Posameana števHka stane 1 krono ija vsak četrtek in vetja s poanino vred ali v FUtiboiu s . Jiljanjem na dom za cuo ieio 4PK, pol leta 20 K, za četrl iela 1P K. ¡/¡ven Jugoslavije 50 K: Naročnina sc pošlje na uprev-nlsi.o „Slovenskega Gospodarja" > Mariboru, Koroška ces'a ši. 5 list se (iopošiljd do odpoved. iMaročaina se plačuje naprej. —:— Telefon, šiev. 220. —: Poštnina v drŽavi sns povsaitran«. 41. POUtC IN ZABUim Udje »Kalol. iiskovnega društva" dobi vaj* tisi brsi posebne naročnine. — Uredništvo: Koroška cesta št. 5. Roi opisi se ne vračajo. Upravnlšlvo sprejema naročnino, inserale in reklamacije. Cena inseratom po dogovoru. Za večkratne oglase primeren popust Nezaprie reklamacije so pošlntn« proste. —:— Telefon št. 220. — fts5£&i»fite«!>B?.s sfcsa*. 13. oktobra J.6SL1, •mm Laž ima kratke noge. S to staro slovensko prislovico je najbolje označen uspeli zborovanja samostojnih v Žalcu due 2. oktobra. Toliko laži so „borci za Staro pravdo", kakor imenuje „Kmejtijski list" samostojne glavače, zbranim kmetom in nekmetom nasuli v ušesa, da jim je bolestno zabrnela ušesna mrenica ter da so nehote odkimavali z glavo. Pred 28. novembrom 1&20 so mnogoteri verovali tem lažem, po Vidovem danu 1921 pa jim gredo na limanco le še najbolj verni in omejeni backL Z lažjo se je že predstavil svoj m poslušalcem minister Puoelj, ko je sebe imenoval kmeta ter. svoje ministro vanje proslavljal kot „vstajenje kmet-skega naroda, ko pride kmet clo vlade ,v državi", Na svoje oči so namreč kmetje giedaL podobo dobrorejienega musarja, ki mu pljug in lopata nista nikdar povzročila žuljev na roki. Človek, ki je obiskoval par let srednje šole, pri čemer mu je kmalu zmagalo ali sape ali pameti, ki je potem me-saril živino in ljubezen po nekaterih povestih ali novelah, ki jih j'e baje spisal, ki jo bil do ustanovitve samostojne stranke podpredsednik demokratsko stranke, tak človek je sicer liberalec, z dežele, nikakor pa ne pristni, pošteni krščanski slovenski kmet. Ravno taka laž je, čo se vladanje samostojnih. proslavljaj kot Vstajenje kmetskega naroda. Ni je zlahka večje laži, kakor je ta. Kje je vstal naš kmet? Na gospodarskem polju živi v najhujšem suženjstvu pod vsemočjo brezsrčnega kapitalizma, ki mu je največja opora centralistična ustava in centralistična državna uprava. Na političnem polju je izgubil vso samostojnost in samoodločbo ter je popolnoma izdan na milost in nemilost samovoljnosti uradništva, ki dobiva svoja po velia in navodila iz Beograda, za kine iove želje pa se zmeni toliko, kakor za lanski sneg. Na šolskem polju ima kmet samo pravico zidati in vzdrževati jsole, plačevati učitelje, nima pa ne trohico pravice, da bi govoril pri na-meščenju učiieljstva in, pri vzgojnem ustroju šol. In to se „kmdski" minister Puoelj drzne imenovati vstajenje kmetskega stanu! Laž, koii ni prime-jrel Se nikdar ni bil slovenski kmet tako nesamostojen tn odvisen, tako ibrez moči in brez pravic kakor sedaj, ko je s pomočjo beogradskega centralizma politično moč nad njim dobila v svoje grabežljive kremplje izdajalka samostojna stranka. Puoelj je v Žalcu centralistično u-atavo hvalil kot predpogoj uspešnemu delu. .Verujemo, da je glasovanje ! | za centralistično usi|avo bilo predpo-i goj uspešnemu delu za njega, ker brez ! tega. predpogoja nc bi uspešno delova li samostojni poglavarjj: ne Puoelj ; kot minister, ne Urek kot zbornični podpredsednik, no kmet dr. Vošnjak kot poslanik v Pragi. Brez tega predpogoja ne bi ne Puoelj ne .Urek vlekla mastnih plač za svoje „uspešno" delo. Da pa bi bila centralistična u-stava in centralistična uprava predpogoj za ¡uspeh in uspešno delo slovenskega kmeta, ob taki trditvi se morajo mesarju Puclju celo krave j smejati! Pucelj jo slabo zadel, ko je tiste, ki govorijo zoper sedanjo ustavo ter zahtevajo nje revizijo, imenoval gol-Ijače. Takj ljudje so v ogromni večini med slovenskim narodom, ,Ti ljudje bodo pri prihodnjih volitvah dokazali, da. niso goiljači, marveč možje značaja in poštenosti, in zato bodo samostojne kolovodje, te velikanske golljar če obljub, kujskarij j,a laži,, natirali nazaj v liberalne brloge, iz katerih so iZb li ti politični sebičnOži in sleparji Samostojnežem ne pomaga nič njihovo lažnjivo hvalisanje z gospodarskimi uspehi. Kateri so gospodarski uspehi samostojnih, za kmetsko ljudstvo? Početvorjeni zemljiški davek, o-gromni dohodninski in vojni davek, početvorjena trošarina na vino v znes ku 1 K 40 vin. za liter, trošarina na sladkor v znesku 18 K, druge velike trošarine, uvozna carina na železo povečana za 300%, na 5% povečano pristojbino pri prenosu posestva,, pri hekupu posestva itd. Ne bi kmalu prišli na konce, ako bi hoteli našteti vs • te velikanske uspehe samostojnih. Niti popolno opustitve izvozne carino za živino niso dosegli. Nič ne pomaga samostojnim laž, ki je na žalskem shodu našla pot skozi ministrsk i u.ita Pucljeva, češ, da so klerikalci zoper znižanje izvozno carino pri živini. Kmetska zveza in Ljudska straji ka jo zahtevala ne samo znižanje carine, marveč popolno opustitev carine. Poslanec dr. Hohnjeo je 1. avgusta na finančnega in, poljedeljske^a ministra poslal interpelacijo, v kateri j>. zahtevat neomejen in carine popolnoma prost izvoz vseh vrst živine, v ži" vem in zaklanem stanju in prepoved i?voza krmil (sena, slame, otrobov). Ministrski spomin P.ucljev mora, biti j ako slab, da je na to pozabil. Go pa ^ pozabil, pa drugače govori, kako naj sodimo o resnicoljubnosti takega človeka ? Na žalskem shodu je med drugimi tudi. nastopil po rodbini nemšku-tarski Drofenik, ki je sebe prišteval med zidarje, ki zidajo našo narodno državo. Človek, ki je obiskoval nemško gimnazijo v Celju ter je preziral slovensko nižjo gimnazijo, se sedai smatra za zidarja naše narodne jugoslovanske države! Ubogi slovenski kmet, kateremu nemškutarski žgan-jarji zidajo državo! Pri našle vaju svo.ih in svoje stranke zaslugi za slovensko kmetsko ljudstvo* je Drole-n|k pozabil omeniti to svojo veliko gospodarsko zaslugo za slovenskega i kmeta, da je pred dvema letoma na | zborovanju v Celju z vso odločnostjo nastopil zoper to, da bi naša država prevzela nekdanja avstrijska \oina posojila, odpadajoča na slovensko o-zemlje. Drofenik je pozabil na ta svoj gospodarski uspeh, slovenski kmet pa ne bo nikdar pozabil, da mu Droie-| ni!{ in drugi samostojni glavači hočejo požreti njegov denar, ~ ki ga je na ta ali drug način prisiljen vložil v vojno posojilo nekdanjo države V Žalcu tudi ni manjkalo velikega resnicoljuba iz Globokega, gospoda Urpka. Besedičil je tako, da so se poslušalci morali, če bi tudi ne hoteli, spomniti na ljudski pregovor, ki se je udomačil na Štajerskem: „Laže kakor Urek". Lažnjivi klju-kcc iz Globokega pa je imel ip nesrečo da je proti njegovi volji iz njegovih besed buknilo nekaj resnice. Tako je n. pr. Urek posJjanca opredelil kot človeka, „ki posreduje ljudsko vol jo. Ce poslanec tega ne stori, je izdajalec svojih volilcev, narod pa je dolžen, da {?a izbacne". Urek iz Globokega, s tem si opredelil svojo usode! Narod te bo že izbacnil kot izdajalca, ker nisi posredoval in zastopal ljudske volje, ki, zahteva slovensko samoupravo, avtonomijo zedinjene Slovenije, marveč s' iz sebičnih ozirov izdal samostojnost, samoodločbo in samoupravo slovenskega kmetskega lju 1 siva. In ko si v ZaJcu v svoji veliki nepremišljenosti izustil besede, „da je dotičnika, ki je kriv visokih davkov treba zapoditi", si zožil tisto vrv, ki ti bo v Posariu zadrgnila politično življenje. Sedanjih visokih davkov je v največji meri sokrlva Samostojna kmetijska stranka in njeni poglavarji, ki vedno gledajo samo na lastni dobiček, ne pa na to, da bi pomagali ljudstvu in mu olajšali neznosna gospodarska bremena. Se eno neumnost je Drek bleknil v Žalcu, za katero mu Samostojna stranka ne bo hvaležna. Govoreč o samostojni kmetijski organizaciji, je rekel: „Ker se nekateri boje vraga, zato se ne organizirajo". Potemtakem se v samostojni organizirajo in zbirajo taki, lci se vraga ne bojijo, marveč se kot njegovi somišljeniki z njim pajdašijo. Lepo pajdaš- tvo! Tako je shod v Žalcu samostojno prec! našim ljudstvom positavil v pravo luč. Kam gre ter! linančui minister je sam prijznal, da Slovenci v redu plačujejo davke, Hrvati tudi, o Srbih so pa to ne da reči. ker ni zemljiških knjig in urejene davčne uprave. .Tako torejj, mi pla čujemo in sicer v popolnem redu, na podlagi knjig, tako da vemo, koliko smo plačali letos, koliko smo dali lani in zato imamo tudi pravico vpcaša-ti. ,;Xam gre ves ta denar?" Davčni vijak vedno silnejše pri« tiska, vlada torej molze državljane ! brez primere, državni dohodki se na ta r.ačin povečujejo, povečujejo se pa tudi v veliki večini in z velikim raz-I mahom državni izdatki iu tako se mo-! ra vprašanju, kam gre denar, pridružiti še zahteva,- po kontroli teh ogromnih izdatkov., , Državni gospodarji nimajo čistih rok, svoje posle vršijo pri zaprtih j vratih, jasnih vprašanj in odgovorov se izogibljejo, radi bi vse pripeljali ; tako daleč ter se L ako osamosvojili, da bi lahko vsakega, ki vprašuje in tlrja, na kratko zapodili: „Jlajdi, ni-j maš besede, nimaš pravice, da vp.ra-i Saš!" V tem oziru so z nasiljem in pravo balkansko iokavostjo že precej do-! segli, ostalo bi pa še več umazanih | kupčij na narodno škodo prikritih, da niso v medsebojni tekmi za protit tako strastno zagrizeni. V strankarskem j boju, v tekmi in medsebojnem očitan-: ju po raznih listih, se najde marsikaj i kar nam sestavlja strašno in gnusno ! sliko špekulativn'ega in umazanega ■ gospodarstva na .visokih vladnih me-' stih. > Najhujša rak-rana tega gospodarstva je • brezvestnost raznih špekulantov na vladi, ki izrabljajo državne prihode v povišanje državnih Izdatkov, Ti plačuješ davke in ta krvavo prislužen in s teško iauko odštet denar porabi špekulant na vladi za to, da naprti državi novo breme dfllgpv in izdatkov, • Z državnimi dohodki se ne urejujte država, no boljša se promet, ne podpira so naša industrija, in na3e poljedeljstvo, ne oskrbujejo ¿o revni državljani, invalidi in sirote, — vefijt del se uporablja za dijete in> prolite raznih izkoriščevalcev na vladi, Ne spuščajmo so za sedaj v, to, kol'ko državnega denarja se porablja za a-gitacijo vladnih strank, kake ogromno svote so izdali za usitavno kupčijo, o- Zaklad na otoku. i« iMiglafikaga prevedel Paulua. (Dalje.) Silver in tovariši so bih šo takiji «t« metrov za menoj. „Jim!" sem ga čul vpiti. Seveda ga nisem poslušal Lomil ¿8 skakal sem skozi drevje, so plazil po tleh in hitel naravnost naprej, dokler mi niso odpovedale noge m tudi pUuSa. XIV. Ves vesel sem bil, da 33.n tako lepo zvodil Silvorja za nos. Zato sem si privoščil nekoliko počitka in užitka ter z zanimanjem pogledal po čudni deželi krog sebe, Spodaj pod menoj je ležal nizki , močvirni obrežni pas, poln vrb, trsti-čja in grdih, meni nepoznanih moč -.virnih dreves. Knog meno se ,;e raztezala odprta, nekoliko više ležeča. m>-Sčena, valovita ravnina, dolga kako miljo in obraščena z maloštevilnimi bo ri in mnogim grčastim dreviem, po -dobnirr v rasti našim hrastom, a bledega listja, kakor ga imajo naše vr -be. Ravnina se je polagoma dvigala v jgrič, ki je strmo rastel v dva čudno oblikovana skalnata vrha, blesteča se v žgočih solnčnih žarkih. Žive duše nisem videl in ne sli šal. Otok je bil gotovo neobljuden. — Moji tovariši so bili daleč za menoj in drugih živih bitij ni bilo krog mene , ko neme živali in ptiči —. Stopil sem naokrog. Tu pa tam so rastle ovetlice, kakršnih še nikdar poprej nisem videl, tu in tam sem naletel celo na kače. Ena je dvignila izpod pečine svojo glavo in strupeno siknila proti moni. Nisem slutil tisti -J krat, da sem so srečal z nevarno ka-| čo klopotačo —, Dospel sem do razsežnega, hra-sfovju podobnega grmičja. Nizko je bilo, kakor našo robidovje. Deblo, in veje so bile čudno grčasto zavite, listji; je bilo gosto kot slamnata streha. Gr-mičje je rastlo nizdoli po eni izmed j peščenih valovin in segalo do roba širokega, s trstičjom porastenega moč -.virja, skozi katerega se je eden obeli potočičev cedil v pristanišče. Močvinjo se je kadilo od vročega solnca in o -zračje je drhtelo od dvigajočih so sopar. Kar začujem v irstičju nenavaden šum —. S plašnim „kvak kvak" zleti divja raca, za njo druga in tretja in kmalu visel nad močvirjem cel oblak ptičev, ki so kričavo krožili po zraku. Koj sem zasodil, da se .kateri mo-;in tovarišev plazi ob robu močvirja. In nisem se motil. Oddaljeni človeški glasovi so mi prišli na uho, so prihajali vedno bliže in postajali ved no glasnejši. .To me je preplašilo in urno sew zlozel pod najbližji grm. Tam sem so skril in poslušal, tih kakor miš — Drug glas mu je odgovoril in nato je iznova začel prvi glas. Spozna! som v njem Silverja. Nadolgo je nekaj pripovedoval in od časa do časa ga je drugi glas prekinil. Resno, skoraj strastno sta govorila. Toda še nisem razumel nobene besede. Končno sta umolknila. Morebiti sfu sedla. Njuni glasovi se. mi niso več bližali in tudi ptiči nad njima so se pomirili in posedli k drevju. Vest so mi je oglasila, da zane -mar jam svojo dolžnost. Ce sem že bil toliko lahkomiseln, sem si pravil, in »em šel s temi rokovnjači na suho, bi vsaj nekaj dobrega naj storil in šel poslušat, kaj govorita, in da je krat-komalo moja dolžnost, zlezti kolikor mogočo blizu do njiju po temle grmi- Precej natančno sem si izračunal kcaj, kjer sta sedela. Ne samo po njunih glasovih, ampak tudi po obnaša -nju onih par ptic, ki so jima še ¿Tožile nemirno nad glavama. Po vseh štirih sem lozel, počasi, pa stanovitno sem se jima bližal. In ko sem končno dvignil glavo in pogledal skozi odprtino v listju, sem ju videl spodaj v majhni dolinici ob moč -virju, krog in krog obdani z drevjem — Silverja in še enega mornarja, Solnce ju je polno obsevalo. Sil • ver je bil gologlav, njegov klobuk je ležal polog njega na tleh in njegovo veliko, mehko, bledo lice, vse žareče od vročine, je bilo obrnjeno k tovarišu prijazno, skoraj proseče. „Prijatelj", mu je pravil, „vse za raditega, ker si zlata vreden, zlata s1, vreden, rečem ti! Ce bi te no imel tako posebno rad, ali misliš, dn bi te bil posvaril — ? Vse je pri kraju — ne-da so voč pomagati, ne izpremeni'1 —. Le da te rešim, ti to pravim. Co bi eden ali drugi tehle divjakov to zv del — kjo bi bil jaz, Tom — povej, ieje bi bil —.?" (Dalje firihj glejmo sil rajši. kako oskrbuje državo z raznimi nabavami ter jo s tem .tlačijo v doigovo in na rob propasti. Srbjanski politiki so v prvi vrsti trgovci, ki gredo pri vsem svojem delu, pri vsem svojem političnem stremljenju za ciljem osebnega dobička. Najbolj se zavzemajo za poslaniiška mesta v drugih državah, da lahko svojo uradiio oblast združijo s kako dobro trgovino. Vsi ne morejo biti konzuli in poslaniki, zato se pa trgajo za razne nabavne posle seveda tu-F v tujini. Pri vsakem ministrstvu se sestavljajo komisije, ki hodijo na se strani sveta kupovati to in ono. Pretveza se hitro najde, komisija vtakne v žep mastne dijete in razne dru-g!8 stroške ter jo odkuri. Po Nemčiji je stalno okrog 20 SHS nakupovalnih vomisij, ki požro ogromne zneske na stroških ter si tudi pri trgovcih zaslužijo velike provizije in napitnine. Na kakovost blaga se ne ¡žleda, saj je itak za „državo", gleda se na o. kateri trgovec bogato nagradi posredovalca. Vsak beograjski politični prvak ima svoje trgovske zvezo, da z iijimi baranta na račun vlade. Pri ta-jih trgovcih se kupuje tudi to. kar bi se lahko doma nabavilo. Za vojaštvo se rabi sedaj po 50 tisoč železn>h postelj, zdaj velike količine obuval, torb grmenja in vse to se kupuje v tujini. Vsak čas gre zopet po par; pukovni-icov in podpukovnikovj kupovati orožje pred kratkim kar za 165 milijonov (JU-aarjev, čeravno se pripravlja pri nas doma velikanska iabrika orožja, ki se je pogodila že za petletno popolno o-skrbo naše vojske z orožjem in muni-oijo. Kupuje se neprestano, brez redu in potrebe samo zato, da se beograjski prvaki bogatijo in šopirijo. Domači trgovci in podjetniki se prezirajo, in 3e to malo, kar dobivajo naročil od države, "se jim le po dolgem odlašanju in prav skopo plača. Nabave v inozemstvu so silno drage, ker kupuje država za najvišji tečaj tujo valuto, komisije veljajo mnogo denarja, razven tega pa podražu-jejo ceno blagu — velike provizije,, ki se priračunavaio k ceni. To bi vladinovci lahko že davno uvideli, pa nočejo, ker so ravno te provizije in dobički glavni cilj njih državotvornega dela. Prav je imel tisti Anglež, ki je dejal, da je naša država sicer dober, prvovrsten avtoma' bil, ki pa ima divj aka- hote n tot a za voznika. Upamo, da se pri tej divji vožnji ne razbije voz, temveč voznik-divjak. Manifestacija zveze v Županske Celju. Kaj takega Celje ni videlo: odličneiši naši možje, naši župani in občinski svetovalci, odborniki in namestniki — krog 1000 — so se zbrali zadnjo nedeljo, dne 9. oktobra, okrog našega voditelja dr. Korošca. Ze prejšnjo soboto so prihajali iz najbolj oddaljenih krajev: od Noveštitte, iz Solčave. Dravograda in Slovenjgrad-ea, š Posavja. Večina jih je prišla v nedeljo jutro. Vseh 12 sodnih okrajev je bilo častno zastopanih. Mož ni u -strašila dolga, celo 6—7urna pot, ki so jo morali nekateri storiti peš do podaje, mnogi so se pripeljali po 5 ur aaleč z vozovi. Velika dvorana Nar . GOma, v kateri so je vršilo zborovanje Županske zveze, je bila natlačeno polna. Zborovanje je vodil predsednik Županske zveze za celjsko okrožje — narodni poslanec in župan Skoberne. Ko je pozdravil zborovalce, predvsem mil. g. opata celjskega, dr. Korošca, in poslanca Pišeka, je podal besedo dr. Korošcu, ki je v enournem govo -ru očrtal političen položaj. Možje, ali vam m srce gorelo, ko ste ga poslušali, kako je govoril o temeljili in zahtevah krščansko politike? Ali vas ni srce zabolelo pri misli na sedanjo našo vladno politiko, ki je tako nesrečna pred vsem za to, ker ni krščanska i Namesto žal obolelega poslanca g. Krajnaa, ki smo ga na zborovanju pogrešali vsi, je dr. Ogrizek govo l o avtonomiji občin ir. o pravicah župa -nov, Ki pa jih morajo tudi znati rabili .Tajnik Krajnc je poročal o orga -nizaciji Župansko zveze in o njenem dosedanjem delovanju. K besedi so je oglasil tudi vedno zanimivi naš Ran-Čigai, po domače fl&imGg iz St. Jurija olj Taboru, ki je predlagal, da se izreče Jugoslovanskemu klubu in nje*-govemu načelniku dr. Korošcu neomajno zaupanje. Njegov predlog je bil z burnim navdušenjem pozdravljen. Poleg resolucij, zadevajočih avtonomijo občin in pravice županov, so bile sklenjene posebno sledeče reso -iuoije: 1. Način popisa živine in vozil se naj omili ter določi popisovanje tudi v manjših krajih. 2. K vojaškim naborom naj se ne sili kai polovica občinskih odbornikov ali pa celo Še več, temveč naj zadostuje, da spremljata mladeniče poleg župana samo 2, kvečjemu 3 obč. odborniki. 3. Pokrajinska uprava naj izda po litičnim oblastvom primerna navodila, cla so poročila županstev, zlasti pa sklepi občinskih odborov, ne bodo še le kontrolirali po orožnikih, marveč da se bodo sklepi občinskih odborov uvaževali v polnem obsegu. Ob 'Al. uri je poslanec Skoberne zaključil 3 in polurno veličastno zborovanje s pozivom, naj vsi zborovalci delajmo na fo, da v najkrajšem času v vsaki občini vsi občinski odborniki in namestniki našega mišljenja pri -stopijo k Županski zvezi. 9. 1921 pa ostani vsem našim županom, občinskim svetovalcem, odbornikom in namestnikom v trajnem spominu! Politični ogled. Kraljevina SHS. Kralj je še vedno na Francoskem in sedaj se riiudi pri njem še ministrski predsednik Pašič. Ako ne bo do 20. oktobra nazaj v Beograd kralja in ne Pašiča, zopet ne bo sklican za ta dan parlament, kakor se je obetalo. Nevarno je obolel zdravstveni minister. Ministri, ki so še v Beogradu, se posvetujejo , kako bi znižali previsoki državni proračun za 1. 1922, ker so državne blagajne prazne in davki že tako visoki, da jih je nemogoče povišati. V italijanskih B ? n e t -k a h se posvetujejo zastopniki Mad -žarov, Avstrijcev in Italijanov, kako bi mirnim potom pomirili Madžare in Avstrijce radi Zapadne Ogrske. Samostojna reška drža-. v i c n je dobila novo vlado pod predsedstvom Zaneiie. Iz Avstrije prihajajo poročila, da bodo vsled ničvredne valute Av strijci v vsakem oziru dogospodariii. Iz Rusije pa poročajo o strašni lakoti, ki razsaja po nekaterih gu-bernijah. Kar cele ruske vasi zapuščajo sestradane kraje in se preselju - j jejo v Ukrajino. V samarski guberniji : je tako pomanjkanje živil, da se pre- I življajo ljudje s koreninami in z list- j lern. Velik ljudski tabor £a ves gornjegrajski okraj se vrši 16. oktobra ob 3. uri popoldne pri Sv. Frančišku v Go nji Savinjski dal ni. Govorijo: Dr. Korošeo, poslanca Puše njak, Kranjc in drugi. — Po zborovanju sestanek županov, občinskih odbornikov in odbornikov vseh Kmetskih zvez gor njegrajskega okraja. Tabor se vrši ob vsakem vremenu! V slučaju slabega vre men^ bo shod v župnišču! — 16. oktobra mora biti zbrana vsa gornjesavinjska dolina krog našega voditelja dr. Ko ro š ca! Nclii shodi. Strokovna zveza, skupina Lajters Berg, ima v nedeljo, dne IG. oktobra, ob pol 5. uri popoldne shod v Mariboru v Splavarski ulici. Shod Slovenske kmetske zveze in Slovenske ljudske stranke bo na Haj-dini pri Ptuju v nedeljo, dne 16. ok -tobra t 1., po ranem cerkvenem opravilu. Govori narodni poslanec dr. J. Hohnjeo, Celje V nedeljo, dne ¡6 okt. sc vrši sestanek tukajšnje Dekliške zveze v hotelu »Beli vol«. Vse članice in ne-članice so uljudno vabljene. Kostrivnica. V nedeljo dne 9. t. m. se je vršil pri nas sijajno obiskan shod SKZ, na katerem je poročal o političnem položaju in o vseh važnih gospod darskih vprašanjih poslanec Vladimir Pušenjak. Soglasno so ee sprejele re-zolucije, v katerih se odobrava borba za avtonomijo, zahteva pravična odmera davkov, zahteva izplačilo vojnih posojil ter izraža zaupanje poslancem SKZ. Ustanovila se je krajevna organizacija SKZ, katera se bo krasno razvijala. Tedenske novice. Državni proračun so nagnati posamezni ministri v tako višine, da že sami uvidijo, da ga ne bo mogoče — plačafi iz državne blagajne na nobeden način. Sedaj se bavijo gospodje ministri s tem, kako bi zmanjšali ta nepljačljivi proračun? Dosedaj so sklenili, da bodo zmanjšali proračun na ta način, da ukinejo na ljubljan' skem vseučilišču medicinsko in tehnično visoko šolo. Priiškrniti pač hočejo zopet Slovence! Minister za so-cijalno politiko dr. Kukovec je odvzel invalidsko podporo našim invalidom z 40% delanezmožnosti. Poljedeljski minister je zmanjšal svoj proračun, ki je bil določen za prospeh kmetijstva za 12 milijonov. Ko so prišli ministri do vprašanja: "Ali naj znižajo tudi ministrske plače in poslanske dnevnice pa so rekli: Ne! Ministri Še bodo za-naprej vlekli mesečno nad 64..000 K, poslancem pa bodo zvišali dnevnice od 400 K na 600 K. .Tako zmanjšuje pri nas proračun vlada, v kateri se-j dijo od Slovencev pri njenih koritih ; demokratje in samostojni» Za pravoslavno versko upravo naše kraljevine je postavil minister j ver v državni proračun za leto 1922: 141,246,436 ,K; za katoliško pa: 10 mi-' lijonov 903.993 K. Razlika med obema znaša 130,342.443 K. .V naši državi te katoličanov 4,474.869, pravoslavnih pa 5,454,122. Presneto veliko milijonov bo šlo več iz žepa davkoplačevalcev za pravoslavne kot pa za katolike, dasi-ravno je pravoslavnih 47%, katolikom pa 39%, Tako se godi pač pri nas pod demokratsko samostojno vlado, k. .,ni" proti veri, pač pa rajši z več milijoni podpira pravoslavne kot pa katoličane. Dobro bi bilo, da si ravnokar navedene številke zapomnijo vsi Slovenci, ki so katoliške veroizpovedi. Izdatki za gledališča v našem proračunu. Za gledališče v Beogradu K 24,509.760, za gledališča v Novem-sadu, Skoplju, .Vršcu, Nišu 9,556,880 K, v Bosni K 1,876.650, v Splitu nad 2,000.000 K, v Zagrebu K 20,621.460, v Varaždinu K 200.000, v Osjeku nad 4,000.000 K, za gledališko šolo v Zagrebu K 300.000, za gledališče v Lju bljani K 10,673.964, v Mariboru kron 1,200.000, v Celju K 100.000. skupa., K 75,038.714. Nad 75 milijonov kron se potroši na leto za gledališča. -Toliko ne izda nobena država za zabavo mestnih, bogatih slojev, Ogromno število bank, -ki imajo milijonske do bičke, bi lahko dobro polovico te svote prevzelo, preostali milijoni pa bi so naj uporabili za uvedenje zavarova -nja za starost in onemoglost. Z uvedbo zavarovanja za starost in onemog lost bi se storil velik korak v socujai ni zakonodaji naprej* zadovoljilo oi se delavske sloje in bi mnogo bolj nalivalo na konsolidacijo in ureditev o težave kot — zloglasne obznane in zakon o zaščiti države. Znani sloveno- in hrvatoljub St. Protič se je mudil zadnje dni v Zag rebu. Razgovarjal se je z vsemi poli tiki iz opozicije in poslušal njih' tež -nje. Protiču so priredili opozieijonalci obed, na katerega je povabil znani Radič vse vodje hrvatske opozicije. Po razgovoru, katerega je imel Protič v Zagrebu, je zopet dana možnost, da se pod Protičevo vlado pobotajo Šibi in Hrvatje, Protič se je vrnil iz Zagreba v Beograd zadovoljen z us pehom, katerega je dosegel s svojim obiskom pri zagrebški opoziciji. De mokrate 'in sploh vse vladinovce pa je strah pred politično kašo, katero jim počasi kuha Protič. V našem paradižu ... Na shodu Samostojne kmetijske stranke dne H. novembra 1920 .(pred volitvami) v Re-Berjovi gostilni na Pernovem pri Zal cu je znani kričavi Drofenik izustil le le preroške besede: „Korošca in celo njegovo stranko bomo mi Samostojni pregnali iz vladnega paradiža in mi bomo imeli besedo tam. In tedaj bost? vi kmetje, obrtniki in delavci čutili . da si mi sami la-hko ustvarimo para- diž na zemlji," Vprašamo zapeljati® vjj lilce: „Kako pa se kaj počufite r paradižu, ki so vam ga pripravili samostojni preroki Pucelj, Urok, Drolfc. nik, Mrmolja, Kirbiš in dr. .VošnjakS Silni davki, nova vojaška bremena, rastoča draginja, milijonska razmetavanja davčnega denarja, vedno večji nered v državi, padajoča vrednost dd« narja, vedno več dolga, prodana samouprava Slovenije — to so znaki paradiža, ki so nam ga pripravili „sa» mostojneži"!." a ■ ■ Hajd nazaj v mesnico! Pucelj je na žalskem shodu, bijoč se na svoje široke »krščanske« prsi, slovenski duhovščini kazal pot nazaj v cerkev. Pucelj gotovo ne hodi po nedeljah v cerkev, ker ne ve, da naša duhovščina vestno izvršuje svoje dušnopastirske dolžnosti. Njegova »bogaboječnost« je tolika, da se skrbno ogiba in boji cer kve. Ako pa Pucelj hoče, da duhovnik ostane samo v cerkvi ter se nič ne briga za politiko, potem Puclja vprašamo: Zakaj pa nisi ostal v svoji mesnici? Po Pucljevem modrovanju je torej povse upravičen vsklik : Pucelj, hajd nazaj v mesnico! Izstop iz Samostojne. Z&P&U&npo sladkih besedah, ki so postalo strup za slovensko ljudstvo, f pmamljen po praznih obljubah laži-prerokov, ki se izdali slovenskega kmeta za Judeževe groše, sem bil načelnik SKS' na Dobrni. Izdajstvo kmetskih koristi in v-nebovpijoče krivice, storjene slovenskemu narodu na njegovi svobodi in n-gledu, so mi odprle oči, da se s studom obračam od stranke, kateri pravijo „Slovenskega Kmeta Smrf." Z; veseljem vstopam v vrste krščanske K, Z., katera ima na svojem praporu zapisano: Boj korupciji, sebičnosti ter sirahovladi! Enako kakor jaz zapeljanim pa kličem: Kateri še nist« dosti okusili pasjega biča sedanjih razmer, spreglejte! Ne tirajte naroda še globlje v prepad tužnih razmer. Za morebitno napade na to svojo izjavo pa izjavljam enkrat za vselej in v»r kemu, da čimbolje bi se me napadate, tombol si bom štel v čast in dobro zavest, 'da sem vstopil v. stranko odkritosrčnih prijateljev in poštenih mož . Bog Živi KZ! — Dobrna, dne & akt. 1921, Janez Korenakt Samostojni poslanec Mermolja še vedno ni pojasnil, na kak način si je mogel pridobiti v par letih kar pol milijona kron. Mermolja! To je boj za svojo »Staro pravdo«, namreč za svoj lastni žep. Polpo8lanec Kirbiš in znani Lipov Tuna sta na živinskem sejmu dne 11. t. m. v Mariboru hujskala, češ: »Klerikalci so krivi, da ni Italijanov«. Tako kosmato laž si dovolita generala Samostojne. Da je ukinjen izvoz, je sokriva Samostojna, ki sedi v vladi v Beogradu in se s svojim Pucljem poteguje za blagor verižnikov, izvozničarjev in mesarjev, Naša stranka ni v vladi, radi tega je ne zadene nikaka krivda. Nevarno obolel ¡e naš eden najbolj delavnih narodnih poslancev g. Davorin Krajnc. Zopet novega župana je dobila Ja-renina v osebi našega vrlega pristaša Franca Šparl. Prvotni župan Anton Lorber je odložil županstvo radi bolezni, nato je bil izvoljen županom enoglasno Franjo Šparl. Neusmiljeni uradniki. Vodja kr. davčnega okrajnega oblastva v Ljutomeru, neki Perne, pritiska s tako silo na naše kmetske posestnike in kinoteke obrtnike z ¡dohodnino in z vojnim davkom, da temu ni para. Pred sabo imamo ta-le slučaj: V Logarovcih ima Franc Dreu domačo malo usnjarno» On izdeluje za domače ljudstvo podplate iu usnje, ponajveč iz svinjskih kož. Dreu je bil do preobrata v armadi Obrt je skoro docela počivala. Ta mož je vdovec. Ima malo posestvo, i5« vojski je začel zopet po malem s svojo obrtjo In veste, kaj je učinil Per-ne s tem ubogim in pridnim obrtnikom? Dne 14. septembra t. I. mu je naknadno predpisal 11.142 K 91 vin* dohodnine za leto 1920 in 55,568 krofl vojnega (?!?) davka za leto 1919! To je vnebovpijoča krivica! Dreu se je dcer pritožil jiroti takemu krivičnem« predpisu. Ce bo moral plačati to ogromno svoto skupno 66.710 K 90 vin., mora povezati svoje reči v culico ter iti s trebuhom za kruhom. . v In g-Perne še dobi nagrado . * v Take reči se godijo pri nas v času. ko je na krmilu liberalm^samostojna vlada* Zaradi kontroliranja kleti iu pri ¿ave pridelanega vina finančnim op-tamom je med ljudstvom veliko razburjenje. Mnogi mislijo, da bodo mo rali zojpot plačevati od vina trošarino, katere so bili po zaslugi dr. Korošca pridelovalci vina doslej prosti. Drugi zopet menijo, da se vrši to poizvedovanje o pridelanem vinu zaradi odmero osebne dohodnine. Na nedeljskem shodu Županske zveze v Celju so župani in občinski odborniki posebno v tej zadevi mnogo popraševali. V imenu Županske zveze celjskega okrožja se je Tajništvo Kmetske zveze v Celju obrnilo do itnanfinega o-krajnega oblastva v Cel^ju in tam izvedelo, da nima kontroliranje pridelanega vin a z oiSebno dohodnino nič opraviti. Na okrajni upravi finančne kontrole v Celju pa so izjavili, da prijava pridelanega vina tudi nima namena, da bi pridelovalci vina mora i troSarino plačati. Trošarino na vino bo tudi odslej plačeval samo kupec in ne pridelovalec vina. Okrajna uprava finančne kontroie je izrečno povdarjala, da ima prijava pridelanega vina samo namen, da dobi finančna kontrola evidemeo ali pregled pridelanega vina. Tudi če mora pridelovalec vina, ako vino proda, zopet na-aprava finančne kontrole je izrečno jo prodal in komu, ne bo plačal trošarin® on, ampak kupec. Naznaniti pa mora zato, da se kupcu odmeri trošarin*. , ¥ ceniln» komisijo za dohodnino za politični okraj Celje (sodni okraji: Celj», Gornjigrad, Laško, Šmarje in Iransko) so bili dne 25. septembra s .600 glasovi proti 383 samostojnim in 61 mešanim glasovom izvoljeni sledeči naši kandidati: Kot člani: iz sod. okraja Celje: Josip Rataj, posestnik m župan, Hrušoveo št. 12, St. Jur ob plini žel., in Franc Jurhar, posestnik v yrbju pri Žalcu iz sodnega okraja La^SKo: Juri1' Krajiio, posestnik, La-homšet Marijagradec. Iz sodnega o-krajft Šmarje: Janez Cakš, »osestnik. Koretno Št- 18 pri Šmarju. Iz sodnega okraja Gornjigrad:. Franc Stiglic, posestnik, Rečica ob Savinji. Iz sodnega (¿traja Vransko: Jože! Kladnik, posestnik, Vransko. Kot namestniki: Iz sodnega okraja Celje: Val. Samec, posestnik. Runtole. Sko?javas pri Celju, in Jakob Svent, posestnik, Klane pri Dobrni. Iz sodnega okraja Laško: Vinko Lapornik, posestnik in župan , Sv. Lenart nad Laškim, Iz sodnega okraja Šmarje: Matevž Strašek, pos. in župan, Sv, Ema pri Šmarju, Iz sodnega okraja Gornjigrad: Iv. Let-nar, posestnik in župan, Luče (Gorn. Grad), Iz sodnega okraja Vransko: Anton Rančigaj, posestnik, Kaplja pri St- Jurju ob Taboru. — Prizadeti davkoplačevalci pristojnih sodnih okrajev se naj obračajo na Tajništvo SL-S V Celju (.Beli vol), da poda isto potrebni materijal našim zastopnikom v eenilni komisiji. — Našim zavednim somišljenikom v celjskem okr. glavarstvu iskreno čestitamo k lepi zmagi! Umrla je v. Mangi pri Planini \ starosti 20 let pridna mladenka Mar. Jazbinšek Istega dne je umrl tudi njen dedec Mihaiel Oprešnik. Obe kršiti so v istem času položili v hladen grob. V cvetu svoje starosti, šele 18 let star. je dne 29. septembra umrl vrli mladenič Franc Zalokar iz Sla -tine pri Planini. Komaj ko so njegovo truplo odnesli na pokopališče, so položili na mrtvaški oder njegovo sestro, vrlo mladenko Kristino, staro 23 let. Vsem svetila'večna luč! Skrb za invalide. Ministrski svet v Beogradu je sklenil da se odtegne invalidska pokiojhina £vsem vdovam, ki' S» niso 40 let stare, ki nimajo o-trok in so za delo sposobne, nadalje ge odtegne pokojnina invalidom, ki so dosedaj prejemali pokojnino v znesku 60 odstotkov, končno izgube pokojnino tiste družine, ki plačajo letno nad 120 K direktnih davkov. Tako torej skrbi sedanja liberalna vlada, v ka/-teri sedita samostojni minister Pucelj in demokratski minister dr. Kukovec za naše invalide! Iz Dravo vozijo vodo po 1 do 2 uri daleč v. mariborsko okolico.. Tako velikega pomanjkanja vode Še stari ljudje ne pomnijo. Drava je na mnogih mestih tako nizka, da jo lahko — mirno prebredeš. MladeničHibljalec. V nedeljo na večer so vaški fantje kričali v Nem-Sfci vasi pni Ribnici na Kranjskem . Razgrajajoče fantaiiae je posvaril 30-ietni fant Jožef Cešarek, ki je bil zelo miren mladenič, Na to svarilo je odgovoril lOletni trgovski pomočnik s strelom iz samokresa. Kroglja je Ce-šareka zadela v glavo, tako, da je bil pri priči mrtev. Ustreljeni se je ves čas svetovne vojske bojeval na raznih frontah, pa krogla mu je vsepovsod prizanašala, doma je pa. postal žrtev posurovelega mladeniča. Mladeniči in mladenke raje v izobraževalna dru -štva, ne pa v gostilne in na vasovanje !; Velika morska mina, ki je bila v vojnem času položena v Jadranskem morju, se je odtrgala in plavala po morju. Dne 3. t. m. se je približala polotoku Lopad v Dalmaciji, Mornarji, ki so opazili to nevarnost brodov -ju, so to naznanili graničarjem, ki se nahajajo v Gružu. Napotila sta se z malo ladjico kapi ar Ivan VorŠnik in Frano Kuhar, spremljal ju je nek pilot. Dotična sta si dobro ogledala to smrt mornarice ter se oddaljila okoli .500 metrov. Z nekaj streli sta jo uničila ter potopila v globočino. Amavtske tolpe, ki so zadnje dni napadale in vznemirjale naše obmejne kraje, so se pomirile, ker je vrgla naša vojna oblast dovolj čet na albansko mejo* Vojni minister ie nameraval prvotno pozvati pod orožje več letnikov, da se ubrani albanskih napadov meja, a sedaj pa ne bo treba nobene mobilizacije, ker so Albanci kot prvi začeli, pa tudi kot prvi — nehali. Pogodil jo je. Kmet Anton Gjiko-vič iz Topola v Hercegovini se razume na zdravniško umetnost s pomočjo pu-ščenja krvi. Pred nekaj dnevi so tega domačega zdravnika poklicali h kmetu, ki je zblarnil. Tona Gjikovič se je lotil blaznosti s puščanjem krvi in je spustil bolniku tekom treh dni 16 kozarcev krvi. Bolnik po tem zdravljenju ni več blaznel, ker je umrl na pomanjkanju krvi. Gjikoviča so izročili sodišču, ker je spustil bolniku preveč krvi, četudi je bila blazna. Gospodarstvo. Vinogradništvo. Vinska letina je povprečno srednja glede množine, glede kakovosti pa je prvovrstna. Vsak dobi več, kakor je upa'. Posebno v solnčnih legah s težko zemljo je grozdje dobro obrodilo in mošt kaže povprečno več sladkorja kakor v peščenih in kamenitih legah, ki so sicer v navadnih letih dajale boljšo kakovost, letos pa so v mnogih krajih dajale slabši proizvod vsled izredne suše. finski mošt je tehtal v pretečenem tednu 18—20 stopinj po klosterneu burški tehtnici, mešane vrste. Proti koncu tedna brani traminec je kazal 22—23 stop., burgundec 21—22, rulan-dec 22—24, muškatelec 21—22 stopinj. Večji posestniki so začeli z bratvo šele ta teden in vina bodo izredne kakovosti. Grozdje je doseglo popolno zrelost in prekrasno vreme bo zazorilo kapljico, katero bo ostalo v spominu še našim otrokom. Naši strokovnjaki z veseljem povdarjajo, da je skoraj polovica manjših posestnikov tudi počakala z bratvo do tega tedna in da so mnogi začeli s sortiranjem grozdja. Lep napredek 1 Vinske cene. Povprečno se kupuje grad sladkorja po kroni. Mošti, ki ka žejo dvajset ali nad dvajset stopinj pa se plačujejo za 1—2 K dražje pri me šanih vrstah, pri sortiranih moštih pa za 3—4 K dražje. Izvoz vina in svežega grozdja. Ministrstvo za promet je odločilo, da se od dne razglasitve tega odloka do prihodnje odredbe računa: 1. vozarina za vino, z najmanj 10.000 kg od vagona in tov. lista, ali če je vozarina za toliko plačana, po razredu II., za sveže grozdje kot brzovozno blago (Eilgut) v vseh količinah po razredu I. Sveže grozdje se mora brezpogojno odpravljati s. prvim mešanim ali osebnim vlakom. Ugodnosti pa veljajo le za izvoz v inozemstvu in na progah državne železnice. Vinska posoda, katero ste kupili v naglici, ker vam je primanjkovalo posode za letošnjo bratvo, od raznih trgovcev, je mnogokrat slabo izprana in je bila med vojno napolnjena z rude čim vinom. Taki polovnjaki ne sodijo za našo belino. Pazite torej na to po godo, da ne boste imeli škode. Izperite vsaki tako kupljeni polovnjak z 2'/o sodno zaparo in ne pustite, da bi se soda v sodu ohladila, ampak še topla se mora iztočiti. Potem pa se mora sod dvakrat izplahniti s čisto vodo. Pazite na cementacijo sodov, ako prodate mošt ali vino. Vinski nepošteni mešetarji in kupci vas lahko vkanijo pri vsakem polovnjaku za 3—5 1 če ne več. Ali je treba naznaniti vino ? Ker nas od različnih strani izprašujejo, da li je treba naznaniti financijski oblasti vse vino, ki ga gospodarji posedujejo, odgovarjamo: Že z ozirom na visoko kazen je treba naznaniti takoj vino. To naznanilo se zahteva od Vas — po zaslugi samostojnežev seveda — da se vas zaradi trošarine kontrolira, koliko vina prodate in da se vam more odmeriti redno dohodninski davek. Za vino, ki ga doma spijete ni treba plačati trošarine, ampak samo od onega, ki ga prodate. Trošarino so samostojni prijatelji zvišali za 1 1 od 32 h na 1 K 40 h. Enkrat ena pametna. Poljedelsko ministrstvo izdeluje načrt zakona o za varovanju zoper točo. Denar za zava rovanje zoper točo se bo zbiral potom davka. Ako bodo ta zakonski načrt res uzakonili, bo ta zakon nekaj pametnega Izvoz goveje živine v Italijo — ustavljen? Na zadnjem mariborskem ži vinskem sejmu dne 11. t. m. seje raznesla vest, da je izvoz goveje živine v Italijo ukinjen. Ali ga je ukinila beo-giajska vlada, ali Italijani, ni znano, i Najbrž je ukinjenje izvoza nesramna ; špekulacija živinskih verižnikov in me- j sarjev. Samostojna kmet. stranka je s svojim mesarjem Pucljem na vladi in j ta je kriva, da je prepovedan izvoz v Italijo. Mariborsko sejmsko poročilo. Na i svinjski sejem dne 7. okt. 1921 se je pripeljalo 591 prašičev in 1 koza. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči od 3 do 4 tedhov stari komad od 80—100 K, od 6—8 tednov stari komad od 200 do 250 K, do 4 mesce stari kom. od 600 do 750 K, do 7 mescev stari 800 do 900 K, od 9-10 mescev stari 1000 do 1100 K, prašiči od 1 leta stari 1500 do 2400 K, od 1»/» leta stari 4000 do 4500 K. Plemenske svinje za 1 kg žive teže od 28—30 K, poldebele za zakol j 1 kg mrtve teže 32—36 K Koza ko mad 300 K. Kupčija je bila slaba. Na živinski sejem v Mariboru zadnji torek so prignali toliko živine, kakor že dolgo ne. Kupcev pa ni bilo. Živinorejci imajo krme za svojo živino še k večjemu do januarja ali februarja. Kaj bo z živino? Pred 28. novembrom 1. 1. so samostojni agitatorji obljubovali kako bedo skrbeli za kmeta. Tu pa jih vidite izdajalce. Pucelj je sokriv, da naša živina ne sme več v Italijo. Živinorejci! Poženite samostojne kričače. i Ti so krivi velike škode, ki jo imate. Krme za svinje bo letos zelo ma- . lo. Posebno huda bo v tem oziru za j plemene svinje. Repe ni, korenja tudi skoro nič Shranite vinske tropine , pograbljajte odpadlo listje češpelj in lablan in ga shranite kot pičo za ple-mene svinje. Listje sliv in jablan se skuha, stlači in če se pridene malo otrobov in soli, je dobra krma za ple-mene svinje. Tako so delali moja mama vsakokrat, kadar je bilo malo krme, — F« Hmelj. Na hmeljskem trgu v ¿.atcu je popraševanje pO hmelju precej živahno, vsled česar so tudi cene za hmelj nekoliko poskočile. Za 50 kg hmelja ponujajo po 6400—6900 čeho slovaških kron. Tudi je zelo živahna kupčija s tujim hmeljem. Vsled padca vrednosti čehoslovaške krone so hmelj-ski prekupci iz Nemčije pokupili precejšnje množine hmelja v Žatcu. Krona umira. Ministrstvo je odredilo, da mora biti vrednost na denarnih pismih, poštnih zavojih in poštnih vrečah označena ne več v kronah, ampak v dinarjih. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 238V,—240V, naših kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 10, za 100 nemških mark 198—200, za 100 laških lir 961—970 jugosl. kron, 100 napole-ondorov stane 790 naših kron. Dopisi. Pornlce nad Muto^ V petek, dne 28. oktobra in v nedeljo, dne 30. okt. se obhaja spomin cerkvenih in farnih patronov sv. Simona in Jude. Malikc-vrflci v Perziji so sv. Simona z In ¡¿o prežagali čez sredo; enako se je letos zgodilo njegovi tukajšnji župniji in občini, katerih polovica se nahaja v Ju-. goslavijj, polovica pa v Nemški Avstriji. Evropa je razdeljena v 33 večjurt in maniših držav z več ali manj nemogočimi, protlnaravnimi mejami ter, izpodkopanimi gospodarskimi temeiji . Svetovni mir jo sklenjen, vsekakor i« samo na papirju in za kratek čas -kajti mir se ni sklepal v poštenem in medsebojnem sporazumu vseh, kakor smo to pričakovali. In tako se zdi delo mirovne konference kakor, grmada suhljadi, ki čaka le na iskro, da se vname in zaplapola v novem, divjem, vojnem plesu. Je to čisto drugačen za-vršetek svetovne vojne, kakor smo si ga želeli. Ako Gospod ne zida biš*, zastonj se trudijo zidarji. Tudi na-i enoletno delovanje razmejitvena komisije v Mariboru se da označiti tako: Gospodje so imeli visoko plačo, so se imenitno vozili okrog, a na oe!i črti j so ustvarili krivično mejo, enako na goratem ozemlju v višinskem trikotu Pernice, Sobota, Sv. Jernej. Islbtako protinaravno jo razdeljen Sv* Lov -renc nad Ivnikom. — Umrl je dno 2H. septembra t. L, previden s sv. eakra-menti za umirajoče, Pavel Božič v starosti 81 let. Služil je Bogu in sv- Simonu kot organist ter cerkvenik na t 40 let. Bil je še organist stara SoJe-Gospod mu daj večni mir.! Sv. Bolfenk pri Središču. Naša župnija tudi bridko občuti pomanjkanje zvonov in zato smo sklenili na poziv našega č. g. župnika, da bodemo pobirali vinski mošt pri faranih za nove zvonove, V vsakem vrhu pobira po eden zaupnik mile darove in'ljudstvo da z veseljem, kolikor kateri zarnore. Upamo, da bomo spravili letos skupaj za en zvon, če ne za dva. Nekateri samostojni hujskači pa letajo od hiše do hiše in odgovarjajo ljudi, "da bi Kaj dali za zvonove, toda naše pametno ljudstvo se ne briga za nje. VsaEi, ki kaj daruje, se jezi nad temi brozver-ci in zahteva, da ti zvonovi, katero bomo ,.mi" kupili, ne bodo smeli zvoniti tem hujskačem, če kateri umrje , Čeravno želimo vsakemu, da bi živel še sto let, da bi ga ljudstvo še: bolj spoznalo v njegovem krščanskem delovanju. Oni niso proti veri, samo — zvonov in cerkev no trpijo.: Ponikva ob j. ž. Na veseli svatov-ščini Slomškove sorodnice Anice Mlakar iz Ponikve in g. Franceta Vengušt iz Vojnika so zbrali svatje za dijaško kuhijo v Celju 335 K. Iskrena hvala dobrodelnim svatom, novoporočencema pa obilo sreče! Šmarje pri Jelšah. V soboto 8. t. m. so se duševni voditelji naših Samostojnežev v vlaku razgovarjali o davkih. Z ozirom na pisavo liberalnih listov, da kmet plača premalo davkov, so gg. povdarjali, da treba zvišati kmetom davke, ker danes kmetje za jajca več dobijo, kakor plačajo vseh davkov. Dobri kmečki prijatelji so Samostojneži. Le volimo jih še v bodeče, potem bomo še desetkrat več davkov plačevali! Sv. Peter pod Sv. gorami. Naši .samostojneži so ljudje, ki zaslužijo -največje pomilovanje. Njih število :c splahnilo kakor sneg ob jakdm po -mladanskem solncu. Komaj toliko jih Te, da bi zadostovali kot mlatičizakak večji pod. Pa še ti so take volje da hodijo okoli s povešenimi glavami. Ponesrečeni shod laži-prenoka z u'obu-kega jih je potlačil do tal, „Kmetiislu lis?' sam prizna v dopisu iz Sf. Pet-tra popolni poraz Ureka v St. fetru, in „častno" spremstvo ob njegovem od-« hodu. Samostojni možicelj i Stj PeU ra bi vsled tega svojo jezico rad ohladil nad našim g. kaplanom, kateremu očita žitno bero. Žitna bera je pisana, Kakor pri nas pravimo, in je del njegove plače. Kdor je dal več, nego mu ,e predpisano, je dal prostovoljno. Samostojni dopisnik pa najbrž ni dal — nič. Ko jo je Urek v senci bajonetov, med špalirjem hvaležnih Sentpetn: -nov odkuril iz St. Petra, je mnogoteri izjavil, da bo letos dal še več prostovoljne vinske bere, kakor druga lita. Ta grda nohvaležnost napram gro-movniku za staro pravdo in bojevn -ku za lastno žepno pravdo in podpredsedniku beogfadsko skupščine g-Ureku je naše uboge samostojneže -- ™"""prihajam sem, da branfm pravo In pravico'. (Besede pokrajinskega najstnike Ivan Hribarja od dne 27.jul.t.l.) 't. stran. sr;ovbnski gospodar 13. oktobra 1921. GALANTERIJO, DRCBNA- f priporočata na RIJO, PARFÜMERIJO IN RA- j debelo in na 7NE PLETARSKE IZDELKE ]_ drobno T. BÍLÓH &R0SÍKA, MARiBOfCGRfUSKI TRG 3. -*-9-*- ■ sb k Če greš v Meribor as s a si dslbr«! zapomni to-ie štrviiko G!evr.i trs, kajti pri ttrrdki FRANC MH1TEK kupiš res najceneje, najboljše, sukno, platno, fala-čevino, svilene robce, baržun, pliš, plete, odeje, koče, perilo, pletenine, i. t. d. !—700 liti UZMHUL * dfcàei. 17—Ib let ß »O btltfo b« i&e k dfeas oiiokcias. A.liitbU ScLell, Eod» alic» Iti, Maribor. 723 i« poštine kiie s« t/ ^Ojui^C Na- fcüsfli »«j B ¿OpilliicO »TOj IiSUloT. Jfcjite» Lueae, m., krojaški mojster t iasibciu, filio» S/L 7i6 Učenec » btsr^tti 16 do lê l»t, se takoj sprejme çti Antonu ¿í&r-jlío, usnjar ? Slo*. Bistrici, is hrano in «bieko se bo skrbelo. 1- 2 7S7 ■ £ it an rt Kupim vse neuporabne zlate predmete kakor verižice, obeske, prstane, zapestnice, uhiine, ¡.rebrn in zlati denar i. t, d., kateri predmeti vam leže doma ... »t» ne :—: nosite, tvrdka —. Jelik živinski se- jA,ji s* ?rfi T soboto dne JU1I1 16, oitobi» (a* dan sr. Terezij») f Retjo. Kapei ia ilfl-ncrejcl pridi ¿el Žnpaistfo R»éc. tli rmnmnmWMpR*. i ! ¡ hf M ' gyni.v , W . * ■■ I ■ ^^tefÄ' *■ -.v , • -v • \ S S.«;?i"f.:T • • -i - r Skladišče poljedeljskih strojev prvovrstnih te-varen kot Umrath Sc drag, Bubna, liajfarth & drug, Dunaj, Wichterle & Kowarik, Prosle-jov, Titania, Wels i. t. d. se nahaja pri trrdki IVAN HAJNY, MARIBOR Aleksandrova [cesta 45, nasproti glavnemu^ kolodvoru ter priporoča: viti« s pripravo, mlatilnice, žitne čistilne mlin«, trijerje, ah odbiralnike, slamoreznlce za ročni ter pogon na vitel, sadne mline, grozdne inline, stiskalnice, reporeznice, drobilne mline za izdelovanje vsakovrstne moke, koruzne robkarje, manjše vrste komad po K 360'—, seialke in ■pocinkane cevi, gnojnične črpalke, Sackove pluge, naj-bollše pocinkane brzoparilnike v velikostih 50 do 200 1, brzoparilne lonce, močno pocinkane kotle za vzidat, pocinkane lonce, mlečne posnemalnike in stroje za meso režat Oskrbim tudi prvovrstne si am or eine nože. Popravilo raznovrstnih strojev sa izvrši dobro in zanesljivo. Postrežba točna in solidna. Zastopniki se sprejemajo. Gospodinja le išče za ms d'.ííio. Ponudbi p d „T«tej 7i4" ur a-9»»»nilt?o. 1—a 724 V Dramljah trgovina tir, zlatnine in srebmine Maplbop, GoEposlta »lica. 16. Oglejte si, in naročite zimsko obleko ali zimsko suknjo (Stui/er) v manu-fakturni trgovini Rudolf Niefergal, Koroška cesta 1, lastna krojačniča (Fr. Safran) ter bodete prepričani, kakor že mnogo drugih o solidni ceni ter prvovrstni izdelavi oblek. Istotako se ima v zalogi zimsko perilo, posteljne odeje, koče, volneni triko, barkenti, nogavice i. t. d. Lastna krojačniča! Solidne cene! ee vrti due •-J3. oktobra Teik ži7lcsk! sejtm skar se poitatnUi opioarjsjo, ker iri<5e mnogo kispeev iz Italije. Na debelo! dicbno OBLEKO. Preproste ia finfjie. Toino In «o-l!dso delo Dobro blago. Ceneje kakor kjerkoli, Mino pri: Alojiijn Arboiter * Meribora Drs?eka olioa it. 16 (pri «iama sostu). 5—10 681 V111 fósil* ■ n.jmMj 8—4 T lllitm. dela ritimi moirn s« »prejae pri ge. Säur ji Strašil, Bzeg pti Ptoju. 2—2 7)8 Dobro ohranjen kmeíki krleielj m prodaj.? 8iu d eno i pri Muriboin, Kralja Fetr* ceifa 19. 2—3 716 i Kuharica »¿gg T j vešča K ora biti tr.di » gospoiiinj-I st»u. N»b1ot v ap?»miš;Tu list». J 2—a • 722 Liutomerčan vinarska zadr. pri Sv.Eolfenku p. Središču ima na razpolago najboljša vina čgi svojih zadružnikov iz prvovretnih ^^ ' — Ijutcmerskih vlncgredov. — 2-8 «89 Mar lbor9 6@§^6Ska ulica 20 ~ (prej trg. hiša Pirchan.) Spalnice, jedilnice, gospodske sabe, klubgarniture, pohištvo iz mehkega lesa, kuhinjsko pohištvo, železno pohištvo, vložki, modrece, sto lev, posteljno perje, preproge, podobo, zrca r, grudi 7& modroce, platno, blago za pohištvo, linoleum I. d., : po izvanredro znižanih censh. : Svoboden cgled, vsakdanje varjsfca ra?poSiljatev. Ceniki brezplačno. m Vinogradniki pozor! 1 jugoslov. K = 10 K avstrijskih. S edaj in sicer takoj brez odlaganja je najugodneje naročiti 1Jesernig-ove< škropilnice iz Avstrije. Jesernigove škropilnice in žveplslniki so najboljši in prvovrstni izdelek na tem polju. Današnja cena s carino zn&ša za: škropilnico iz bakra okrog 900 K ali 225 din.*« žveplalnik 700" K ali 175 din. __Naročite takoj, če tudi samo eden komad, ker bodo cene v kratkem znatno višje, s- Cfevrc nstepsivo za Jutcs'aiiic: Zirauer & Cc. Sv. lat»ob v Sicv. ccr. czifni» Maribor, flliksan- drcva crsfa 45/il. — (triki in iiztfčna šNicpil-nica ra razpolago. 8inžbo organista iSée telad, spietem orgac.'s'', cže njen, v petju ln org!;aujn pepol-»enee iscíie;', (tanoitnje pogoj Nasior: Šitla» Samen, crgsnist, p. Muh Ntdelja pri Ljatoistru. 4—t 688 Električno InČ t !0—40 ž»rn'cami dobi vsskt í'fía. trgovina fn gcsilloa s pre-nesliWim »trojtm, Ugašeieben-ció. Tí i a 80 Sg. Cena 6500 d n. Vcé pore Niefergal, Maribnr, Ko-rtška e. 1. 8—681 TTÍ«n<íí» pošten in masiji» y IfUCl „ primereo šoiako iccbraibo z« tekoj sprejme ? reijo mestno trgov'no s mežioiai blagim. J.».Peterílí, ftn|.S-8688 RAKOVC i d. z 0. z. Ljubljana. Tonama kemičnih in rudninskih barv ter lakov. Centrala; Ljubljana. Brzojavi: Merakl, Ljubljana. Skladišče: Novi Sad. Telefon 64. Gosposka ui. PODRUŽNICA MARIBOR, sot^a .k«. Emajlni laki. Pravi firnež. Barve za pode. Prignano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obtoke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (gips), masta-nec (Federweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. Lak za pode. — Emajlni lak. Linolem lak za pod«. — Bnt-noline. MERAKL" Ceniki si začasno ne razpošiljajo. 5—658 POZOR! Najcenejše kupite rfi9 720 moko» sladkor» kavo, petrotei, in raano blago v novo otvo-rjeni trgotini Dobllekai rapproti lekarne pri Arehn, Maribor, Tattenbahova nI. 3. ZELJA v glavah kupi vsako množino J. SIRK, Maribor, Glavni -6 trg. 704 Vsakovrstno špscerijs. blago kot kavo, sladkor, milo, karbid, petrolej prodaja zelo po ceni J. Sirk, Maribor, 8—8 Glavni trg. 705 Suhe gobe inržene rožičke kupuje trgovina s semeni SEVER & KOMP.. Ljubljana, 7—10 579 Majar in Švicar m iprejnejo rtak »4—1 delir-ikimt močni Marija Lininger, Harber, Keroíína nI in 12.4-2198 t škaiofei K 55*- MajbcsJša hrana za dolenjo! 1«IÖ oíakyí@¿« sredstvo sa \ b©Sn« «a tež®d«:u, ! !»S€or>'.ß tr« osoblto sa py®. i malo hranjena to? v cbí© ; slafoe ©s^b© vsafee sfíerosüí. j DOBf SE POVSOD, f Tovarna fejmKkif» pretimei«" krene { „SÄLueRft" D. D. BoškoviCeva ut 23. telefon 7-S1. Tvor mat: mov a qcaoiska V Zahtevajte povsod naše liste Inserirajte v Slov. Gospodarju I dska / osojilnica v Celi $r3 „Belem volu* Sprt jena hlSVlUBie VlCfi® ¡B jih ifciff.lt j« po'♦V.ozir.A •/,*/. oádaeTarloge do dne ya dviga PClSGiUa daje ta anjilbo, pcicîtvo in uiBtavo. Cttifi»