ob stari strugi Drave pri Haj- došah in ob ribniku v Pernici. Svečanost ob pričetku tekmovanja bo jutri zvečer v ptujskih termah, svečana razglsitev rezultatov s podelitvijo po- l^alov in priznanj pa v nedeljo ob 16. uri. -OM % Podružnica SLS v občini Kidričevo v domu krajanov v Kungoti so se v petek, 16. junija, sestali na usta- novnem občnem zboru člani podružnice Slovenske ljudske stranke za občino Kidričevo. Po konstituiranju so za predsednika upravnega od- ''ora stranke izvolili Milana Unuka, za tajnika Stanka Dobnika, za predsednika nadzornega odbora Franca Planinska, za blagajničarko Pa Zdenko Drevenšek. V drugem delu je podpredsednik Slovenske ljudske stranke Ivan ^učnik zbrane seznanili s trenutno politično situacijo v Sloveniji, dogo- vorili pa so se tudi o nekaterih letošnjih aktivnostih stranke. Zbora sta se Poleg kidričevskega udeležila tudi župana občine Gorišnica in Starše. -OM % Srečanje zdravljencev dveh bolnišnic ^ petek, 2. junija, je bilo družabno in športno srečanje zdravljencev z ^^delka odvisnosti iz Ormoža in Pohorskega dvora. Pomerili so se v od- , °)ki, šahu, kegljanju, pikadu, vleki vrvi ter namiznem tenisu. Med ■■amljanjem so gostitelji spontano razkazali stanovanjske prostore, ob j^^ncu pa izročili priznanja za dosežena tri prva mesta in prehodni pokal. •^končanem kratkem kulturnem programu so zaplesali in sklenili, da se *^šna srečanja tradicionalno nadaljujejo. -OM MIKLAVŽ PRI ORMOŽU / ZAKLJUČEK PROJEKTNEGA TEDNA Dobri rezultati dela Na osnovni šoli Miklavž pri Ormožu, kjer skupaj s po- družnično šolo Kog obiskuje pouk 247 osnovnošolcev, so ko- nec minulega tedna pripravili zaključek projektnega tedna in šolskega leta. Ob tej priložnosti so najboljšim učencem šole po- delili številna priznanja. Ravna- telj šole Mirko Tramšek je ome- nil, da je 99,5-odstotni učni uspeh (na celotni šoli ponavlja razred samo en učenec) med naj- boljšimi v zadnjih osmih letih. "Učenci naše šole so sodelovali na vseh tekmovanjih, ki so bila razpisa- na v tem šolskem letu. Uspehi, ki so jih dosegli, ena zlata in štiri srebrna Vegova priznanja, drugo mesto na tekmovanju za Cankarjevo priznan- je, prvo mesto v državi za zbirko Elek- tron ik, karta sveta, ki so jo izdelali pri geografiji in bo predstavljena na sve- tovni razstavi v Barceloni ter še šte- vilni drugi, so brez dvoma plod do- brega učenja in zavzetosti vseh učiteljev na šoli. Tako imamo v tem šolskem letu kar 27 odličnajkov, osem je takšnih, ki so bili odlični vseh osem let, 50 učencev pa je ob koncu šolskega leta prejelo raznepohlave. Naši šolarji so tudi do- bri športniki. Najboljši učenec na šoli je Davor Vnuk, resnično vse- stranko nadarjen. Ker je končal osmi razred, se je odločil za gimnazijo in se poteguje za Zoisovo štipendijo. Pa kaj bi še našteval, saj sem z vsem, kar smo dosegli v letošnjem šolskem letu na naši šoli, zadovoljen," pripoveduje z nemajhnim ponosom ravnatelj Mirko Tramšek. Konec prejšnjega tedna se je izte- kel tudi projekt z naslovom5o/a neko- liko drugače. Učenci od prvega do osmega razreda so bili razdeljeni v dvanajst projektnih skupin. Poleg učiteljev so j im pomagali tudi zunan- ji mentorji. Svoje ugotovitve so pri- kazali na zaključni proslavi. V času projektnega tedna so šolarji veliko fo- tografirali in zbirali razno slikovno dokumentacijo o naravi, pletli so koše ter košare, seznanili so se z de- lom na kmetiji,s kozmetiko,modo in frizerstvom, obiskali dvorec Temnar in raziskali njegovo zgodovino, vlogo in pomen, lotili pa so se tudi kemij- skih analiz vode potoka Libanja. Vida Topolovec PTUJ / NOVI PROSTORI OKROŽNEGA SODIŠČA Hisa pravice v primernih prostorih Na okrožnem sodišču v Ptuju so v petek, 16. junija, slovesno odprli prenovljeno in delno do- grajeno sodno zgradbo. V man- sardnem delu so namreč za po- trebe okrožnega ter dveh okraj- nih sodišč za Ormož in Ptuj, ki so po letu 1957 spet pričela uradova- ti L januarja letos, v sodelovanju s podjetjem Marjana Korparja v dobrih dveh meseceih uredili bli- zu 500 kvadratnih metrov poslov- nih površin s 15 sodnimi pisarna- mi in sodno dvorano ter plinsko kotlovnico s kuhinjo in sanitari- jami. Slovesnosti so se poleg sod- nikov in predstavnikov občine udeležili predstavniki ministrst- va za pravosodje. Ministrica Meta Zupančič, ki je nove prostore slovesno odprla, je v slavnostnem govoru orisala reor- ganizacijo sodstva v slovenski državi in zgodovino prizadevanj za ustanovitev okrožnega in dveh okrajnih sodišč na Ptuju. Ob tem je potrebno poudariti pomembno vlogo ptujskega poslanca v držav- nem zboru Gabrijela Berliča ter nekdanjega predsednika občinske vlade Branka Brumna, ki sta med domačini najbolj zaslužna za po- novno pridobitev statusa okrožnega in okrajnega sodišča Slovesnosti ob odprtju prenovljenih prostorov ptujske sodnije se je poleg številnih gostov udeležila tudi ministrica za pravo- sodje Meta Župančič. Foto: M. Ozmec : Ptuj in ki sta s predstavniki sodišča tudi najbolj zaslužna za to, da je ptujska hiša pravice prva med tremi novimi slovenskimi okrožnimi sodišči, ki imajo zago- tovljene tudi ustrezne prostore. Predsednica okrožnega sodišča v Ptuju Elizabeta Šoštarič je med drugim povedala, da je investicija veljala Ministrstvo za pravosodje 82 milijonov tolarjev in da zaradi širitve pristojnosti vseh treh sodišč potrebujejo poleg devetih sedanjih še 9 dodatnih sodnikov, za katere so že objavilio razpise. Čestitkam ob pridobitvi 10. okrožnega sodišča v Sloveniji se je pridružil tudi župan mestne občine Ptuj dr. Miroslav Luci in ob pomembnem zgodovinskem dogodku za sodnijo izrazil veselje, ker se obnovljena sodniška hiša, ki je bila zgrajena že v 14. stoletju, uspešno vključuje v obnovljeno staro mestno jedro. M. Ozmec PTUJ / MODNA REVIJA EMONE-MERKURJA Pred trgovino Tehnika v Lackovi ulici je bila v soboto dopoldne modna revija Emone Merkur Poletje '95. Prikupne manekenke znane modne de- lavke Pavline Maurin, ki je že vrsto let izvrstna sodelavka Emone Merkurja, so prikazale poletna oblačila, ki so napro- daj v Merkurjevih prodajalnah in s katerimi bo skok v letošnje poletje prijetnejši. V ponudbi domačih konfekcionarjev, Amice in Benettona bo zagoto- vo za vsakogar nekaj. Največ pa bodo seveda lahko izbrali mladi, ki jim je spogledovanje z modo najbližje. •*MG Brez zanimivihi tilačnili kompletov tudi to poletje ne bo šlo. Foto: Kosi DPD SVOBODA / PLESNA SOLA TANGO PTUJ Sdržavnega prvenstva V Ljubljani je bilo 17. i junija državno prvenstvo' v desetih plesih, ki se gaj je udeležila tudi plesna'- šola Tango pri DPD Svo- • boda Ptuj. Njeni štirjei pari so dosegli tele rezul-'; tate: pionirja Jerneji Brenholc in Maja Petek i sta bila četrta med 23, mlajša mladinca Bojan Verlak in Hermina Žuran sta se med 35 pari uvrstila v polfinale, Pe- ter Pintarič in Maja Kle- menčič, mladinca, med 41 pari v četrtfinale in^ Damjan Draškovič in'; Mateja Čuček med 31 pari pri starejših mladin- cih v polfinale. Jeseni 1995 bo plesna šola Tango pričela tek- movati s 14 pari. Pripra- ve bodo potekale tudi ju- lija in avgusta. Veliko ve- selje gledalcev do plesa. dobro vodstvo trenerjev in dobra organiziranost daje v prihodnje možnosti za vedno boljše uvrstitve. Predsednica upravnega odbora: Darja Petek 12 - ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE 22. JUNIJ 1995- TEDNIH MATJAŽ GERL / KLATENJE PO INDONEZIJI - VHI., zadnji del ¥ deželi vuikciitav Naša cesta nas je po nekaj kilometrih vožnje pripeljala do sredi ceste parkiranega buldožerja, za katerim ceste ni bilo več. Obrnili smo in pregarali še enkrat vso pot do prvega križišča v obratni smeri. Tokrat so nam bogovi stali ob strani in kmalu smo bili na poti proti vrhu vulkana Baturja, kjer smo nameravali prenočiti. Gunung Batur je prav poseben krater, saj v njem leži veliko slad- kovodno jezero, bogato z ribami najrazličnejših vrst. Ob jezeru leži vasica z istim imenom, ki jo je izbruh Baturja leta 1917 popol- noma uničil. Edina stvar, ki je ob izbruhu ostala nedotaknjena, je vaški tempelj. To je ljudem vlilo voljo, da so vas ponovno zgradili, a jo je leta 1926 vulkan ponovno uničil. Danes je vas majhna, ljud- je pa večinoma živijo od turizma, ki je na Baturju že kar težek. Na robu zunanjega kraterja pa leži vas Kintamani, kjer smo videli eno najzanimivejših tržnic v Indo- neziji. Tam prodajajo vse, kar In- donezija goji, je, pije in se oblači. Poskušali smo najrazličnejše sad- je, tobak in zrnje. Videli smo tudi v prahu sedečega "zobozdravnika" pri izvajanju zobne protetike. Nje- gova ordinacija je bil velik lesen kovček, poln zaprašenih stekle- ničk raznih barv, oblik in vsebin. Iz Kintamanija smo se nato po severnem pobočju vulkana spustili proti Lovini, kjer smo vrnili avto in si privoščili izvrstno indonezij- sko požrtijo v čepečem slogu. PETELINJI BOJI Na Lovini te poleg prodajalcev nenehno naskakujejo tudi lokalni ribiči, ki si ob večerih služijo de- nar s tem, da turiste s čolni popel- jejo nekaj sto metrov v morje, kjer se igrajo ogromne jate delfinov. Zaradi premočne konkurence so ustanovili ribiški ceh in za ogled delfinov postavili astronomsko vi- soko ceno. Mi smo zaradi tega vztrajno odklanjali vsakodnevne naskoke in po nekaj dneh bili Tržnica menda edini, ki nismo videli tiste- ga kupa delfinov. Nekega dne pa se nam je približal eden izmed "delfi- narjev" in nas diskretno povabil na petelinje boje. Lidija je ocenila, da bi bilo to preveč za njen želodec, midva z Janijem pa sva zadevo za- grabila. V nedeljo opoldne naju je človek poiskal in po ozki, zaviti cesti smo se odpeljali v gozd. Po nekaj kilo- metrih smo zagledali v džungli skrito vas, na sredi katere je nekaj deset domačinov stalo in sedelo v krogu in tako tvorilo nekakšen ring. Približali smo se in ugotovil sem, da smo prišli ravno na začetek rituala. Lastnika petelinov sta s svojima bojevnikoma čepela drug druge- mu nasproti in petelina "dražila" tako, da sta ju potisnila skupaj, pa spet narazen. Petelinom pred bo- jem na eno nogo privežejo kot bri- tev ostro ost, tako da so udarci smrtonosni. Medtem so moški v obroču rjoveli drug prek drugega in na veliko stavili. Za naju z Jani- jem se nihče ni zmenil, le tuintam naju je kateri oplazil z neprijaznim pogledom. Bila sva tujka na vaški nedeljski zabavi in sva se tega za- vedala, vendar nisva hotela zamu- diti enkratne predstave. Tuljenje domačinov se je stopnjevalo in petelina so izpustili. Nekaj časa sta se ponosno stoječa, z naježenim perjem na vratu nepre- mično opazovala, nakar sta kot blisk šinila drug v drugega. Perje je letelo na vse strani in kmalu je pritekla tudi kri. Drug drugemu sta poskušala skočiti na glavo in z ostjo zadati smrtonosen udarec. Zapletla sta se v frfotajoč klobčič in naenkrat je eden izmed njiju obležal v krvi, zmagovalec pa je po- nosno kot Spartak stal na njego- vem truplu ter bojevito gledal v rjovečo množico. Mrtvega petelina sta majhna dečka nemudoma za- grabila, mu razparala trebuh ter surovo drobovje vrgla zmagovalcu za poaladek. Predstava je bila končana, stave so se izplačale in domačini so posedli k nekakšni ru- leti ter nadaljevali hazardiranje v Petelinji boj bolj miroljubnem smislu. Petelinji boji so del balijske tra- dicije in vsak Balijec je ponosen na svojega petelina. Zanje skrbijo kot za otroke, jih učijo borilnih veščin, saj je človek z dobrim petelinom na Baliju spoštovan in cenjen. Z nekaj dobrimi posnetki in adrenalinom na sto sva se z Jani- jem vrnila v sobo in pri sebi še in še premlevala moralne plati dogod- ka. NAJUGVDENPASARIN PROTI DOMU Naše potovanje po Indoneziji se je bližalo koncu, prav tako rok vel- javnosti naših viz, zato smo se odločili, da bomo zadnje dni preživeli na čudovitih plažah ob Denpasarju, točneje v "klošar- skem" revirju Kute. Uplenili smo sobo za dva dolarja na noč in cele dneve poležavali na plaži iz snežno bele mivke. Ta plaža bi bila lahko tudi na Havajih ali v Portorožu, saj od Balija tam ni ostalo prav nič. Zraven nas je tam poležavalo še kakšen milijon avstralske, japon- ske, ameriške in zahodnoevropske študentarije, ves čas pa nas je gnja- vila približno enaka količina "ma- serk", "frizerk" in prodajalcev sadja in sladoleda. Plaža na Kuti pa ima kljub vse- mu dve nesporni kvaliteti. Prvič, ima neskončno čisto vodo, ki se v ogromnih valovih ruši na peščeno obrežje, in drugič, z nje lahko ne- nehno opazujete virtuozne "jahal- ce valov", ki jih je tam ogromno. Ves teden smo se pretegovali na plaži in uživali na tropskem soncu, nato pa smo spakirali kramo in od- potovali v Džakarto, kjer smo na letališču prvič v Indoneziji oblekli dolge hlače, odleteli še na kratek izlet v Jordanijo in nato domov, na govejo župo. KONEC Plaža v Kuti. Branko CESTNIK / PISMO IZ RIMA] Rešitevvsili za plujsico mladino Manolo Perez, zaragoški študent in ročk bobnar, ter njegova zaročenka Ana Ulla- qiie, učiteljica telovadbe, se 21. aprila popoldne nenapovedano pojavita na Ptu- ju, poiščeta Vičarjevo Barbaro in se namestita pri njej v Podložah. Ob desetih zvečer sva slučajno v Podložah tudi s prijateljem Vitom. Pri Skledarjevih zveva, da so nekaj hiš naprej pri Barbari "neki Španci". "Gotovo bo nekdo izmed prijateljev iz Zaragoze," me prešine in z Vitom že drdljava k Vičarjevim. Objemom in veselju ni konca. Manolo in Ana sta utrujena, pa vendar srečna, da sta v Sloveni- ii. Ker se imamo precej pomeniti in ker se naslednji dan gosta že vračata v Španijo, pade predlog, da bi šli v mesto, v kakšen ptujski "kafič". Tako se Manolo, Ana, Barbara, Vito in moja malenkost ob pol dvanajstih spravimo s kombijem na Ptuj. Ura je morda res malo pozna, amapak špan- skega parčka to ne bi smelo moti- ti. V pokrajini Aragon, katere glavno mesto je Zaragoza, se namreč šele ob tej uri gostilne začenjo prav polniti. Kam? Prijetni "Ata Franc" je že davno zaprt, alter-bar na Muršičevi verjetno tudi ne dela, na razrito Prešernovo pa se s kombi- jem ne da priti. Manolovi ročk skupini se reče "Solucion de emer- genicia" - "Rešitev v sili" - in naša "solucion de emergencia" se ime- nuje "Super Li". Pustimo kombi na prostoru, kjer je nekoč stala črpalka, in se na- potimo proti hotelu. A glej, pred diskoteko grozna masa gimnazij- cev, ki zaključujejo nekakšno gim- naziado. Kaj bo šele onstran vrat? Gotovo znoj in pomanjkanje kisi- ka. Na Prešernovo torej! Na Prešernovi vletirao v neki lo- kal, ki zapira. Končno se lahko po- svetimo špansko-slovenskemu čebljanju. Manolo in Ana pravita, da sta me pred nekaj dnevi iskala v Rimu in da sta v Sloveniji deloma zaradi beguncev, deloma zato, da Ana spozna Ptuj, mestece, v katerem je Manolo avgusta lani preživel cela dva tedna. Obiskala sta že ve- lenjski begunski center in se pogo- vorila s tamkajšnjim vodstvom okrog nadaljnjega sodelovanja med centrom in zaragoško klare- tinsko župnijo. V nekem trenutku se odmakne- ta pogovoru in zagledata nekam proti šanku. Gledata in očitno je, da ne razumeta tega, kar vidita. Diskretno se obrnem. Zagledam dva fanta v usnjenih jopičih, kako vpričo natakarice zlivata neko pro- zorno žgano pijačo, verjetno vod- ko, v pivo. Že prej sta bila v glav- nem tiho in tudi zdaj to počenjata močke. Njun molk daje prizoru nekam posebno žalostni ton. "Vesta, na Ptujskem imamo hude probleme zaradi mladost- niškega alkoholizma," razlagamo mencajoč gostoma. "Pri nas mladi pijejo ne toliko zato, ker so radi skupaj in ker je pač potrebno zaliti neki izpit ali neki rojstni dan, pije- jo, ker hočejo biti pijani. In neka- teri, da so čimprej in čimbolj zade- ti, si delajo eksplozivne mešanice, kot so pivo + vodka ali pa pivo + vodka + tableta. Tako za poceni denar ostanejo celo noč nori." Manolo in Ana sta poskušala ra- zumeti to čudno pivsko navado. Razumela sta jo tako, da sta jo pri- merjala z dinamiko drogiranja. Lepa tolažba! Lokal je zaprt in mi se preko razmrcvarjenega Slovenskega trga sputimo dol, mimo proštije. Pred pivnico naletimo na gručo glasnih srednješolcev. In če so srednješolci ob pol enih ponoči sredi ulice gla- sni, je verjetnost, da so pijani, de- vetindevetdesetodstotna. Tudi ta gruča ni bila izjema. Bila je nalita in nadražena in to do te mere, da je eden izmed kričavih dečkov pograbil tamkaj parkirano kolo in pogrozil, češ da ga bo vrgel na tržnico. Vito ni zdržal. "Kaj pi- jete, če pa vam škodi!" je na pol za šalo, na pol zares ogovoril mlado- letno tolpico. "Saj nismo pijani," je odgovorilo neko dekle s sladole- dom v roki. "Potem pa vam slado- led škodi," sem pristavil. Morda so jih naše besede pogre- le, morda jim je tako bilo usojeno, morda se jim to dogaja za vsak ko- nec tedna, skratka ne vem, kako to, da je nekaterim dečkom takrat "počil film" in da je tolpica začela preraščati v nevarno tolpo. Kolo sicer ni poletelo na tržnico, zato pa so poletele proti nam prve psovke. Da ne bi prišlo do neprijetnega na- cukavanja ali česa hujšega, smo po- spešili korak in se oddaljili čez tržnico proti Blagovnici. Konec koncev je bilo potrebno misliti tudi na varnost aragonskih gostov. Malce nerodno bi bilo, da nekdo napravi 3000 km, da bi obiskal Ptuj, potem pa se naslednji dan vrne z modrim očesom in spo- zašito čeljustjo. Pri Blagovnici sta si Manolo in Ana ogledovala izložbe. Nista mo- gla dokončati svoje pohvale o tem, kako dobro smo pravzaprav založeni, ko iz smeri tržnice zas- lišim.o trušč. Nismo mogli videti, kaj točno se dogaja v temoti izza Mestne hranilnice. Vendar po kri- kih in dokaj močnem bobnenju pločevine sodeč je postalo hitro ja- sno, da se je tistim mladoletnikom izpred pivnice dokončno "scefral film" in da zdaj nogometno obde- lujejo stojnice, jih premikajo, mogoče celo prevračajo. Potrditev, da je tako, je prišla, ko je tolpa prihrumela s tržnice in svoj delirij nadaljevala tudi na svetlem. Krohotaje se se je bližala Blagovnici, vmes pa obračala koše za smeti in radostno brcala v re- klamne panoje. Scena je bila šokantna in odvratna. Spet sem se ustrašil, da se kaj ne bi zgodilo gos- toma. Hvala Bogu, povorka "Vanda- lov" je šla mimo nas, kot da nas ne vidi. In ko smo gledali njen objest- ni in samozavestni mimohod, me je popadla za študenta pedagogike precej nespodobna misel: "Adijo, 'finoča' in vzgojni prijemi, pri teh še samo pendrek lahko kaj posto- ri!" (Da, nerodno mi je priznati, ampak 22. aprila ob pol enih zju- traj sem si prvič v življenju zaželel, da bi se od nekod prikazala mari- ca.) Naš izlet v Ptuj bi ostal z močno grenkim priokusom, če se ne bi proti Podložam grede ustavili v nekem slovenjevaškem lokalu. Se- veda tudi tukaj ni manjkalo rdečeoke mladine. Vendar smo tu- kaj marsikoga poznali in marsikdo je bil vesel španskega obiska, tako vesel, da sta uboga Manola in Ana bila počaščena s pijačo in sta mora- la lepo pokončati dve ali tri rundi- ce, preden smo zapustili lokal. Na srečo ni bilo nikogar, ki bi ju silil s humanocidnim zvarkom pivo + vodka. Kdo ve, kako se danes zaragoški par spominja te aprilske noči? Kdo ve, kako Ana Ullaque razlaga svoj- im učencem o prvem obisku v Slo- veniji in kakšen navdih za svoj ročk je na ptujskih ulicah našel Manolo Perez? Skratka, strašna si, ptujska mla- dina! Do Zaragoze je segel glas o tvojih podvigih in zdi se, da ni no- bene "solucion de emergencia", ki bi te spravila k sebi. •» Branko Cestnik BARBARIN MODNI KOTIČEK moške made ^cii; Miran Glušič, ing. agr. 14 - ŠPORT 22. JUNIJ 1995- TEDNIH PLAVANJE / MEDOBČINSKO PRVENSTVO OSNOVNIH ŠOL lifiiili^lpi ptffvcitci OŠ Breg Minuli petek je v ptujskih Termah potekalo medobčinsko prvenstvo osnovnih šol v pla- vanju, ki se ga je udeležilo kar 135 mladih plavalk in plavalcev iz devetih osnovnih šol ptujske ter sosednjih občin. Tekmo- vanje sta s skupnimi močmi pri- pravila Plavalni klub Ptuj ter Športni zavod Ptuj. Osnovnošolci nižje stopnje so se na 50 metrov pomerili v pros- tem slogu, učenci od petega do osmega razreda pa na enkrat daljši progi v prostem in prsnem slogu. V skupnem seštevku so zmaga- leplavalkein plavalci OŠ Breg, ki so bili tudi najštevilčnejši, pred OŠ Hajdina in OŠ Kidričevo. Po besedah predsednika Pla- valnega kluba Pranja Rozmana, je tekmovanje dobro uspelo, saj so Ob spodbujanju staršev in sošolcev so osnovnošolci pome- rilj svoje plavalne moči. doseženi rezultati boljši od lan- skih jesenskih. Zabeležena pa je tudi večja udeležba v primerjavi z lansko, kar priča o priljubljenosti plavalnega športa. Tekst in foto: DS PTUJ / DRŽAVNO TEKMOVANJE V AGILITVJU M« Ptuju že četrtrč na|-> ^ Ptujsko kinološko društvo je organiziralo že četrto državno tekmovanje v agilityju, ki se ga je udeležilo kar 32 tekmovalcev iz vse Slovenije. Tudi letos je potekalo v treh delih: izpiti za začetnike, agi 2 - standard in agi 2 - mini ter zadnji, prestižni del tekmovanja, ki je štel za kurentovo lovoriko '95. Za Ptujčane so letos tekmovali trije tekmovalci s svojimi štiri- nožnimi prijatelji: Gusti z Galom, Boštjan z Astonom in Igor s Ka- nom. V kategoriji agi 1 je bil najboljši Ptujčan Igor Cebek z nemškim ovčarjem Kanom, na drugo mesto se je uvrstil Boštjan Šterbal z ir- skim seterjem Astonom prav tako iz ptujskega kinološkega društva, tretje mesto pa je tokrat pripadlo Mariji Kralj iz KD Ljutomer z nemško ovčarko Neno. V drugem delu tekmovanja, ki šteje kot osrednji uradni del, je bil najboljši Silvo Škerget iz KD Mari- bor pred Cvetom Ropertom (MB), tretja je bila Cvetka Gorjan iz KD Vrtojba, odlično četrto mesto pa je tokrat dosegel ptujski kinolog Gus- ti Dobovišek. Vsi tekmovalci v ka- tegoriji agi 2- standard so zaključili finalni del tekmovanja brez kazen- skih točk. Izkazali so se tudi tekmovalci v agi 2 - mini. Prvo mesto je dosegla Jana Plamuta iz KD Ajdovščina, Najboljši ptujski tekmovalec Gusti Dobovišek s svojim štiri- nožnlm prijateljem Galom. druga je bila Maja Boškovič iz KD Agility Ilirija, tretja pa Tina Ciglar iz KD Maribor. Vse tekmovalke so vajo opravile brez kazenskih točk. Najboljša tekmovalka na letošnjem državnem tekmovanju v agilityju na Ptuju je postala Jana Plamuta, najboljši ptujski tekmo- valec pa Gusti Dobovišek. Vse o agilityju in kinologiji so zbrali ter razstavili osnovnošolci iz OŠ Breg, dobra organizacija in veliko število tekmovalcev pa sta na kinološko vadbišče v Budino privabila veliko obiskovalcev. Tatjana Mohorko ELEKTRONSKI PIKADO 2. državno po- kalno prvenstvo v soboto, 24., in nedeljo, 25. ju- nija, bo v Vinski Gori pri Velenju 2. državno pokalno prvenstvo v elektronskem dartu. Organiza- torja prvenstva sta Športni klub Picado iz Ptuja in Zveza društev igralnih in športnih avtomatov Slovenije. Na območjih vzhodne, osrednje in zahodne regije so do 10. junija igrali rang turnirje, na katerih so igralci in igralke zbirali točke za državno prvenstvo. Udeležilo sega bo prvih 70 igralcev iz Štajerske, 70 iz Notranjske in 50 iz Primorske. Prvi trije moški in ženske z državnega prvenstva se bodo ude- ležili svetovnega prvenstva, ki bo prvi konec tedna v septembru na Hrvaškem. Organizator vabi vse igralce in igralkepikada na odprto prvenstvo v moških, ženskih in mešanih pa- rih. Tekmovanje bo prav tako 24. in 25. junija na VinskiGori. Ljubitelji pikada, vabljeni na državno prvenstvo, saj se obetajo zelo razburljive in zanimive tekme, na katerih bo predvsem odločala boljša koncentracija tekmovalcev in tekmovalk. LK. Napovedni koledar izletov in pohodov # 24. In 25. junija: JAVORNIK - STOL - BEGUNŠČICA - DOBRČA; vodita Vlado FridI in Franc Korpar. Odhod: 24. junija ob 5. uri z AP Ptuj. Povratek: 25. junija do 21. ure. Oprema planinska za visokogor- je; hrana iz nahrbtnika ali v planinskih kočah; cena 3.000 SIT (prevoz, spanje, 2 čaja), prijave do zasedenosti mest. # 24. in 25. junija: PECA; vodita Uroš Vidovič in Boštjan HedI; od- hod: 24. junija ob 6. uri z AP Ptuj; povratek 25. junija do 19. ure; opre- ma planinska; hrana iz nahrbtnika ali v planinski koči; cena 1.500 SIT za mlade planince, 2.000 SIT za odrasle (prevoz, prenočišče, čaj); čas hoje, prvi dan 4 ure in pol, drugi dan 3 ure; čas prijave: do petka, 23. junija, na društvu. # 1. in 2. julija: OJSTRICA; vodita Jože Dajnko in Vlado FridI; odhod 1. julija ob 5. uri z AP Ptuj; oprema: planinska za visokogorje ter fizične kondicija; hrana iz nahrbtnika ali v planinskih kočah; cena 2.000 SIT; čas prijave: do petka, 23. junija, na društvu; opis poti: Lo- garska dolina - Škarje - Ojstrica - Kocbekov dom - Planjava - Kaniška koča - Frischaufov dom - slap Rinka - Logarska dolina. # 1. in 2. julija: KRN - planinska skupina Gerečja vas. # 1. in 2. julijaj MARTULJK - VRŠIČ (prenočevanje v Tičarjevem domu) - izvir SOČE - ogled Trentarskega muzeja - Idrija; odhod: 1. ju- lija ob 6. uri z AP Ptuj; prijava do 27. junija na društvu - prijava z vplačilom. OPOMBA: Ker je izlet povezan z odhodom na poletni ta- bor, je na razpolago le 30 mest. Pohitite s prijavo! # 1. do 10. julija: RUTE - planinski poletni tabor-vodi Janez Vrtič. # 15. julija: OJSTRICA - planinska skupina Gerečja vas. # 15. In 16. julija: GROSSGLOCKNER - vodi Danilo Šegula. # 22. in 24. julija: VRATA - TRIGLAV - SEDMERA JEZERA - KOMNA - vodi Tone Purg. # 28. In 30. julija: KRIŠKI PODI - RAZOR - ŠKRU\TICA - vodi Uroš Vidovič. # 30. In 31. julija: TRIGLAV - planinska skupina Gerečja vas. PTUJ / KLUB BORILNIH VESCIN 2. turnir zo državno prvenstva v soboto, 27. maja, je bilo v Ormožu veliko tekmovanje v kickboxingu - semi kontaktu za pionirje, mladince in člane, ki je štelo za 2. turnir za državno prvenstvo za leto 1995. Tekmova- lo je 40 članov, 48 mladincev in 69 pionirjev, kar zgovorno priča o množičnosti in popularnosti tega športa v Sloveniji. Po prvi odpo- vedi tekmovanja v Ormožu zaradi nenadne zasedenosti telovadni- ce smo le dočakali novi termin in končno spravili pod streho tako pomembno tekmovanje. Poteka- lo je na dveh boriščih v novi, zelo lepi in praktični športni dvorani pri osnovni šoli na Hardeku. Organizacija ni ravno blestela, tako da se je večkrat zataknilo in se je tekmovanje podaljševalo. Sodni- ki Vizijak,Filiput, Sitar, Plohi, Mi- klavčič, Slodnjak, Barjaktarevič, Suknajič in Rozman so delo dobro opravili. Ptujski tekmovalci so do- segli ponovno odlične rezultate, kar samo potrjuje dobro trenersko delo v klubu. REZULTATI: dečki: do 32 kg: 1. Aleš Kotar (Ptuj); 2. Uroš Prelig (Ptuj); 3. Rok Vrhovšek (Ptuj), 3. Dorotej Kline (Ptuj); do 40 kg: 1. Matjaž Brumec (Ptuj); 2. Andrej Vindiš (Ptuj); 3. Marko Milošič (Ptuj); do 48 kg: 1. Branko Kneževič(Ormož); 2. Robert Fišer (Ptuj); 3.BranislavTosič(Ptuj); Jo 56 kg: 1. Danijel Gužvič (Ljublja- na); 2. Dejan Faget (Ptuj); 3. Matic Kukovec (Ptuj); (io 63/zg: 1. Srečko Gregorinčič (Ormož); 2. Aleš Pur- gaj (Ormož); nad 63 kg: 1. Žan Kovačič (Ptuj); 2. Marko Tre- bovšek (Ptuj); deklice: Jo 35%: 1. Tanja Plohi (Ptuj); 2. Violeta Hor- Z uspešnega drugega turnirja v Ormožu. vat (Izlake); 3. Alenka Plohi (Ptuj), Sanja Cafuta (Ormož); do 40 kg: 1. Ines Kacijan(Ptuj); Jo'#5%: I.Pe- tra Štrucl (Ormož); nad 45 kg: 1. Mirjana Belšak (Ormož); 2. Mateja Erlač(Ptuj); mladinci: Jo 45%: 1. Miloš Rozman (Izlake); 2. Klemen Buzina (Zagorje); 3. Boštjan Bru- mec; do 56 kg: 1. Damjan Kaučevič (Ptuj); 2. Darko Vukovič (Zagor- je); 3. Jernej Grčar (Zagorje); do 63 kg: I.MatejRavter(ŽŠDMaribor); do 71 kg: 1. Primož Bračič (Zagor- je); 2. Matjaž Vindiš (Ptuj); 3. Da- nilo Sredinšek (Ptuj); do 79 kg: 1. Damjan Muzek (ZŠD Maribor); nad 79 kg: 1. Elvis Trepič (Nova Gorica); mladinke: do 50 kg: 1. Zdenka Rus (Ptuj); 2. Katja Vrtačnik (Zagorje); 3. Renata Pola- nec(Ptuj); Jo55%: l.MajaOzmec (Ptuj); 2. Nadja Šibila (Ptuj); 3. Anita Bolčevič (Ormož); 3. Laura Zivič(Ormož); članice: Jo60%: 1. SašaPrelog(Ptuj); Jo65%: I.Kar- men Meško(Ptuj); člani: do 57kg; 1. Leon Kaučevič (Ptuj); 2. Nečko Hozanovič (Zagorje); Jo 63 kg: 1. Danilo Korotaj (Ormož); 2. Boštjan Zupanič(Ptuj); 3. Davorin Gabrovec(Ptuj);Jo69%: I.Milan Korotaj (Ormož); 2. Boštjan Rav. ter (ŽŠD Maribor); 3. Matej Požek (Ptuj); Jo 74 kg: 1. Mitja Železnik (Zagorje); 2. Aljaž Roje (Nova Go- rica); 3. Branko Fidler (Ptuj); Jo 79 kg: 1. Alojz Vidovič(Ptuj); 2. Matej Leskovar (ŽŠD Maribor); 3. Alek- sander Avbelj (Ptuj); 3. Jože Rob (Ormož); Jo 84 kg: 1. Igor Kalšek (Zagorje); JoS9%: l.MladenPav- lin (ŽŠD Maribor); nad 89 kg: 1. Sašo Miklavčič (Zagorje). Naslednji turnir za državno prvenstvo bo v Ptuju v oktobru; ta- krat bo klub borilnih veščin iz Ptu- ja praznoval 20-letnico zelo uspešnega delovanja. F.S. Nagradno turistično vprašanje Turistična zveza Slovenije je tudi letos v sodelovanju z mi- nistrstvom za gospodarske dej- avnosti Republike Slovenije in pod pokroviteljstvom mi- nistrstva za okolje in prostor re- publike Slovenije razpisala tek- movanje slovenskih krajev na področju turizma in varstva okolja Mo/a dežela - lepa, ureje- na in čista, ki je tudi prispevek Slovenije v evropskem letu varstva narave. Tekmovanje je namenjeno iz- boljšanju kakovosti življenja, urejanju in varovanju okolja, ohranjanju domačnosti in gostol- jubja, obogatitvi turistične po- nudbe ter uveljavitvi Slovenije. Soorganizatorji tekmovanja so nosilci panožnih oziroma vzpo- rednih tekmovanj, udeleženci pa prebivalci vseh krajev v državi. Za boljšo izpeljavo tekmovanja bodo kraji letos tekmovali v nas- lednjih skupinah: večja mesta, srednja in manjša mesta, izrazito turistični kraji, kraji s prehod- nim turizmom, izletniški kraji, hribovski kraji, drugi kraji, večja zdravilišča, manjša zdravilišča, osnovne Šole in srednje šole. Ptuj bo tudi letos tekmoval v skupini turistični kraji,ptujskeTerraepa med manjšimi zdravilišči. Ptuj jebil v zadnjih letih v svoji skupini med najboljšimi. V letih 1992, 93 in 94 je trikrat zapored zmagal, kar se doslej ni posrečilo nobenemu turističnemu kraju v Sloveniji. Prvič pa je zmagal že leta 1988.Takratjekomisijazapi- sala: "Moč, ki se je uprla v kolo ptujskega turističnega razvoja,ne usiha, nasprotno, obnovljeno in urejeno mesto obeta bogato turis- tično vsebino, ki bo Ptuj in njego- vo kulturno dediščino - če bodo seveda ustrezno obogatili tudi de- ficitarne turistične zmogljivosti- mogla sčasoma potisniti v skupi- no elitnih slovenskih turističnih krajev." Naši bralci so po vsej ver- jetnosti na prvo zmago pozabili, zato tokrat nagrade ne bomo po- delili. Upamo, da bo današnje vprašanje lažje. Slovenija se v Ameriki predstavlja s potujočo razstavo Na poti ambasadorjev v Ameriki-predstavitev Slovenije. Ta bo gostovala v različnih krajih Amerike (Miami, Kansas City, Los Angeles, Charlotte, New Or- leans, Boston, Chicago, Denver, Las Vegas, New York...). Del po- tujoče razstave, ki želi Slovenijo predstaviti kot zanimivo srednje- evropsko državo, je pripravil tudi Pokrajinski muzej Ptuj in se z njo že predstavil v Sloveniji in tudi v tujini. Napišite, z delom katere muzejske razstave se ptujski mu- zej predstavlja v Ameriki. Odgo- vore pričakujemo v uredništvu Tednika do prvega julija. Nagra- da za pravilen odgovor so muzej- ske publikacije in družinska vstopnica za ogled muzejskih zbirk. PTUJ / BOKS Moštvent uspeh Ptu|čaiio\f V Boksarskem klubu Ptuj sopo- nosni na svojo delo, ki se kaže v uspehih, doseženih v minuli se- zoni. V moštvenem tekmovanju so vodili celotno prvenstvo in zmagali s 16 točkami prednosti pred drugouvrščenimi odličnimi boksarji iz Slovenske Bistrice, ki so branili naslov državnih prav- kov za leto 1994. Ponosni so na blestečo zmago Armanda Krajnca, ki je pred nedavnim na turnirju v Benetkah osvoji prvo zmago za Slovenijo na močnem mednarodnem srečanju, ki ga je organizirala AIBA. Žal zaradi spodrasljaja Boksarske zveze Slovenije svojega poslanstva niso opravili boksarji, ki so bili poslani na svetovno prvenstvo v Bedin. Vrnili so se razočarani, saj jih je "nekdo" pri- krajšal za mednarodni nastop. Velika pridobitev za klub je, da so prišli ob velikem razumevanju Šport- nega zavoda Ptuj do prepotrebnih klubskih prostorov, kjer imajo sedaj stalno postavljen ring, to pa bo ned- vomno prispevalo h kvalitetnemu pri- pravljanju tekmovalcev. Z dozidavo športne dvorane Mladika so ob bok- sarjih prišli da stalnih prostorov še igralci namiznega tenisa injudoisti. V klubu si prizadevajo pridobiti stro- kovni kader, ker ob tako velikem i"' teresu mladih vsega ne zmore trener Albin Mere, ki ne skriva zadovoljstva nadosvojitvijonaslovadržavnihprva' kov, za kar mu gredo vse čestitke. PoS' tali so najboljši boksarski kolektiv v mladi državi in to jih obvezuje za pr>' hodnje delo, saj mladih boksarjev ne manjka, novi prostori pa nudijo ideal' ne razmere. fEPNlK -22.JUNIJ 1995 ŠPORT -15 NK DRAVA / PRED PRIPRAVAMI NA NOVO LIGASKO SEZONO "fieneratni sponzor ie nutno potrebenl" 1 osvojenim petim mestom v jfUgi državni nogometni ligi se je jyjskemu nogometnemu klubu ^^ava v sezoni 1994/95 uspelo za- sidrati med slovenskimi drugoli- 3Ši in si s tem zagotoviti nastop v ■jsenskem delu letošnjega ligaškega tekmovanja. Pohvale yreden uspeh, ki pa obenem nala- ,3obilo obveznosti. Cilji vodstva j„ tekmovalcev so namreč za pri- liodnjo sezono visoki. Razen tega jutijo v klubu obveznost do vseh pfivržencev nogometa v Ptuju. Vlenijo namreč, da bi se z nekaj večjo, predvsem finančno podpo- ro gospodarstva ter širše javnosti ptujskemu nogometu veliko bol- je pisalo. O tem, kakšen je položaj v NK prava po uspešno zaključeni sezo- ni ter kako so si zastavili delo v na- prej, pa so v vodstvu kluba poveda- li: Mitja Omulec, predsednik NK prava: "V klubu imamo trenutno registriranih okrog 120 igralcev v j;ategorijah dečkov, kadetov, mla- jincev in članov. Torej zaledje raz- voja ptujskega nogometa obstaja. Poleg tega je v upravnem odboru iest aktivnih članov, kar pa je veli- ko premalo, zato si ga prizadevamo kadrovsko okrepiti. Vendar je pri- vabiti vplivne ljudi v delo kluba jokaj težka naloga, saj je marsikdo na tak ali drugačen način že angažiran kje drugje. Radi bi pri- vabili predvsem ljudi iz gospodar- slcih krogov in tiste vplivneže, ki lahko s svojim znanjem in zvezami naš klub okrepijo. Lahko rečem, da je ptujski nogometni klub glede na tradicijo eden starejših v Slove- niji, saj uradno obstaja od leta 1933 in še prej. Trenutno se v sloven- skem merilu ponašamo tudi z enim bolje urejenih nogometnih igrišč. .\lislim, da bi z nekaj več posluha v občinskih in gospodarskih krogih ptujski nogomet doživel še večji tazcvet. Glede na to da so finance vdm problem, je generalni spon- Izor kluba več kot potreben. Za do- sedanje uspehegre vsa zahvala tudi vsem sponzorjem in navijačem." OsmanZenunovič, trener član- ske ekipe: "V dobrem letu in pol svojega dela pri NK Drava sem najprej vodil mladinsko ekipo, imel pa sem pregled tudi nad član- sko vrsto. To sem prevzel, ko je proti koncu jesenskega dela prvenstva uspela zbrati devet točk. Do konca smo zbrali še tri, dvajset pa v spomladanskem delu - skupaj 32 točk. Ekipi, ki sem jo prevzel, je Članska ekipa NK Drava. Od leve stojijo: trener Zenunovič, Lončarič, Janžekovič, Krajnc, Leben, Kralj, Hotko, T. Emeršič, Klinger, drugi trener Kralj; čepijo: Ramšek, Žolek, B. Krajnc, M. Emeršič, Gajser, Vesenjak, Koren, Čeh. manjkala predvsem moč. Vendar nam je začrtan plan obstanka v drugi ligi uspel predvsem zaradi veliko truda igralcev ter vodstva, pa tudi nekaj sreče in spodbude Vodstvo NK Drava (od leve): Mitja Omulec, predsednik, Osman Zenunovič, trener, Martin Vogrinec, podpredsednik, Boris Perger, sekretar, in Fredi Kmetec, član upravnega od- občinstva je bilo potrebno. Ekipa je zdaj homogena in to je tudi njeno najmočnejše orožje. Igralci si med seboj pomagajo in se spodbujajo. V zadnjem času je ekipa šla skozi hi- trespremembe. Po igranju v občin- ski ligi je preko kvalifikacij prešla v tretjo, iz te pa v drugo državno ligo. Ta bo v naslednji sezoni iz- redno močna, zato bo potrebno vložiti veliko dela in napora za ob- stanek v njej. Nova ligaška sezona se pričenja 13. avgusta, zato bomo priprave začeli 1. julija. Večinoma bodo potekale v Ptuju, upam le, da bomo časovno usklajeni in da bo ekipa čim več časa trenirala v po- polni postavi. V prestopnem roku jo bomo skušali okrepiti, vendar je to v veliki meri odvisno od uprav- nega odbora. Velik potencial je v mladinskih vrstah, pa tudi mlajše ekipe ne zaostajajo. Mislim, da za razvoj nogometa v Ptuju ni bojaz- ni." Martin Vogrinec, podpredsed- nik NK Drava: "Največ težav ima- mo s finančnimi sredstvi. Glede tega nismo nobena izjema. Žeto se- zono smo z muko pripeljali h kon- cu. Rezultatsko zelo uspešno, fi- nančno pa ne tako. Brez sponzor- jev gotovo ne bi uspeli. Tudi igral- cem smo zagotovili obljubljeni zaslužek. Trenutno smo jim sicer nekaj dolžni, vendar bomo porav- nali tudi to. Sezone je konec, trener in igralci so svoje dobro opravili. Zdaj je na vrsti uprava. V bodoči drugi ligi prihodnjo sezono si NK Drava brez generalnega sponzorja ne moremo predstvaljati. Liga bo zelo močna in potrebnega bo veli- ko več denarja kot doslej. Zato NK Drava nujno potrebuje generalne- ga sponzorja, naloga uprave kluba pa je, da ga najde. Mislim, da v Ptu- ju so podjetja in podjetniki, ki bi to vlogo lahko prevzeli. Upam, da se bo v najkrajšem času to tudi zgodi- lo. Nogomet v Ptuju ima namreč tradicijo in pomen, kar potrjujejo dobri rezultati tako članske kot vseh drugih ekip ter nekaterih po- sameznikov. Glede sponzoriranja že potekajo nekateri dogovori, vendar še nič gotovega." Fredi Kmetec, član upravnega odbora: "Igralci, za katere se je go- vorilo, da posvečajo preveč časa igranju malega nogometa, so doka- zali, da lahko tudi v velikem nogo- metu z izdelano organizacijo kluba dosegajo dobre rezultate. To so go- tovo potrdili z letošnjo uvrstitvijo na peto mesto v drugi državni ligi. Za pretekle krize torej ni bilo krivo igranje malega nogometa, temveč slaba organizacija v klubu. S prido- biivijo trenerja Zenunoviča ter boljšim delom uprave je letošnja uvrstitev uspeh, ki smo ga potrebo- vali. Pomeni namreč veliko spod- budo za delo vnaprej. Ekipa je do- segla skokovit kvalitetni preskok iz občinske v tretjo ligo in vse do stabilnega drugoligaša. Z dobrim sodelovanjem uprave, nogome- tašev ter sponzorjev in navijačev pa bi moral biti cilj kluba, ki niti ni tako nerealen, čim hitrejši vzpon v prvo državno ligo." Tekst in foto: DS ŠPORTNE NOVICE CAKOVEC • PTUJSKI PADALCI ZMAGALI Na mednarodnem odprtem prvenstvu Čakovca, na katerem je sodelovalo 63 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Unproforjevci iz Avstralije, je zmagala prva ptujska ekipa, dru- ga je bila hrvaška državna ekipa Ekos, tretja pa ptujska mladin- ska ekipa. Tudi med posamezni- ki so odnesli Ptujčani dve medal- ji in dosegli tudi druge lepe uvr- stitve. Zmagal je Igor Glažar s Ptuja, ki je petkrat skočil na- tančno na ničlo, pred Ester Rej- nolds, Unprofor, ki je nabrala 4 centimetre, in ptujskim kole- gom Mirkom Vršičem, ki je zbral 9 centimetrov. Med Ptujčani so dosegli lepe uvrstit- ve še Janez Verbančič in Gorazd Vindiš, ki si delita 5. mesto z 11 cm, Matej Kostanjevec je bil osmi, Aleksander Čuš enajsti in Aleš Zamuda dvanajsti. Ekipi sta vodila Zlatko Čuš in Miro Vindiš. (MZ) PTUJ • V SOBOTO POTAPLJAŠKO TEKMOVAHJE Na Ptujskem jezeru se bodo to soboto zbrali potapljači iz Slove- nije in Hrvaške in se ob 9. uri po- merili v podvodni orientaciji, popoldan pa še vspustu od mosta pri karting stezi v HajdoŠah do Ranče. Na tekmovanju za Odprti pokal Ptuj 95 pričakuje organi- zator, Potapljaško društvo Ptuj - Podravska regijska enota Ptuj, 15 ekip, za katere bo tekmovalo približno 40 potapljačev. V srečanje potapljačev se bo vključilo tudi Brodarsko društvo Ranča. (MZ) ZLATOLIČJE • VELIK VETERANSKI TURNIR V ZlatoliČju bo od petka do ne- delje (od 23. junija do 25. junija) eden izmed največjih veteran- skih turnirjev. Organizator je povabil 24 ekip, med njimi osem iz ptujske občine. V nedeljo ob 17. uri bo tudi eksibicijsko srečanje med izbrano vrsto vete- ranov in žensko vrsto, ki jo ses- tavljajo nekdaj uspešne sloven- ske igralke nogometa. (D.K.) VITOMARCI • NOČNI MALONOGOMETNI TURNIR V soboto, 17. junija, sta klub malega nogometa Bistro Lipa in KS Vitoraarci organiziralgj nočni turnir v malem nogometu. Pričel se jeob 20. uri s sodelovan- jem padalcev iz Moškajncev. S prvim udarcem ga je odprl državni svetnik Branko Brumen in tudi zaigral v ekipi KS Vito- marci. Sodelovalo je 24 ekip. Zmagal jeBistroGOGOizCelja, 2. Mesarija ROP iz Lenarta, 3. KMN Oplotnica. Turnir se je končal brez poškodb igralcev v nedeljo zjutraj. Topla pozno spomladanska noč je privabila veliko gledalcev. Pokale in na- grade bodo podelili v soboto na nogometni noči. (Z.S.) SLOVENJEGORIŠKA LIGA • JURŠINČANI ŠE VEDNO VODIJO Po zadnjem kolu igranja male- ga nogometa v slovenjegoriški ligi je še vedno v vodstvu klub malega nogometa Juršinci pred nogometaši Partizana in klu- bom iz Gabrnika. Trem naj- boljšim ekipam tokrat sledijo klubi malega nogometa Pirat, Konki, Žabica in Športno društvo Juršinci. Nogometaši imajo ta teden prosto, že nas- lednje kolo pa bodo igrali v četrtek, 29. junija, zvečer. (TM) OŠ L. PIVKA # IZBRA- LI ŠPORTNIKE LETA V četrtek, 15. junija, je bila v OŠ dr. L. Pivka svečana podeli- tev naslova športnik šole, ki sega je udeležila tudi ravnateljica Hilda Slekovec. Na prireditvi so se ob zabavnem programu, kot je bil nastop šolske plesne skupine, zvrstile kratke športne igrice za vse razrede. Proslava je bila obe- nem slovo od najvišjih razredov, ki so končali svoje osemletno šolanje. Med fanti si je naslov športni- ka šole pridobil Silvo Čuček iz 8. a. Drugi je bil Robi Bračič iz 8. b in tretji Davorin Gajser iz 8. a. Med dekleti jebilašportnicašole Darja Čagran iz 8. b. Druga je bila Martina Celeč iz 8.a in tretja Irena Jernejšek iz7. b. Osnovna šola je s to prireditvi- jo končala letošnjo nadvse uspešno športno sezono, saj so učenci šole v selekciji maribor- ske regije na republiških igrah osvojili 1. mesto v atletiki in 1. mesto kot ekipa, na področnih igrah Specialne oUmpiade pa so osvojili karenajstmedaljvatleti- ki. (S.V.) SAH / VELEMOJSTRSKI TURNIR 8. KATEGORIJE šahovsko društvo Ptuj se je po- novno izkazalo s kvalitetno šahov- sko prireditvijo - velemojstrskim turnirjem 8. kategorije. V zadnjih štirih kolih pravkar končanega turnirja je bilo nekaj presenečenj, med katere sodi prav gotovo poraz VM Petrosjana proti mojstru Željandinovu, ki je tako armenskega VM "potisnil" na 5. mesto. Domači MM Danilo Po- lajžer je v zadnjih štirih kolih zbral 2,5 točki, vendar pa je nekaj nepo- trebnih spodrsljajev v prvem delu turnirja vplivalo na njegovo končno uvrstitev. Norma za vele- Zmagovalec turnirja Hulak (levo). foto: Langerholc mojstrski bal je bila izredno visoka (8 točk iz 11 partij) in takoj na začetku je bilo jasno, da jo bo težko doseči. Tudi 6 točk za bal MM se je ob koncu izkazalo preveč, da bi uspel domači FM Rado Brglez. Razred zase so bili 2 hrvaška, ukrajinska, armenska in slovenski velemojster, ki so se zvrstili na vrhu razpredelnice. Ti in MM Bu- kal ter Polajžer so si priigrali tudi nekaj novih ratinških točk. Glavni sodnik turnirja medna- rodni sodnik FIDE Janko Bohak je s svojim avtoritativnim nastopom pripeljal turnir do konca brez vsa- kih težav. V pomoč mu je bil na- mestnik Boris Žlender, ki je obe- nem urejal dnevni bilten. Ob zakl- jučku turnirja se je v imenu organi- zatorjev zahvalil vsem, ki so kakor- koli prispevali k uspešni izvedbi turnirja, predsednik Šahovskega društva Ptuj Danilo Polajžer ter udeležencem skupaj z Jankom Bo- hakom predal zaslužene nagrade. Rezultati: 8. kolo: Hulak - Pe- trosjan remi, Topalovič - Cebalo 0:1, Bukal - Brglez 1:0, Željandi- nov - Sermek remi, Mihalčišin - Krumpačnik 1:0, Polajžer - Blatny remi; 9. kolo: Blatny - Hulak 0:1, Krumpačnik - Polajžer 0:1, Ser- mek - Mihalčišin remi, Brglez - Željandinov 1:0, Cebalo - Bukal 1:0, Petrosjan - Topalovič 1:0; 10. kolo: Hulak - Topalovič 1:0, Bukal - Petrosjan remi, Željandinov - Ce- balo remi, Mihalčišin - Brglez 1:0, Polajžer - Sermek remi, Blatny - Krumpačnik 0:1; 11. kolo: Krum- pačnik - Hulak remi, Cebalo - Mi- halčišin remi,Petrosjan - Željandi- nov 0:1, Topalovič - Bukal 0:1. Končni vrstni red: Hulak 8,5, Cebalo 8, Sermek, Mihalčišin 7,5, Petrosjan 6,5, Bukal 6, Polajžer, Željandinov 5,5, Brglez 4,5, Krum- pačnik 4, Blatny 2, Topalovič 0,5. ^S.R. Iia$tii|t nci meditcif initiiigu v Celjii ATLETIKA AnartJ Petrovič je uspešen tudi na nizkih ovirah. Foto: I.kotar V Celju je bil v soboto popol- dan tradicionalni mednarodni atletski miting s kakovostno za- sedbo, med nastopajočimi pa je bilo tudi nekaj atletov in atletin- ia iz Ptuja. Vanja Kotar je v teku na 800 metrov osvojila šesto •iiesto in popravila osebni in ptujski rekord za dobri dve se- l^undi ter je sedaj 2 minuti, 9 se- l^und in 16 stotink sekunde. Mi- 'enko Potočnik je z minuto, 55 sekund in 9 stotinkami zmagal v ^rugi skupini na 800 metrov, v ^iej pa je nastopil tudi Kristijan Pralija. V teku na 400 metrov z ovirami sta sodelovala Andrej Petrovič in Uroš Esih. Petrovič je v boljši skupini z osebnim re- kordom 55 sekund in 83 stotink osvojil peto mesto. Kotarjeva je prejšnjo sredo zmagala v drugi skupini teka na 800 metrov na velikem medna- rodnem mitingu v Trentu v Ita- liji, danes (v četrtek) bo medna- rodni miting v Zagrebu, konec tedna pa čaka ptujske atlete in atletinje finale atletskega poka- la, ki bo v Ljubljani, (-u) NOGOMET Stupd * llni