—.   179   .~-
Ljubi domovino svojo!
Ljubi domovino svojo,                    Dolgo blndi po tujinah,
vedno njen ostcini sin!                   mnogo spotoma trpi,
Zivi ji le v čast in slavo,               končno pa v topleje krcije
večen bodi ji spomiti!                    z družbo drac]o prileti.
Ljubi domovino svojo,                    Ko pomkul pu spet se vrnč,
to že ptička te uči,                         z dnižbo malo vzdigne se
ki po dolgi, ostri zimi                     jn v predrage rodne krajc
v rojstni kraj spet prileti.               h cinezdu svojernu dospe.
Ljubi svojo domovino tcTrn \z srčnili cjlobočin, vedno v srai jo ohrani, vedno tijen ostcini sin!
Arko.
Na počitnicah.