25. MU.
V Ljubljani, v ponedelien. 1. febromirjo 1909.
XLH. leto.
.Slovenski Narod- velja:
f Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.........K 24 —
pol leta.........
Setrt leta.........
na mesec........
12 — 6 — 2r—
v upravništvu prejemam
celo leto.........K 22*—
pol leta.........m 11*—
četrt leta.........„   5 50
na mesec........„ 1-90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflove ulice št. 5, (1. nadstropje levo), telefon ftt 3*
Izhaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
- Posamezna Številka velja 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
„Narodna tiskarna" telefon št. 85.
.Slovenski Narod" velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto......... K 25'—
pol leta......... ■ 13*—
četrt leta......... „   6 50
na mesec......... „ 230
za Nemčijo:
celo leto.........K 28 —
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30 —
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo : Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon 6t. 85.
Vabilo na naročijo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno tu- ! feisso na novo narečno, stare gospode laroćni&e pa, katerim le potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem casn ponove, da pošiljanje ne j preneha m da dobe vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
Tslja v Ljubljani na dom dostavljen:
Fs? leto .. S 24-— I Četrt leta . . K 6-
Pol leta... „ 12*— I En mesec .. „ 2*— f upravništvu preje man na mesec E1-90. I pošiljanjem po posti v Avstriji velja: Vse leto .. K 25*— I Četrt leta .. K 6-50 Pol leta ... „ 13-— I En mesec .. „ 2*30 Is Nemčijo vse leto 28 K. Za Ameriko
in drage de tele vse leto 30 K. HT Naroča se lahko x vsakim dnevom, s hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo.
M reklamacijah na} se navede vedno
dan zadnjega plačila naročnine. B^T liiat se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vposlje o pravem času.
DDravnišivo ..Slovenskega Naroda".
V poiskih za Krivcem.
Nedolžna kri porosila je ljubljanski tlak dno 20. septembra l. 1. Vzklik zdvojnosti jo šol takrat po vsej slovenski zemlji in krčevito so se bliskalo pesti. Vsega vpliva providnih in razsodnih mož je bilo treba, da so je uhranilo šo večje zlo. Eno dobro pa jo rodil ta dogodek: ori -o se jele odpirati Slovencem vseh strank in hratovska ljubezen jo začela zopet trinmfirati. Vsi pa smo želeli, da <istane to razpoloženje trajno in da nam žrtvo 20. septembra prinese obilo sadu.
Naravno je, da je vsakdo povpraševal po krivcu usodepolnefra septembrskega dogodka. Bil! smo pa tudi vsi takoj na jasnem, da je krivec sistem, oni sistem, ki nas davi ter tlači k tlom, v tem ko neguje narodne nasprotnike. V Ptuju, kjer so bili dejansko napadeni Slovenci, med katerimi so celo bile dame, ni bilo državne sile za njihovo obrambo. Ko so jo Slovenci zahtevali, jim je odgovoril tamošnji okrajni glavar, da se v policijske zadeve vtikali ne sme,
češ, da je občina samoupravna in da . tudi  z  orožni št v i »m   razpolagati ne more, ker ta pravica pristoji edinole j županu. V Ljubljani, kjer se nobene- j ga Nemca ni dejansko napadlo in so se demonstratje v lahko umevni razburjenosti zaradi nečuvenih ptujskih dogodkov zadovoljili s tem, da so pobili nekaj šip, pa je nastopilo orožni-štvo  in   vojaštvo   brez predidočega sporazuma z županom in ostro streljalo   iz   malenkostnih razlogov. V tem se vidi sistem.
Isti sistem pa se nam kaže tudi sicer. Saj je nekaj nezaslišanega, ako deželni predsednik do 95 slovensko dežele v svojo opravičbo no ve navesti drugega, kot da je med 19 pravnimi praktikanti, katere je v službo sprejel, 8 Slovencev. In ustanovitev druge državne gimnazije v Ljubljani, katero ima na vesti ravno ta deželni predsednik; potem imenovanje deželnega šolskega nadzornika za par nemških šol in očitno proteževanje nemških uradnikov v nas i deželi: ali nam ne govori vse to jasno o sistemu, ki vlada v tej deželi?
Če pa je tako, tedaj bi morala dolžnost nas vseh biti, da se združenimi silami zastavimo, da poderemo ta sovražni nam sistem. Podreti ga pa ne bodemo mogli, dokler ne odstranimo osebe, katera ga drži. Taktika nam je torej dana in neodpust-ijiv narodni greh stori oni, ki toga uvideti neče ali pa, ki iz postranskega samopašnega namena celo delovati skuša za vzdržan je tega sistema. Eno je namreč danes vsakomur jasno, naj pride na mesto deželnega predsednika na Kranjskem Peter aH Pavel, tako kakor sta vlada ia baron Hein in baron Schwarz, ne bode mogel in ne bode smel več vladati nihče. Z vsako spremembo v vodstvu deželne vlade moremo torej le pridobiti.
Kazalo se je, da je s tem prepričanjem po 20. septembru navdahnjena vsa slovenska javnost. Mlajši pristaši »Slovenske ljudske stranke'-, pa tudi oni starejši, ki so si ohranili neskaljeno narodno zavest, kazali so celo neko bojevitost, ki je pri njih dotlej nismo bili vajeni. Zdelo se je torej, da to splošno razpoloženje ostane in mora za Slovenstvo kar naprej roditi obilo dobrega sadu. »Slovenec« sam se je pridružil skupni akciji proti sistemu, ki ima svoj sedež v nemški kazini ljubljanski, eksekuti-vo pa v vladni palači na Blciwcisovi cesti.
Toda to razpoloženje v »Sloven- . ski ljudski stranki« je trajalo le do j zasedanja deželnega zbora. Mi sicer nismo bili med onimi, ki bi bili od poslancev S. L. S. pričakovali bog ve kakšnega odločnega nastopa; a kar smo učakali, nas je vendar iznenadilo. Nekoliko snopov požgane slamo, za njo pa dim. Bojevitost, ki so jo kazali nekateri novopečeni poslanci, izgnal jim je temeljito njihov vodja, kateri se sedaj očividno trudi, da bi vzdržal sedanji vladni sistem. Kaj mu mari, da je dal slovesno besedo, da ima vpokojenje barona Seh\varza že v žepu; danes, kakor se vidi, nima nujnejšega dela, kot tega barona Sohvvar/a obvarovati pred modro pol o.
•Nič drugega ni namen sobotnemu uvodnemu članku »Slovenčeve-mu«. Za nas je vprašanje, kdo je meseca septembra poklical vojaštvo, rešeno. Rtišeno je tudi za vsakega drugega razsodnega človeka, samo »Slovenec« povprašuje, kdo je 19. septembra poklical vojaštvo, zamolču-joč seveda, da je vojaštvo že 18. septembra bilo na ulici, ne da bi bil kdo župana o tem kaj obvestil ali ga za svet vprašal. Kardinalno vprašanje je torej, kdo je poklical vojaštvo 18. septembra. Na to vprašanje odgovori naj si »Slovenec«, potem bo pa tudi vedel, kdo ga je poklical 19. m 20., saj je jasno, da bi župan, ko bi bil se z večjo odločnostjo remonstro-val proti uporabi vojaštva za vzdrževanje miru in reda, s tem svojim protestom absolutno prodrl ne bil, ker je deželni predsednik sam izjavil, da je za 19. septembra odredil še večje varnostne priprave. To odredbe pa so se storilo, prodno se je župan zaslišal.
Skrajno nelojalno je tudi, če »Slovenec«, govoreč o uporabi vojaštva dne 19. septembra, čisto zamol-čujo, v kakšni meri je želel župan, da se vojaštvo tega dne uporabi. Naravno je, da tega zato ne pove, ker bi sicer moral priznati, da je stališče županovo bilo popolnoma pravilno in da bi se bil marsikak konflikt zal »ranil, ko bi se bil njegov nasvet upošteval.
Sicer je pa tendenca »Slovenče-voga članka povsem jasna. Napravil si je svojo sodbo že prodno so je stvar razpravljala v državnem zboru, dasi bi lojalnost bila zahtevala čakati, dokler dotična razprava no bodo končana. Saj so itak že začno pojutrišnjem.   Toda njemu ni za to,
da se stvar vsestransko pojasni in da se zadobi prava slika o žalostnih septembrskih dogodkih; njemu gre, kakor smo dejali, za vzdržanje sistema, ker. od tega pričakuje oslabi jen je na-rodno-napredne stranke. Ravnokar izvršene volitve v trgovsko in obrtno zbornico so nam pokazale jasno konturo nove politične zveze. Kranjska nemškutarija, kranjska vlada in klerikalci, to je ona trojica, katera naj bi popolnoma dobila v roke gospodstvo v naši deželi. Nič za to, — da se poslužimo besedi dr. Kreka, -- če se tudi ohrani na svojem mestu najslabši uradniški material, najslabši obrabljeni birokrati.« Čast laki politiki!
Vedo naj pa oni, katerih se tiče, da naroduo-napredna stranka, katere zaupni možje se zbero jutri v posvetovanje, take politike podpirala ne bode ter da ima moči dovolj onemogočiti jo. _
AH se rusi?
Mogoče je troje: Ali jo stavbenik slab, material pa dober, ali narobe, ali pa oboje skupaj slabo, pa začne prasketati in pokati, izpočetka po malem, potem pa bolj in bolj, in niti potresa ni treba, da se zruši stavba na kup!
No. o materialu ne bomo govorili, da je slab, saj bi s tem pljuvali v svojo lastno skledo, saj vemo, da je slovensko ljudstvo, da jo slovenski kmet najboljši material, s katc-rim se da zgraditi iepa, dobra, trdna stavba. Napake je torej iskati drugod, če stavba, zgrajena s tem materialom, začne kazati take nevarne razpoke, kakor so se včeraj pokazale pri stavbi Slovenske ljudske Stranke, dasiravno so stavbeniki mislili, da so zidali tako trdno, da ne moro škodovati več niti najhujši potres. Ušteli so se, in to ne mak), in bilo je res treba vse dr. Susteršičeve diplo-matične prevejanosti in dr. Krekovi' odkritosrčne zgovornosti, da so se te razpoke vsaj na zunaj toliko zamaza-le, da se v najbližjem Času ni bati najhujšega. Treba bo pa poštenega dola, predno bo zopet popolnoma varno pod to streho. So pač prehitro delali, in stvar se poseda in gre narazen. Hitrica ni nikoli dobra, jo dejal polž.
Včeraj na kmotskem stanovskem shodu, ki se je vršil v veliki dvorani hotela »Union«, je pa bila stvar po-
sebno izpočetka naravnost zelo nevarna. Ljudje so bili razburjeni do skrajnosti, padale so take besede, kakršnih prireditelji shoda niso bili dosedaj navajeni pri svojih Ijadch, in kakor smo že rekli, bilo je treba napeti vse moči, da ni prišlo do skrajnosti.
Shod je otvoril dr. Š u s t e r š i e poudarjajoč, da so imeli poslanci S. L. S. kot kmečki poslanci veliko pomisleke proti splošnemu zavarovanju za starost in onemoglost. Sedaj, ko je prišla stvar v državni zbor, je vodstvo stranke takoj sklonilo, da I>oslanci ne zavzamejo svojega stališča v tem vprašanju, dokler kmetje sami niso sklenili, kaj naj se stori.
Tu je nastal tak hrup in vrišč, da govornik ni mogel nadaljevati par minut. Vse vpije In dviga roke kvišku. Čuti je iz vsega 1»' glasove: »nikdar! nikoli!« Komaj spregovori dr. JSusteršič zopet nov stavek, se hrup in vrišč ponovi, dasiravno zatrjuje govornik, da je za poslance edino merodajno to, kar hoče kmet, da zakonska predloga ni za naše razmere, da je tudi on sam zoper to predlogo, ker je prepričan, da slovenski kmet teh plačil ne zmore. Nekaj je pa v tej predlogi vendar takega, kar je prav, namreč da vlada -nora dati za kmeta ravno tako, kakor za vsak drug stan. (Burni klici: »Kaj da! Nič ne da!) Zato pa se no si m-naložiti plačil, ki jih kmet ne more plačati. Čudi se, da je pri tej predlogi sodeloval tudi minister Prašek, ki je sam kmet. Seveda, razmere na Češkem in Nižjem Avstrijskem bo druge, kakor pa pri nas. (Klici: »Zato, ker so drugi poslanci, kakor pri nas!«) Vlada hoče dati vsakemu, ki je 60 let star 90 K. (Velikansko razburjenje). Dobro, naj da, i plačil naj no zahteva. Če kdo sam hoče, naj se zavaruje, siliti se pa ne sme uol)ene-ga. To je stališče govornika in vseh poslancev »Slov. kluba. ki so enoglasno sklenili, da bodo v tej zadevi glasovali tako, kakor bodo sklenili kmetje. »Zato smo vas sklicali, kar bodete vi sklenili, to jo naša postava !«
Dr. Šusteršičeve besede niso imele vpliva, kakor sicer, kar se je posebno jasno pokazalo pri vol it vi predsedstva, kajti zborovalci niso hoteli sprejeti po njem predlaganega predsedstva, niti poslušati ga niso hoteli, ko je klical: »Možje, poslušajte vendar! Saj ste razumni možje, saj nihče ne razume, kaj hočete, saj
LISTEK.
ljubljena stavn.
Spisal Juraj Lub i č.
Ako se jo Martin Strel imenoval izvrstnega strelca, je bilo to tako razumeti, da je znal izvrstno streljati; ako pa ni vsako pot pobral, ni bil temu on kriv, marveč trdosrčna divjačina, ml katero so šibre, kakor je on pravil, odletelo kakor bob od stene. Trdno je bil prepričan, da vsako pot zadene, ne da bi povedal kam. Zato je čestokrat z gotovo sigurnostjo stavil na svojo spretnost in je slavo večinoma tudi dobil že iz enostav-. aega razloga, da se narobe obistini prislovica: Sreča v ljubezni, nesreča v igri. Strel je bil namreč neznansko nesrečen v svojem zakonu, to pa le zaradi tega, ker vsled svoje kratkovidnosti ni razločil, kako cvetko si je iztrgal na vrtu življenja. Ker današnji, nič manj nego moderni zakon, nikakor ne pripušča razdružitve zakona, ni bilo našemu ubogemu Strelu pomoči; olajšal pa si je življenje s tem, da je, kadar je le mogel, *rgel puško čez ramo pa je bežal iz osrečevalne bližine najdražestnejše odaliske na svetu.
Tako ga dobimo neko jesensko nedeljo na  takozvanom Krenienku,
kjer je bilo obilo zajcev pa, tudi lisice ni manjkalo. In ravno lisica je bila Strelova slaba lovska ^Iran.
Na Krenienku je bilo stojišče, kamor je gotovo prišla lisica, ako jo le bila sploh v gonu. To je bilo takozvano sigurno stojišče, kjer ni smel nihče drugi stati, nego Martin Strel. Zaradi njegovo dobrodušnosti so ga vsi lovci imeli radi, ter so mu tudi iz spoštovanja do njegovih let brez ugovora prepuščali najboljše stojišče.
Tako je bilo tudi danes. V lovski službi že osiveli brakir Jazbec, ki je Strela peljal na prostor, se je ž njim rad pošalil.
»Gospod!« mu de. »Danes boste gotovo streljali, lisica je zunaj.«
»Pa bom tudi zadel,« se odreže Strel.
»Ali pa tudi ne, hehe,< mu nagaja Jazbec. »Samo pazite, da ne boste tako napravili, kakor onega dne gospod adjunkt. Vidite tukaj! Tri šibre so prevrtale mojo kučmo, k sreči ni šlo ničesar v glavo. Kakor vidite, je moja kučma iz lisičje kožuhov ine. Gospod adjunkt je stal ravno tukaj, kakor ste sedaj vi. Ko pridem jaz po globokem jarku za temle robom mimo, me je imel adjunkt, ki je videl le kučmo, za lisico, pa je kar treščil vanjo. Za Boga, takega strahu bi ne hotel še enkrat doživeti, kaj ne, gospod Strel?«
»To je bilo neprevidno,« pravi Strel, ogledujoč si prestreljeno kuč-
mo. Jaz streljam in zadenem rajši lisico.«
»Ali pa lisjaka, baba! Kaj pa, ko bi enkrat vendarle mimo ustrelili . . .«
»Jaz! Mimo! Nikdar!«
»Kj, gospod Strel!« se prilizuje Jazbec. »Kaj ni nič zato, ampak dobro bi bilo kaj piti na lisičjo kožo, saj ne zamerite, litrček vina bi pa vendar stavil, da ne boste ubili . . .«
»Dobro, Jazbec, dobro. Vi en liter, jaz pa tri. Velja!«
Lov se jo pričel. Psi so prav živahno bevkali, lovci pa pridno streljali. Po končanem gonu se lovci snidejo na dogovorjenem prostoru. Vsak lovec jo prinesel zajca, gospod Strel je prišel prazen.
Baron Žiga, najemnik lova, se začudi.
»Kaj f Gospod Strel! Kje pa je lisica 1«
»Ni je bilo,« odgovori Strel na kratko.
Baron pogleda brakirja Jazbeca.
»Kaj ni bil lisjak v gonu. Kam pa je bežal?«
»I, naravnost proti gospodu Strelu.«
Te besede so Strela malo zmedle.
Gospod adjunkt, strelec divjih kučem se približa ter pripoveduje tale dogodek:
»Bil sem sosed gospoda Strela na griču gori, odkoder sem vse videl in slišal. Psi dvignejo lepega lisjaka in ga tirajo   naravnost proti
gospodu Strelu. Že sem se veselil, kako bo ta lisjak lepo padel. Toda lisjak se plazi, ne prav hitro, po mali stezici tik za robom nasproti stojišču, in ko ga gospod Strel zagleda, dvigne desno roko s stegneuimi prsti proti njemu, jo parkrat zasučo v zraku ter pravi glasno:
»No, Jazbec, danes ne bo nič.«
»Lisjak pa, užaljen, da ga je gospod Strel nazval Jazbeca, so hipoma okrene in izgine v gošči.
Glasen krohot.
Jazbec se-je smehu skoro na tla zvalil. Strel pa je najprvo čudno pogledal, potom pa je tudi še sam bruhnil v smeh, rekoč:
»Temu je kriva Jazbece v a. prestreljena kučma, imel sem lisjaka za brakirja »Jazbeca.«
»Pa stava je izgubljena,« se zadere Jazbec.
»Saj nisem streljal, fbrej tudi ne zgrešil —« se izgovarja gospod Strel.
Lovci pa so bili vsi edini v tem, da kdor ne strelja ob pravem času, tisti zgreši.
»No, pa naj bo,« kapitulira gospod Strel s postranskim pogledom na gospoda adjunkta.
»Ker je bolje, da nam lisjaka imel za brakirja Jazbeca, kakor narobe, me ta stvar tako veseli, da vas vse povabim na dobro kapljico, pa tudi vas, gospod adjunkt, dasi je vaš neroden strel v kučmo kriv, da mi je danes lisjak ušel.«
V studentovih
Ljubljanska povest. j (Dalje.) »
Ura je minila za uro in Helena se ni ne enkrat spomnila, da je čas iti domov, ni enkrat ji ni prišlo na misel, kar je obljubila bolnemu Fru-neku, da se povrne čim prej.
Sele ko je prinesla hišna prižgano svetilko v soIk> in jo postavila na mizo, se je Helena zavedla, da je zunaj že mrak in da je treba iti.
Prestrašila se je in planila izza m ize.
»Ah, oprostite milostiva grofica . . . kar pozabila sem na vse . . .«
Sram jo je bilo, da je ostala toliko Časa. »Rekli si bodo, da nimam nič olike« si je mislila in je zardela do las.
»Kaj hočete že iti? Ostanite vendar, saj se imamo vendar dobrot
Grofica je prav resnično želela, da bi ostala Helena še pri njej, saj je bilo še dve uri do večerje in grofica Lici ni vedela, kaj bi ta čas jh>-čela.
»Ne morom, milostiva grofica, ne smem,« je jecljala Helena in bi se bila kmalu razjokala, tako žal ji je bilo, da mora iti in prav tako žal ji je bilo, da je Francka toliko časa pustila samega.
»No, mislim, da se vendar tako ne mudi,« je še dejala grofica, a He-
1
ni treba nobenega prepira! < Ivoneno je prevzel predsedstvo dr. Austeršič sam, a podpredsednikov, ki jih je predlagal, ljudje niso hoteli. Vodil je torej zborovanje tudi nadalje dr. Šusteršič sam.
Prva dva nadaljmi govornika deželni poslanec M a n d c I j in neki Ivan R e m § k ar nista mogla do besedo. Prvi je opravičeval poslane**, da jih ne zadene nikaka krivda glede vladne predloge, in je trdil, da je ljudstvo le zbegano. Poslanci bodo storili vse, da ta vladna predloga ne postane postava.
Zborovalci so so nekoliko pomirili, ko je strankin tajnik dr. \l o ž i S upora bivši vso silo svojega glasu prevpil hrup in pojasnil, da vladna zakonska predloga še ni postala postava in da tudi pred dvomi leti sploh ni misliti na kako rešitev tega vprašanja.
Župan S t a n o v n i k iz Horjula je bil videti vnet za zavarovanje, ali komaj je hotel svoje mnenje pojasniti z zgledom, da je bilo svoj čas tudi vse nasprotno posojilnicam, ki so danes največja opora kmetu, že so je začel zopet tak hrup, da je inoral kratko zaključiti.
Dr. Šusteršič je mnenja, da jo stvar dovolj pojasnjena. Vršilo se je glasovanje. Bilo je vse proti predlogi, za predlogo je bilo le pet glasov. (Vse vstaja; klici: »ven z njimi!«)
Ivan Štrukelj, odposlanec kmetske zveze iz Notranjskega, je bil mnenja, da naj vlada odvzame uradnikom previsoko pokojnino in da tisti denar za kmetsko zavarovanje. Tujim delavcem naj se v naši državi naloži vsaj 1 K davka na mesec in s tem naj se pokrije hišnorazredni davek. Izpremeni naj se lovski zakon, da bo vsaka podobčina odločevala pri oddaji lova in ljudska šola naj so izpremeni iz »birokratske« v »kmetsko«.
Anton Z u p a n č i č iz Sol pri Žužemberku jo dejal, da je kmete v zadevi zavarovanja zapeljala duhovščina in da je tudi »Domoljube: bil zoper kmetske koristi. (Odobravanje in klici: »Dol ž njim!«)
K besedi se oglasi nato dr. Krek. ki je predvsem zavračal predgovornika, da bi bila duhovščina zapeljala ljudstvo. Nadalje pravi, da ves hrup na shodu prihaja od stranki nasprotnih ljudi, ki so kot gostjo prišli na shod. Tega ne bo več, da bi nasprotniki hodili v našo hišo zabavljat. Izjavi, da nobeden poslanec no bo glasoval za vladno predlogo o starostnem zavarovanju, ter vprašuje, ali niso poslanci zaslužili, da se jim bolj zaupa, kakor so jim jo v tem vprašanju, saj vendar poslanci niso sami lumpje. Razburjenje da je prišlo med ljudstvo le vsied hujskanja. Duhovščina ni poznala vladn° predlogo, katero je treba študirati par mesecev. Nadalje govori o posel-skem vprašanju in potrebi izpremeni-be učnega načrta za ljudske šole v smislu kmetskih zahtev. Končno prizna, da je on sam pisal one članke v »Domoljubu«, v katerih se je izjavi! za starostno zavarovanje. Aii sedaj vidi, da je ljudstvo proti zavarovanju, in bo torej nadalje postopal tako, kakor ljudstvo hoče, ki se ne da več od zgor dol komandirati. Ljudstvo jo treba poučiti, kajti sedaj se mu zdi naravnost sleparija, ako mu vlada kaj daje. ker jo bilo dosedaj navajeno vodno le samo dajati, ne da bi kaj dobilo.
Dr. Krekov govor, mod katerim so vrgli nekega zabavljaj?noga socialnega demokrata ven. je spravil nekoliko boljši1 razpoloženje mod zbo-
rovalce. Za njim je govoril še dr. Lampe o nameravanih gospodinjskih
šolah jk> švicarskem vzoru in pre-nredbi deželneg-a cestnega" zakona.
V imenu štajerske > Kmetske zveze« je pozdravil zborovalce dr. H o h n j e e , ki je poživljal k ožji zvezi kmetskih organizacij po vseh slovenskih deželah, v imenu Goriča-nov pa Krem žar, s katerim je prišlo na shod nekaj goriških vinogradnikov, ki so po shodu priredili vinsko poskušnjo.
Shod je zaključil dr. Susteršfč. trdeč, da imajo Kranjci sicer hudo kri in trdo bučo, zato pa so tudi že mnogo dosegli.
Kakor smo že omenili v začetka, je ta shod pokazal, da v Slovenski Ljudski Stranki ni vse ravno tako, kakor bi moralo biti po vsem tem, kar se piše in pripoveduje. Recimo, da je bilo na shodu res nekaj nasprotnikov stranke, ali vzlic temu pa vendar ni res, da bi bili ravno ti povzročili oni vihar na shodu, temveč je ta vihar izšel vt resnici iz lastnih strankinih pristašev.Kmet se jo videl v svojih interesih oškodovanega, videl jo, da bi moral prispevati k starostnemu zavarovanju, in to je ravno najobčutnejše pri našem in vsakem kmetu, zato jo pa tudi zavrelo. Slovenska Ljudska Stranka, ki hoče biti obenem delavska in agrarna stranka, je predvsem imela pred očmi koristi delavstva in jo z vsemi svojimi silami delovala za zavarovanje, pa je morala uvideti, da tudi za njo velja pregovor, da je dvema gospodarjema težko služiti. Zavrelo je med kmetskim ljudstvom, in tedaj pa se je mnenje v vodstvu premeniio kar čez noč, tako hitro, da je to moralo pasti v oči naj počasnejše mislečemu kmetica, in zaupanje do vodstva, do poslancev je izginilo ravno tako čez noč. Posledica pa jo bil včerajšnji burni shod, o katerem bodo gotovo tudi prireditelji priznali, da ni zamašil in popravil vseh razpok, pač pa pokazal, da Slovenska Ljudska Stranka ni nikaka izjema mod drugimi strankami, dasiravno bi to tako rada hotela biti.
Interpelacija poslanca Ivana Hribarja.
Državni poslanec Ivan Hribar je v seji državnega zbora dno 29. januarja intorpoliral vlado radi zaplembo dela dr. Oražnovega govora na shodu dne 24. januarja, priobče-nega v »Slovenskem Narodu« dne 25. januarja.
Dotični zaplenjeni pasus so je glasil .-
Jaz sem se v deželnem zboru obširno bavil s »Kranjsko hranilnico« in »varnostjo« vlog v njej. Direktorjem »Kranjske hranilnice« moja izvajanja niso bila všeč, zato se zdaj v uradnem listu zvijajo in trde, da sem govoril v deželnem zboru neresnico. Izjavljam, da vzdržujem vse, kar sem rekel o »Kranjski hranilnici«, kakor tudi to, da je ta zavod gnezdo najzagrizenejših nemškutarjev, iz kroga katerih se vrši raznarodovanje našega naroda. (Viharno odobravanje). Le eno moram popraviti. Rekel sem v dež. zboru, da ima »Kranj ska hranilnica« rezervni fond naložen v hipotekah. »Kranjska hranilnica« popravlja, da je naložen v železniških prioritetah. No, to jo še slabšo! Od treh milijonov rezervnega fonda dobiva ^Kranjska hranilnica« le po V     2 ali '.\7< obresti!
»Kranjeka hranilnica« ima precej svojih hiš in kako slabo se obrestujejo, sem dokazal v deželnem zboru; Ooepoidje Hočejo" stvar" zdaj zavijati in zanikavati. Da smo čisto na jasnem, kako zna »Kranjska hranilnica« gospodariti z denarjem, naj navedem slučaj, ki ga še ni v letnem zaključku te hranilnice za leto 1907.
»Kranjska hranilnica« kupuje hiše izven Kranjske, ker jih mora, ker je prisiljena na dražbi kupiti take hiše, na katere je posodila sto in stotisoče, kajti Če tega ne stori, bi od tega denarja dobila le par tisoč kron nazaj. Pred par leti je hranilnica na neko hišo v Denisgasse na Dunaju posodila 216.000 kron. Lastnik hiše ji seveda ni plačeval ne obresti ne anuitet, in ko so obresti narasle na 19.642 K 74 vin., je hranilnica leta 1907. tožila, toda brezuspešno, kajti med tem je še lastnik umrl. Ni ji preostajalo drugega, da je gnala potom tožbe na izvršbo in javno prodajo hiše.
Pred prodajo bi imela hranilnica dobiti 216.000 K posojila, 19.642 K 77 vin. obresti in 209 K 74 vin. stroškov prve tožbe, skupaj torej 235.852 K 51 vin. Za najmanj ta znesek bi se morala torej hiša prodati, ako bi hranilnica prišla do svojega denarja, seveda z izgubo vseh stroškov izvršilne tožbe. Nato je prišlo res do javne prodaje in čujte! — najvišji ponudnik je bil ponudil za hišo 171.000 K. Ker ni hotel nihče več ponuditi, je nranilnični zastopnik ponudil 1000 K več in hiša se je njemu domaknila. Hranilnica je torej na ta način postala lastnica hiše v Denisgasse na Dunaju. Predno se je pa hiša faktično prepisala nanjo, je imela hranilnica, še tele stroške: lastnega odvetnika stroški so znesli 533 K 38 vin., erar ju je morala izplačati na zaostalih davkih in pristojbinah 4126 K 90 vin. in pre nosne pristojbine je plačala 10.216 kron, skupaj 14.876 K 28 vin. Ako priračunamo k vsemu temu še obresti od zneska 235.852 K 51 vin., in sicer mesto za 14 mesecev, kolikor časa je trajala tožba do taktičnega prepisa, le za 12 mesecev po 41/2?ć, znašajo te obresti 10.613 K 36 vin., torej je hranilnico veljala hiša v tistem hipu, ko je prešla v njeno posest, znesek 261.342 K 15 vin. Ako vzamemo zdaj, da je hiša vredna to-liko,kolikor je ponudil zanjo najvišji ponudnik, to je 171.000 K, vidimo, da je imela hranilnica pri tej hiši 90.342 K 15 vin. čiste izgube, torej kakor bi ta denar v vodo vrgla! To se je zgodilo lansko leto 1908.. torej še ne vemo.pod kakšen naslov bohra-nilnica postavila v računskem zaključku to izgubo in s kakšno vrednostjo bo v njem figurirala hiša v Denisgasse na Dunaju. Tako se dela z denarjem!
Ako hoče »Kranjska hranilnica«, ji navedem številko dotičnoga akta.
[mpertinentna je trditev Kranjske hranilnice, da se je */s njenega čistega dobička razdelilo v prid Slovencem in le 1/r> Nemcev. Morda so je Slovencem dala le 1 ... (Klic: Še toliko ne!) Saj govore številke dovolj jasno, kako so so delile podpore. Krr jo nemško filharmonično društvo dobilo 300.000 K, dobila je »Glasbena Matica« le 4000 K. Naj razloži Kranjska hranilnica«, kaj jo to »Sohulkuratorium« v Ljubljani, ki je dobil lani okoli 50.000 K, ali je šulferajnska šola na .Jesenicah, ki ji je dala 15.000 K, slovenska? Koliko dajo Kranjska hranilnica« nemškim visokošolcem, koliko nemškim pev-
lena se je bila že pripravila za odhod. Poljubila jo grofici roko.
». . . . tako srečna sem bila . . . .« to je bilo vso, kar je grofica razumela Helenine zahvalo in v trenutku je Helena že zbežala iz sobe.
Na koncu stopnic tik pri hišnih vratih jo je dohitel baron Spinetti. Helena je bila v svoji naglici pozabila v sobi svoj solnčnik in baron Spinetti ga je prinesel za njo. Moral se je zelo podvizati in hitro steči, da jo jo še došel.
»Gospodična!« Primoran jo bil jo poklicati, sicer bi mu bila ušla, a na ulico ji ni mogel slediti, ker je bil razoglav.
Izročil ji je solnčnik z nekaterimi vljudnimi frazami in ji dal roko. Položila je vanjo svoje prste in on jih je stisnil. Heleno je spreletel nekak strah pred tem, sicer lepim človekom. Njegov pogled so ji je zdel sumljiv. Zdelo se ji je, kakor bi jo slačil z očmi in to jo je zbegalo še bolj, kakor njegovo zdaj zopet čudno vedenje. Menila je, da se tako kakor zdaj baron Spinetti napram njej vedejo taki gospodje samo nasproti dekletom, ki jih smatrajo za lahko pristopne. To ji je pognalo kri v glavo, a tudi vzbudilo njen ponos. Pozdravila je kratko in energično ter odšla hitro iz hiše.
»Prekrasno dekle!« je vzkliknil baron Spinetti na pol glasno. A Helena je slišala ta vzklik, toda ona se že ni več zmenila za te besede in za njih pomen. Hitela je kar je mogla.
Imela jo samo ono misel, da pride čim prej domov. Pekla jo je vest, da so jo tako zamudila in da je bolnega bratca pustila toliko časa čakati.
Končno jo zavila v Studentov-sko ulico. Kar ljubo so se ji zdele te mračne, ubožne ulico. Brez sapo jo pridrvela domov.
Ko je odprla vrata in jo je zagledal Franek, je kar zakričal veselja in stegnil po njej roke, kakor da se je vrnila iz največje nevarnosti. Objela ga jo in ga stiskala k sebi. Pri ti priliki je zapazila, da ima vse rdeče oči in mokra lica.
.»Franek, kaj si jokaj je zavzdihnila Helena in zopet jo jo zapekla vest, da je toliko časa izostala.
»Ne, ne,« je zatrjeval Pranek. »Saj sam ne vem. Ah, da si le zopet doma. Tako hudo ini je bilo ]>o tebi.«
Položil je obe roke okrog njenega vratu, pritisnil svoja upadla lica ob njena polua razgreta lica in drhteč radovednosti prosil:
»Povej, Helena, kaj si videla tam.«
Helena je sedla kraj postelje in držeč brata za roko mu je začela pripovedovati o svojem obisku pri gro-1'ioi Lici. Z neznanskim zanimanjem jo je Franek poslušal. Morala mu je povedati vsako najmanjšo stvar, popisati obširno vsako malenkost in še je imel Franek vse polno vprašanj, na katere je morala Helena odgovoriti.
»In kaj je bilo potem!« je vprašal Franek, ko je bila Helena popi-
sala, kar je videla v sobi malega grofa.
»Potem me je grofica peljala v krasno sobo in tam sem z njo pila kavo in jedla slaščice. Ah. in smejala sem so toliko in srečna sem bila, da som na vso pozabila.«
»In kdo je bil še zraven?« jo vprašal Franck.
»Neki imenitni gospod, baron Spinetti.«
»Ah, kako je to neumno ime« je vzkliknil Franek. »Ali je ta gospod mlad? Ali se ti dopade?«
Helena se je smejala in je zalijevala, da sama ne ve, če so ji baron dopade ali ne.
Franek je seveda še dolgo izprn-ševal svojo sestro tudi še po večerji, ko je oče molčeč in zamišljen zavzel svojo običajno mesto poleg posteljo, in tudi najnatančnejši odgovori ga niso vselej zadovoljili.
»Ah — ti tako dobro dišiš, v jo naenkrat vzkliknil Fraiek in se vzravnal v postelji. »Tvoja obleka diši nežno in tudi tvoji prsti.«
Vohal je vonj finega parfuma, ki ga je bila prinesla seboj Helena na krilih in postal zamišljen. Ko je Helena zopet stopila k njemu, se je "je strastno oklenil in plašno vprašal.
»Kaj ne Helena — pa me vendar ne zapustiš, čeprav je tam tako lepo?«
In Helena je imela mnogo posla, predno je dečka prepričala, da ostane pri njem, in da ga ne bo nikdar zapustila.
skim društvom, ko slovenski vseuei-liečniki in slovenska pevska društva ne dobe nič! Koliko dobi nemško gledališče, ko slovensko ni deležno niti vinarja! Ravno taka je inperti-nenca, da se trdi, da niso zmanjšali podpore ljubljanskim mestnim revežem in mi svetujejo, naj si grem gledat v knjige. Sel sem in se prepričal iz nemško pisanih knjig, da so ljubljanski reveži preje dobivali od »Kranjske hranilnice« po 5800 K, zdaj pa dobivajo le 5000 K. (Klici: Škandal!) Zdaj pa pravijo, da nisem resnice govoril v dež. zboru! Oble žalo jim je v želodcu, kar smo jim povedali bridkih resnic. (Dež. poslanec Tur k: Jim že einglet zvoni!; Ostane pa pribito, da je »Kranjska hranilnica« društvo obstoječe iz 65 članov, ki nam v političnem življenju škodujejo, kjer nam morejo. (Viharno odobravanje.) Do takih ljudi mi ne moremo imeti simpatij,ker vidimo in čutimo, da tudi oni nimajo ljubezni do nas. (Klici: Ugonobili bi nas radi, sovražijo nas iz dna srca!)
Balkanska krfra.
—ut. B e 1 g r a d , 30. jan.
Od* vseh balkanskih držav se danes nahaja v najtežjem položaju Bolgarska. Turška zahteva, da ji i a država plača 120 milijonov frankov za proglašenje svoje neodvi-nosti od njo, a razen tega zahtevajo v Cari-gradu tudi košček zemlje, ki jo sicer zelo majhen in nerodoviten, ali je strategijsko izredno važen, ker dokler je on v bolgarskih rokah, niso Jedrenc zavarovane od prodiranja bolgarsko vojsko in nasprotno, ako je ta košček zemlje v turških rokah, ni varen bolgarski Plovdiv.
Bolgarska vlada v nobenem slučaju ne more izročiti teh hribov Turški, ker potem bi nastala revolucija v sami državi in ako Turška v tem oziru ne odneha, je skoraj gotovo, da pride do vojne. Ali Turška menda ne misli resno vztrajati na tej svoji zahtevi, zato pa ni dvoma, da je njena zahteva po denarni odškodnini čisto resna in odločna. Mogoče je pač, da Turška malo zniža ceno, ali denar bo vsekakor hotela imeti in tudi v tej zahtevi tiči velika nevarnost.
Cela Bolgarska je* nasprotna plačevanju odškodnine za proglašenje neodvisnost i, in sicer iz dveh vzrokov. Prvi vzrok jo čisto finančne narave, ali ta bi se morebiti se odstranil na kakršen si bodi način, ko bi ne bilo drugega vzroka — bolgarskega narodnega ponosa. Bolgarsko časopisje naglasa nemožnost. da bi bolgarski narod, kateremu so že taktično svobodo izvojevali drugi (Rusi), svojo popolno svobodo — kupil za denar, ko so si jo vsi drugi balkanski narodi izvojevali s prelivanjem ]»otokov krvi. Tako so izraža tudi narod, ki na mnogobrojnih shodih ostro obsoja vlado radi proglašenja neodvisnosti, ki samo vladarju prinese naslov »Veličanstvo«, Bolgarski pa ničesar, ker ona jo faktično že bila neodvisna.
Težak položaj za bolgarsko vlado. Za vojno so jo težko odločiti, ker v njej Bolgarska ničesar ne bi dobila, kvečjemu nt1 bi morala plačati odškodnine za proglašenje neodvisnosti, a za tako stvar so v istini ne bi izplačalo vojskovati se. To je ena Težava, a druga je še večja: ako vlada privoli v plačanje odškodnine, izzove revolucijo v sami Bolgarski.
Bolgarska vlada je proti Slovau-stvu v poslednjem času mnogo grešila, ali temu ni kriv bolgarski narod, in zato bi bila škod i za Slovan-stvo, ako bi vsled teh vladnih grehov trpel on. Zato bi bilo želeti, da Bolgarska iz sedanje težko krizo izide s čim manj i mi žit vami. To jo že leti tembolj, ker danes že vsa Bolgarska obsoja vlado radi njenega kooperiranja s sovražniki Slovan-stvn.
Srbija se nahaja v mnogo b ilj-šem položaju kot Bolgarska, ker ima pred sabo jasno določen cilj, a na svoji strani simpatije Evrope, ki priznava opravičenost njenih zahtev. Njena moč je tudi v enodušnosti celega naroda, ker z ozirom na zunanjo politiko, oziroma na vprašanje Bosne in Hercegovine, vlada med dinastijo, vlado, parlamentom in narodom popolna harmonija. Ta eno-dušnost in samozavest malo države imponira in izziva rešpekt, vsled če sar tudi razpravlja Evropa o srbskih zahtevah čisto resno.
Srbija ima jasno določen eilj in skrbno izdelan načrt za dosego toga cilja. Ona zahteva avtonomijo Bosne, ker bi to najbolje odgovarjalo njenim interesom in interesom prebivalstva Bosne in Hercegovine. Ali ker je malo upanja, da bi se avtonomija Bosne in Hercegovine mogla izvojevali, postavila je Srbija tudi znani minimum svojih zahtev, ki se sestoji v teritorijalnih kompenzacijah za njo in za Crno goro. Ta minimum svojih zahtev namerava podkrepiti Srbija v slučaju potrebe tudi z orožjem.
Predno se skliče mouiiara«l,u konferenca, mobilizira Srbija icl0 svojo armado in tako pripravljena bo mirno čakala na resili tate konfo. renče. Ko bodo delegati evropskih velikih sil razpravljal i na konferi'ii-ci o srbskih zahtevah, bo stalo v Srbiji pod orožjem najmanj 25O.00u mož, pripravljenih, da te žalitev? podkrepijo na način, ki Evropi na noben način ne l^i dobro došel, ker ona hoče imeti mir. Srbija računa a to željo Evrope, da so ohrani mir in zato tudi ona ostane mirna — do gotove meje. Uničit] se pa Srbija radi ljubega miru v Evropi ne bo dala, ker ona hoče dobiti pogoje za gospodarski in nacionalni razvoj in je v (h^sego tega cilja pripravljena motiti Evropo v njenem sladkem spanju. __
Parlamentarni položaj.
Dunaj, 30. januarja. O parlamentarnem položaju se smatra Splošno, da je breznadejen. Zamotan je kot nikoli, a § 14. straši že in l»i rad stopil spet v veljavo. Upanje je, da bo vložitev vladno jezikovne predlogo za Češko razjasnila položaj, ali ni gotovo. Sicer so bode pa že v četrtek pri glasovanju o dispozicij, skem fondu v proračunskem odseku pokazalo, če bo parlament nastopil pot iz splošno zmešnjavo. To glasovanje do pokazalo, co bo uradim ministrstvo našlo zaslombo pri strankah. Od krščan. socijalne stran, m-sliši, da bo parlament ta teden naj-brže šel na dopust.
Aneksijski odsek.
L) u n a j , 30. januarja. Slovanski člani tega odseka. 22 po številu, imajo v četrtek skuj »no posvetovanje. Ta dan so začno trenera 1 mi debata o imenovani predlogi, ki Ih> najbrže zelo dolga. Oglasilo s - je /e 30 odsekovih članov k besed*.
Dogovori glede bančnega vprašanja.
T) u naj, 30. jan. Nota ogr^kr vlade, s katero povabi av-:r:j>Lo vlado na dogovor glede bančnega vprašanja, pride baje še ta t.'den na Dunaj. Weckerle hoče prej š> rešiti v ogrskem ministrvu svoj načrt kar-telne banke in doseči spo razumljen je vseh članov kabineta, potem šele stopi v dogovor z avstrijsko vlado. Od strani avstrijske vlade se zatrjuje, da ni dvoma, da bo avstrijska vlada kakršenkoli načrt, vsled katerega postaja skupiwm bančnega vprašanja dvomljiva, brezpogojno odklonila.
Sporazumljenje med Avstrijo in Turčijo.
Dunaj, 30. januarja. Glede na razno nasprotujoče si vesti, pišejo iz Carigrada, da sloni avstro - turško sporazumljenje na podlagi protokol-nega načrta, in da je je smatrati za gotovo. Glede na spremembe proto-kolnega načrta je z gotovostjo pričakovati sporazumljenjn. \a srbski in črnogorski strani se kaže . Še vodno prizadevanje,  delati  propagando ZO
per avstro - turško sporazumljenje v turškem časopisju in v kaiuori. Prvo se ni posrečilo doslej, v kamori pa /.<■
obstoji opozicija 30 poslancev, med
katerimi se nahajajo tudi Albanci, in nadejajo se, da bo narasla o]>ozi-eija na 60 in več poslancev, kar pa ne more preprečiti sprejema avstro-turške predloge.
Srbsko oboroževanje.
B e 1 g r a d , 30. januarja. Razen infanterijskili so poklicani v službo tudi kavalerijski rezervisti. Danes je vstopil prvi del kavalerij-ske rezerve. Xa Rusko je odšla komisija, da nakupi zopet tisoč konj.
Balkan.
C a r i g r a d . 30. januarja. Iz obmorskih in podoželnih most so poroča, da narašča opozicija k bojkotu prisiljenih trgovcev in vsled njega oškodovanega prebivalstva in da je gibanje zoper bojkot vedno večjo.
D u n a j , 30, januarja. »Freni-denblatt« poroča, da je dunajski kabinet pritrdil ruski vladi glede posredovanja velesil v Carigradu in Sofiji. Najprej se hoče resno misliti na to. da so Turčijo in Bolgarijo odvrne od nadaljnjega oboroževanja.
B o r lin, 30. januarja, liolga rija jo poslala velesilam okrožnice, naj na porto vplivajo, da bo prizmi ki bolgarsko kraljestvo. Velesile nimajo nič zoper to, a zahtevajo, da bg Bolgarija pred in ne sele po izreče nem priznanju s Turško financijalno /edini.
C a r i g r a d , 30. januarja. Upanje na turško - bolgarsko zbližali je se je zopet poslabšalo, ker jc Bolgarija v svoji okrožnic": izjavila, da je pripravljena plačati samo 82 milijonov frankov, če pa Turčija ne vsprejme te ponudbe, pa nič. Ta nepričakovani obrat je na tukajšnje kroge vplival neprijetno.
(Dalji v prilori).
Priloga „SloTeusiema Harodn" žt, 25, dne L febrnvarja iau9
Revolucije v Perziju
P e t r g r a d, 30. januarja. Vladne čete so pred Tebrisom bile pobite od Sattarkana, zato prestopajo v opo-zicijonalni tabor. Vetlno bolj je neverjetno, da bi mogel šah udušiti revolucijo.
Lorenzo Perosi.
(H   koncertoma  »Glasbene Matice« dne 3. in 4. februarja.i
Ker bodeta oratorijska koncerta »Rojstvo Izveličarjevo«, ki ju priredi »Glasbena Matica« dne 3. in 4. fe-bruarija, znamenita glasbena dogodka v Ljubljani, podamo životopis slavnega skladatelja.
Lorenzo Peresi je bil rojen 21, decembra 1874. v mestu Tortona v piemontu. Že v otroških letih je kazal nenavadno zanimanje in nadarjenost za glasbo.
Prvo glasbeno izobrazbo je prejel od svojega očeta.
Ko je dosegel petnajst let, posije ga oče k prvim skušnjam v glasbeni licej v Rim, kjer so mu ploskali učitelji radi njegove nenavadne zmožnosti kot pianist in improviza-tor. Po letih 1888.—1889., katere je preživel še pod očetovim vodstvom, gre za nekaj mesecev k mojstru Mi-chele Saladino na milanskem kon-servatoriju.
Z izvrstnim in vestnim svojim učiteljem je ostal Perosi tudi potem še v stiku, ko je šel 1. 1890. na povabilo opata d' Ogremont de la iontai-ue in prijorja A m el lija na Moiite-cassino poučevat glasbo v semenišču in zavodu. Bivanje na Montecassino je mogočno vplivalo na njegovo glasbeno izobrazbo in duhovni poklic.
Po svojem povratku v Tor ton o je Perosi pridno nadaljeval svoje studije, leta 1892. se vpisal na kon-servatorij v Milan.
L. 1893. se je podal v ttegens-burg v tečaj Cecilijinega društva, in potem sprejel pouk petja v Emoli.
V tem času so ga poklicali v Benetke, da vodi ono zgodovinsko-slo-večo kapelo pri sv. Marku. Od leta 1894. naprej so bile Benetke njegovo navadno bivališče in torišče svetovna bazilika sv. Marka. Za evhari-stiški kongres v Benetkah je zložil skladbo, ki se je izvajala s sijajnim uspehom. Skladba je naredila tako globok vtisk, da so jo imenovali »razodetje«. Kritiki so izražali prepričanje, da se je pojavil velik talent, od katerega je pričakovati najboljše, in niso se varali.
Preden so pa skladbo »Ooena Domini« izvajali pri gori omenjeni slavnosti, je zložil Perosi že drugo daljšo skladbo »La morte del Reden-tore« (prvotno imenovana »Ad Cal-variam«), ki je potem skupno z oratorijem »In Monte«, zloženim meseca septembra 1897., tvorila prvi oratorij »La passione di Christo«. Ta oratorij se je izvajal prvikrat v Milanu v cerkvi »Delle Grazie«.
Perosi se je prepričal v Milanu, da je našel pravo pot, tedaj je ostal na njej in zložil nov oratorij »Tras-tigurazione« t. j. »Spremenjenje Gospodovo«. Perosi jo je igral enemu svojih prijateljev in ta popisuje prizor tako-lc: »Ko mi je igral z vzno-soni in čudovitim koloritom svojo novo skladbo, kazal z glasom in igro najrazličnejše orkestralne efekte, jo spremljal z živim očesom, z mimiko v obrazu, bil je sam zadovoljen s svojim delom in se ga veselil s tisto otroško priprostoetjo, ki j*; tem lju-beznivejša, čim manj j«.> navchija skriti napuh.«
Navdajal g-a je en sam strah, namreč, da v tako kratkem času prvemu delu sledi drugo. Ne bi hotel, da mu kdo oponese fenomenalno naglico, s katero je delo zamislil in dovršil in mu radi tega morda očital, da je delo površno in nepopolno. La Trasfigurazione« se je prvikrat izvajala v Benetkah dne k20. marca 1908. v dvorani »della Mostni hiter-nazionale«, ki jo je dal na razpolago magistrat. Prihitela je vsa benečan-ska elita, navzoč je bil kardinal Sarto, ki je gojil za Perosija prisrčno, očetovsko ljubezen, prisostvoval je polnoštevilni občinski svet benečanski. Bil je za mesto velik dogodek, za Perosija velikanski tri unif. Časnikarstvo je z zadovoljstvom konstatiralo, da so se v »Trasfigurazione« uresničile vse nade in najstrožji kritiki so se pohvalno izražali o novi obliki glasbene umetnosti.
Vendar se »Trasfigurazione«, ki jo je vzela v zalogo časa Riccordi, ni već tolikokrat izvajala in krivda <felix culpa) je bila na mojstrovi strani, kateri je pripravljal tretji °ratorij »La risurrezione di Lazza-ro«. Ta oratorij se je izvajal 27. ju-hja in je tako navdušil občinstvo, da je (gotovo po krivici) zatenmil Prejšnji oratorij la Trasfigurazione. Večer 27. julija je vreden spomina. Dovolj bodi, če povemo, da je bil Perosi klican osemindvajsetkrat in da se občinstvo kar ni hotelo raziti,
kraja. Trije komadi so se ponavljali v prvem delu, štirje v drugem. Bariton Kaschmann, od neba izvoljeni umetnik, ki je pel vlogo Kristovo, je kar očaral občinstvo. Od onega večera je pričel oratorij »La risurrezione d i Lazzaro« potovanje po svetu.
Koncem oktobra 1898. je bilo dovršeno novo delo: La risurrezione di Christo. Perosi je obljubil prerai-jero mladeniškemu društvu Circolo d i S. Pietro v Rimu v dobrodelen namen. Oratorij se je proizvajal 13. dec. 1898 v Konstantinov i baziliki svetih apostolov; zbran je bil cvet več-nega mesta in največji umetniki, kakor Sgainbati, Mugnone, Marche-iti, Mascagni, Mascheroni in drugi. Uspeh je bil tako velikanski, da je papež Leon XIII. Perosija imenoval kapelnikom zgodo\ insko-sltvne Siks-tinske kapele in mu ttko podelil privilegirano mesto med vsemi umetniki sveta. Perosi se je z vso energijo lotil preustroje kapele in jo v kratkem času povzdignil do nenavadnega viška.
Leta 1899. je Perosi zložil nov oratorij »II Natale del Redentore« t. j. Rojstvo Izveličarjevo, ki se je prvikrat z velikim uspehom izvajal meseca septembra istega leta v Co-mo v navzočnosti kraljeve dvojice. Kralj si je dal predstaviti mladega t imetnika, mu čestital na krasnem delu in nihče, ki je bil navzoč, ne pozabi trenutka, ko je kralj umetnika pobožal po mladih licih. To delo se je izvajalo pozneje v Milanu, Turi-nu, Rimu in drugih mestih, meseca septembra 1901. v bližnjem Vidmu, kamor se je podalo nekaj naših rojakov, med njimi koncertni vodja g. Matej Hubad. Vsi so prišli navdušeni nazaj in sad te navdušenosti je sedanje izvajanje »Rojstva Izveličar-jevega« v Ljubljani.
Temu oratoriju sta sledila še dva druga: »La Strage degli Inno-centi« in »L' En trata di Christo in Gemsalemme«.
Prošlo leto je šel Perosi na otok Korziko iskat novih motivov operi, ki jo bojda želi započeti.
Ljudsbl shod H. D. 0. o
V nedeljo dopoldne je sklicala „Narodna delavska organizacija* Ijnd ski shod v „Mestnem domuu v Ljub ljani, ki je bil z ozirom na to, da se je bavil z interesi dveh maloštevilnih stanov, jako dobro obiskan. Zbralo se je namreč nad 300 poslušalcev, ki so ves čas s izrednim zanimanjem sledili predavatelj en in z umestnimi medklici dajali izraza svoji nejevolji nad vprav nečloveškimi razmerami, v i katerih mora životariti Še zdaj tupa-tam mali mož.
Predsednik N. D O Ribnikar otvori shod, pozdravi iskreno vse navzoče in omenja v nagovora, daje po splošni volilni pravici postal de laveo važen pol tičen faktor, da ima sedaj pri volitvah parlamentarnega zastopstva prvo besedo, a s tem bo-cijalni boj še ni končan. Stopil je marveč šele v odločilni stadij, pravi boj se je šele začel, boj za socijalno zboljšanje. Zato se je ustanovila „Narodna delavska organizacija" in da naSnji shod je bil sklican, da razjasni položaj in pokaže, kako si predstavlja N D. 0. svejo nalogo in kako misli delovati za zboljšanje socijal-nega položaja. Podeli besedo podpred sedniku N. D. 0, tovarišu Ju-vanu, ki poroča o položaju mit* niških paznikov.
Omenja, da je potreba „Narodne delavske organizacije" očividna, zakaj, imamo še mnogo stanov, popolnoma neorganiziranih, za katere se živa duša še ni zmenila doslej, najmanj socialni demokrati. Tu so predvsem mitniški pazniki, katerih položaj je nadvse slab in usmiljenja vreden. Službenih ur imajo 24, a prostega časa le 12 ur, sploh je vsa njihova službena institucija silno zastarela. Uvedla sta jo pred 25 leti dva Žida, ki sta imela mestno carino v zakupu Pazniki presijo že 10 let, naj se jim zboljša mihov položaj, a vse je zastonj. Kakega povišanja v službi sploh ne poznajo, kdor je enkrat paznik, ostane dokler je pri mitnici.
Potem obstoje v Ljubljani Se takozvane čuvajnice, v katerih se mora paznik po 24 ur krčiti na goli deski ali na kupu sena, kjer ga pozimi stresa mraz, poleti pa kuha vročina, kjer ni nikake snage, in se je zgodilo, da je pred leti nekega paznika v taki čuvajnici pičil škorpijon.
Razen tega se ne smejo pazniki prosto gibati. Predavatelj poroča o slučaju, ko je bil nek paznik za nič in zopet za nič neusmiljeno vržen na cesto, dasi ima pet otrok.
Nič boljši ni položaj mitniških preglednikov, ki so od 5. zjutraj do 8 zvečer v službi, imajo po 70 do 80 K na mesec, a vprav tako je pri njih avanzma neznana stvar.
Zadnji čas je, da magistrat ukrene kaj za te trpine in poziva merodajne kroge, naj se zavzamejo sanje v obč.
Pi s aneo in obč. s etnik Tur k pojasni, da je že stalil v obč. svetu resolucijo, naj se regulirajo plače mit-niČarjem in se jim dovoli več pro stega časa, in upa, da se bo v najkrajšem Čbsu to tudi storilo.
Enoglasno sprejeta resolucija se glasi:
„Ljudski shod sklican po „Narodni delavski organizaciji*4 v Ljub ljani dne 31 januarja 1909 v veliki dvorani „Mestm ga di ma* poziva si. mestno občino 'jubijansko in erar, da zboljša nevzdižni p< ložaj mitniških pazmkov.
Uvede   n*j se 24;ič«a  slr»ž ia in 24urua prostost, da se om g< ri mit "mškim paznikom pošten i d poč t^k
Službeni red se naj uredi tako, da  bode  o govarjal danafiaaj m raz merbm delavstva, razmere v paemcah naj se pre dr u pačijo, kar se snage in drugih potreb tiče, u-ede naj sa dejanskim s nžbenim razmeram prmerno razmerje  med  pazniki  in njihovimi predpi stavljenim),   da  se preprečijo eveLtublue nezgode, izviraioče iz ne sp*. razumljen j nastaih v službi." (Konec prihodnjič.)
hcd zaupnikov
narodno -ngnKlie snte
se vrši
v torek, na Svetnico, 2. februarja
cb tO. dopoldne
v veliki dvoron! »Mestnega doma",
P. n. gospode zaupnike prosimo, da se radi valnoati udeleže tega shoda polnoštevilno
One gg zaupnike, ki bi slučajno ne dobili vabila, prosimo, da pridejo vseeno na shod. Blagovolijo naj se javiti kakem i članu „Izvrševalnega odbora", ki jih bo nato vpeljal.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 1. februarja.
— Volitev v trgovsko zbornico bi »Slovenec« rad po svoje izrabljal. Zopet čujemo obrabljene akorde o lažeh, sleparijah, o Lenarčičevem konkurzu, in zopet čujemo tudi visoko pesem o pasarju Kregarju, kateri je več vreden kot vsi liberalci v trgovski zbornici in katerega se liberalci v zbornici čez vse pretege boje' Ce gospodo tako brenkanje veseli, naj v božjem imenu še dalje brenkajol Kar pa se tiče volitve, nam zadoščajo tale fakta 1 Prvič, da si je slovenska napredna stranka priborila malo trgovino, katera je bila popreje v klerikalnih rokah. Drugič, da je klerikalna stranka koma) obdržala »malo obrt«, pri kateri je imela pri predzadnji vo-litvi še ogromno večino. Tretjič, da je slovenska napredna stranka skoraj zmagala tudi v »veleobni«, katera je veljala dosedaj za nemško domeno. Ta domena pade prihodnjič brez dvojbe v slovensko napredno posest. Postopanje oficijalnih zastopnikov slovenske ljudske stranke pa gotovo ni bilo posebno slavno. »Slovenec« sam pripozna, da je imel Kregar ukaz od Strankinega vodstva, da ne sme za Kotnika glasovati. S tem je bila omogočena izvolitev Pammerjeva in hotel »Union« je tudi na tem polju pokazal tisto slaboglasno internacijonalnost, o kateri g. Govekar tako rad gode. Nam se zdi, da je tičala v tem postopanju strankinega vodstva slaba, ali vsaj malo modra politika, katera ji tudi izven Kranjskega ne bo pridobila posebnih simpatij. Da so slovenski ljudski stranki »malo obrt« rešili nemški Kočevci, je bil morda slučaj, da pa so klerikalci rešili Nemcem »veleobrt«, je bil namen. In sicer kakor piše »Slovenec« namen vodstva slovenske ljudske stranke. Ta namen je obžalovanja in obsodbe vreden. O tem govoriti bi bilo odveč, in zatorej se nam vidi vsaka daljna polemika s »Slovencem« nepotrebna. Ne bo se pa tako kmalo pozabilo, da je vodstvo S. L. S. s hotelom »Union« vred omogočilo žalostno zmago nemškega nacijonalca Pammerjal
— DrnltfO „Akademija1 v LJubljani se je zateklo v predale »Rdečega Prapora«, kjer očita dr. Tav! carju, da je vložil proti omenjenemu društvu tožbo iz »osebne jezice«, da je tožbo vložil »brez posebne delikatese«, da je, ki se sicer rad poba ha s svojo nobleso, priložil svoji tožbi ekspenzar z zmernim zneskom, ki bi moral navadnemu človeku zadostovati za mesec dni življenja in ki je društvu zelo občutljiv. Tem osebnim napadom odgovarja dr. Tavčar sledeče : Društvo »Akademija je vzelo pri Mestni hranilnici posojilo 900 K na menico, ki je v plačilo dospela dne 13 januarja 1906
1909 do petih zvečer ne bila iztožila, bi nastopilo zastaranje, tako da bi hranilnica izgubila svojo terjatev. Več nego pol leta se je Akademijo prosilo, naj preskrbi pokritje vsaj z novo menico. Opoldne 13.januarja 1909, ker se »Akademija« ni ganila, izročila se je menica pravnemu konzulentu, da jo do petih iztoži. Na menici podpisani stanujejo deloma zunaj Ljubljane, tožba se je morala sestaviti in devetkrat prepisati, in sedaj zahteva delikatni »Rdeči Prapor«, da naj bi bil dr. Tavčar ob-lazil vse dolžnike, ter jih na tožbo opozoril Kako je zadeva iztekla, pričuje korespondenca. Dr. V. Ravnihar piše: Velecenjeni gospod doktori Imenom Mestne hranilnice ljubljanske ste vložili menično tožbo proti ljudsko-izobraževalnemu društvu »Akai demija« v Ljubljani odnosno prot njegovim odbornikom, ki so jarrčili za društvu dano posojilo po 900 K. Z vlogo od 13 t. m. smo prosili Mestno hranilnico, naj potrpi nekaj dni, vsaj toliko časa, da nova menica obkroži vse g odbornike, od katerih vsi ne bivajo v Ljubljani. Na to vlogo nismo dobili drugega odgovora kakor tožbo. Poudarjam torej še enkrat, da so sedanji odborniki društva »Akademija« pripravljeni predložiti novo menico za 900 K. Seveda bo društvo plačalo tudi Vaše stroške po 70 K 01 v iz svojih dokaj skromnih sredstev. Ako pa Mestna hranilnica vztraja na popolnem plačilu terjatve, ji bomo seveda ustregli, dasi nas morda s tem prisili da prodamo v to svrho svoj inventar (skioptikone itd.) Blagovolite podpisano društvo obvestiti o svojih namerah pred potekom treh dni, da društva ne zadenejo še morebitni izvršilni stroški. V Ljubljani, dne 16. prosinca 1909. Za Ljudsko izobraževalno društvo »Akademija« v Ljubljani: dr. Vladimir Ravnihar t. č. predsed, dr. Josip Cerk, t. Č. tajnik. Dr. Tavčar je odgovoril : Dragi pri jatelj ! V zadevi »Akademije« sem že govoril s Franketom. Meni se je zadnji dan pred zastaranjem predložila menica, zatorej sem moral tožbo vložiti. Ekse-kviralo se ne bo nič, troske podarim »Akademiji«, v drugem pa glejte, da stvar pri mestni hranilnici uredite. Tvoj Dr. I. Tavčar. Če se je zadeva že morala v javnost zavleči, naj bi se bilo povedalo vse. To bi bilo delikatno 1
— Nafti ljubi nasprotniki pri slovenski ljudski stranki vulgo klerikalci imajo v novem letu hudo smolo. Soarostuo zavarovanje kmetov na eni strani jim je prineslo popolno razočaranje, poraz dr. Kreka in so-drugov suoialpolitikov na tuje stroške v tem vprašanju je neutaljiv, glasno dovolj so z a grmeli kmetje proti novemu fronku včeraj v „Unionu", ko jim je bilo sedaj treba povedati, da bi veljala tudi kmeta penzija težke denarje. Gg temu treba se privadit! Včasih tudi najpohlevnejši voliček noče z jarmom naprej. Časi hozane bodo tudi Vam prešli. K tej nepriliki je prišla druga: izgubljena vojska pri zborničnih volitvah. nSvoje veČine ošabni", ki zaslanja Švarca in s( krivce, so odklonili kompromis s pravično ponudbo, vsega se jim je zahotelo Ali tista tolikrat že v blaženost priporočena napredna stranka je pokazala svojo jakost, zbra a impozanto.0 število glasov po deželi, s triumf m je segla v klerikalne ograde. Z medlo večinico, ki pokašljuje jetike, so gg. vulgo klerikalci mogli vzdržati še eno samo skupino volitoev. Skrbi jih ta uepričako vano zadani udarec, in zvijajo se, da bi otresli sramoto Toda gospodje pri „Sloveucu" to-le je resnioa; 1. Zavrgli ste kompromis in med pogajanji že rovali proti nam 2 Volili so Vaše kandidate ljubljanski Nemci n kočevski Franki. 3 V zahvalo za to ste odklonili tudi drugi kompromis, ponujen za veliko obrtuijo in silno oškodovali slovensko stvar. 4. časa pre mišljati o tem je imela stranka šest dni, ne pa dve uri, in dični upravni svet nUniona" je bil še posebej na-prošen. 5 Dejstvo je, da Vaši lastni pristaši obsojajo to ničvredno izdajal ševo slovenske stvari, kakor je dejstvo, da je sramota motiti večni mir umrlega poslanoa s sleparstvi.
— Ob S većnici gre kakor si kmetje pripovedujejo, medved pogledat, kakšno je vreme. In Če se kožuharju po-zdeva, da je zima še v deželi in ne-godni čas, pa leze nazaj lenit se. Bilo je nekaj Časa mir po dnevu slovenske nesreče, in vsi listi so pisali dostoj-nejše, tudi naš prijatelj izza Činkole tovega ogla. Le sempatam mu je ušel neharmoničen glas, po katerem smo snoznali visoko častitljivost gosp. dr. Ev-genija Pa zopet se oglaša zadnje dni hudobni duh ob onem mostu in poskuša svoje strupenosti. Lad in mraz pozdravi jutrišnjo S sečnico, medved se bode vrnil — tudi v Slovencih so še nego ini časi, g. dr. Ev-genij potrpite še v brlogu!
— Kaf pa v Celin, Maribora
ln Ptuju? Ljubljanski nemčurji se v svojem glasilu »Deutsche Stimmen« pritožujejo, da je dal mestni magistrat nabiti razglase glede naborov samo v slovenskem jeziku, ter pozivajo deželno vlado, da naj magistrat prisili, da bo
Naj se naši nemčurji obrnejo na svoje bratce v Celju, Mariboru in Ptuju. Ce bodo magistrati v teh mestih priobče-vali svoje uradne razglase tudi v slovenskem jeziku, se bo tudi ljubljanski magistrat podvizal, da bodo njegovi uradni razglasi tiskani tudi v nemškem jeziku. Dokler pa bodo mestni uradi v spodnještajerskih mestih dosledno prezirali slovenski jezik, se bodo naši nemčurji hočeš nočeš že morali privaditi na to, da se bo magistrat slovenskega mesta Ljubljane posluževal na znotraj in na zunaj izključno slovenskega jezika.
— Sbod v Kamniku. Politično drultvo „Z >tvlu je priredilo včeraj v Kamniku dobro obiskan shod, na katerem sta poročala deželni p ,8'aueo za Kamu k dr Vilfan n dr Žerjav. Prvi govornik dr Žerjav je govoril o slov. vseučilišču, katerega potrebo je utemeljeval zlasti s pomanjkanjem slotenskzga in slovensko čutečega uradništva. Na eni strani se nam vsled premajhne domače produkcije uradništva vsiljuje tuje, nam skrajno sovražno uradaištvo, na drugi strani pa dostikrat še tisto malo domačega uradništva, kar ga imamo, ni narodno tako zavedno ia vztrajno kot bi moralo biti, če hočemo kdaj doseči slov. jeziku veljavo v uradih. Vzrok tiči v vzgoji v tujem, nemškem mestu. Dr. Vilfan je poročal o delovanju naprednih poslancev v zadnjem zasedanju kranjskega deželnega zbora ter se obširneje bavil s Schvvarzem in Kranjsko hranilnico. Sprejete resolucije zahtevajo takojšnjo ustanovitev slov. vseučilišča, izrekajo zaupnico dr. Vilfanu in obžalujejo, da so pripomogli klerikalci pri zadnjih volitvah v trgovsko obrtno zbornico k zmagi nemškemu naoijonalou Pam-merju.
— Iz Idrije nam pišejo: Javni shod, ki ga je včeraj sklical deželni poslanee E. Grangl v pivaruo pri „urnem orlu", je bil mnogobrojno obiskan. Pivarna je bila polna do zadnjega prostora. G. poslanec G-angl je v izbornem govoru razpravljal o zadnjem zasedanju deželnega zbora ter obširno govoril zlasti o idrijskih razmerah Na predlog g. Jos. Šepeta v ca in g. dr. Drag. Lončarja je bila poslancu E. Ganglu enoglasno izrečena zaupnica. — Po poročilu g. Fr. Tavzesa je bil tudi enoglasno sprejet poziv na deželno vlado, da nemudoma odredi izvršitev občinskih volitev, ki jih klerikalci z vsemi sredstvi zavlačujejo. Obširnejše poročilo priobčimo. — V sobotnem „Slovencu" obljublja c. kr. katehet Oswald, da „bo prihodnjič v pravi luči pojasnjeno, kako je Gangi zavijal" v svojem govoru v deželnem zboru o idrijskih razmerah. G. kr. katehet Oswald bo to gotovo pojasnil, toda kako, to je drago vprašanje. Najbrže se utegne ugrizniti v lastni jezik V Idriji mirno Čakamo na ta „pojašnjenja" ; potem se pa utegne pripetiti, kar se o. kr. katehetu do danes še ni, kajti vsaka stvar ima svoje meje!
— Slovenski poslanci, pozor I Piše se nam iz slovenskega Štajerskega: Gotova stvar je, da ide naš deželni šolski nadzornik, gosp. Peter Končnik, — Prej se bode Še podelilo dostojanstvo dvornega svetnika! — v zasluženi pokoj. Kdo bode g. Končniku nasltdaik? Ker je le ta bil desigairan v inspiciranje naših slovenskih in utrakvističoih šol, potem je pač ob sebi umljivo, da mora tudi naslednik njegov biti popolnoma vešč slovenskega jezika. — Kakor vemo ia verodostojnega vira, namerava vlada mestu Končnika imenovati Belarja, tistega Belarja, katerega vam je na Kranjskem vsilila za nemške šole kot 3. deželnega šolskega nadzornika. S pravico ste se ga branili in privoščimo vam ia vsega srca, če se ga obranite. A izmečka tudi mi slovenski Štajerci ne maramo! Mi imamo izvrstnih šolnikov svojoev ter ne rabimo pedagoških ŠnŠmarjev in političnih pustolovcev. Resno prosimo zato naše poslance, da se upro energično tej vladini nakani ter tozadevno pravočasno store svojo dolžnost!
— Pred zakonom smo vsi
enaki I Kdor hoče na tukajšnji glavni pošti imeti svoj predal za pisma, mora plačevati posebno pristojbino, ki znaša 2 do 3 krone na mesec Od te pristojbine pa sta v Ljubljani oproščena edino novoimenovani tretji šolski nadzornik Bel ar in tvrdkaKlein-mayr&Bamberg. A gosp. Belar už va še drugo udobnost. Ako ne pošlje sam na pošto po pisma, mu mora pismonoša pisma dostaviti pred vsemi drugimi strankami. Poštni predpisi ukazujejo, da se imajo pisma dostavljati strankam po vrsti, to je najprvo najbližje pošte stanuj o Čim strankam in potem po vrsti vsem drugim. Zakaj se potem baš glede Belarja dela izjema? Ali predpis glede plačevanja pristojbin za poštni predal ne velja za Belarja in ia tvrdko Klein-mayr & Bamberg? Ali nismo pred zakonom vsi enaki?
— Gonja proti Slovanom v Gradcu.  „Graser Tagblatt" prinaše
on x
en « „ « ;
37
graški gostilni Carski zadrugi! Kakor  sledi is rasnih Časnikarskih notic, nameravajo v Gradcu bivajoči Čehi v našem mesta prirediti plesno veselico z i z r e o n o nacionalnim karakterom.   (Opomba dopisnika: To je seveda laž. Slovani menda ca svoje prireditve vendar ne bodo pošiljali ne mikih vabil.  Saj vemo, kam pes taco moli)   Podpisano straDkino vodstvo je sicer prepričano, da se ne najde noben nemški gostilničar, ki bi omogc čil  našim   narodnim • nasprotnikom v nemškem Gradcu češko ali vseslovansko propagando; da se pa vendar že v naprej onemogoči Češkemu komiteju, da priredi   morebiti   pod   napačno firmo Češko  slavnost,   opozarja podpisano strankino vodstvo cenjene člane go stilničarske   zadruge  na nameravano prireditev in prosi nemške gostilničarje (slovenskih  itak nimamo, tudi Tauses je nemčur),  naj bodo pri oddaji svojih prostorov previdni, ker bi bilo vender  za   naše  nemško mesto sramotno, da se priredi v teh burnih Časih Češki „Trutaf^st".  — Deželno vodstvo    štajerske    nemškorad kalne stranke" — Radovedni  smo,  kaj bi napravilo ljubljansko državno pravdni Štvo, Če bi  kak  slovenski  hst prinesel enak poziv proti Nemcem. Tukajšnje oblasti se za vse to ne zmenijo    in     graške nemškonacijonalne cunje   lahko   udrihajo   brez   skrbi po nas Slovanih. Za naše interne, popolnoma privatne slovenske zabave ne dobimo nikjer več prostorov, sloven s ki m  strankam se odpovedujejo stanovanja,   napredna akademična dru Štva so brez lokalov in kako se slov dijaštvu   v   Gradcu  godi,  tega nam menda ni potreba še posebej poudar jati. Skrajni čas je,  da s9 že enkrat zbudi tudi slovenska javnost in posveti   vso    pozornost naravnost obupnim razmeram,  v katerih živimo  graški  Slovani.   Obračamo se torej še enkrat na vso slovensko javnost, posebno do vseh mero. dajnih in  vplivnih   oseb: Ce vam je sploh še kaj na tem ležeče, da v stolnem mestu Štajerske ne iz gube Slovani vseh pravic in vsega vpliva, potem ne odlašajte več in rešite, kar se še da rešiti! Ne očitajte pa nam potem, da mi graški  Slovenci  nismo  storili svoje dolžnosti.
— Predsednik grašfeega nad sodišča Pitreich * Ljubljani V sredo, dne 3. t m , pride v Ljubljano predsednik graskega nadsodišča Pitreich, da inspioira tukajšnje sodišče Pitreioha bo spremljal nadsvetnik Elsner. Oba ostaneta baje v Ljubljani 14 dni. Opozarjamo slovenske občine, naj se po depatacijah osebno pridejo k Pitreichu pritožit radi zapostavljanja slovenskega jezika pri sodiščih m radi nameščenja slovenskega jezika neveščih uradnikov na Kranjskem. Pitreich pride v Ljubljano baje z namenom, da ukroti — slovenske uradnike Bomo videli!
— Bojkot sopar Nemce na
čeftkeBit V mnogih čeških trgovinah, zlasti po južnem Češkem so nabiti plakati, ki se glase: P. n. potniki ki hočejo skleniti kako kupčijo, prosimo da izkažejo kake narodnosti je tvrdka, ki jo zastopajo.«
Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v torek sta dve predstavi: popolne ob 3. igrokaz „Simoneu kot ljudska predstava pri znižanih cenah, — zvečer se poje opereta „Girofle- Girof lau za par-abonente, ker so imeli nepar-abo-nenti to opereto že dvakrat. — Dne 5 t. m. se poje drugič opera BWer« ther".
Slovensko gledališče. V soboto se je pel prvikrat na našem odru Massenetov rWertheru. Ker smo že svoj čas z namenom lažjega umeva-nja celega dela priobčili vsebino libreta, kar je tupatam vsled znanih nedostatkov v resnici potrebno, se danes ne bomo spuščali v ponovno enako razmotri vanje. Opera je lirična, dejanja ni veliko, oseb nastopa malo in zdi se celo, kakor bi bile še izmed teh nekatere nepotrebne, da bi zadostovala Lota in Werther sama. Ono malo dejanja, kar ga je, se vrti izključno le okolu njiju, in pevske točke drugih nastopajočih oseb so nekaj popolnoma postranskega. Pričakoval je morebiti kdo, da bo v tej operi tako izključno liričnega značaja našel bog ve koliko italijansko vroč; h melodij, a motil se je. Opera je vkljub svoji lirični naravi, vkljub tupatam naravnost omamljivi mehkoti glasbe vendar skozinskoz zgrajena na načelih moderne glasbene šole, in tu iščeš zastonj melodij Libreto, posnet po Goethe je vem Wertherju, je dal skladatelju priliko, da je položil v orkester vso silo čuvstev, strasti Človeškega srca, od največje blaženosti v doseženi ljubezenski sreči, pa do obupa ki goni t smrt. Kako nedosegljivo je izražen IiOtin boj med dolžnostjo in srečo nedovoljene ljubavi. Umij ivo je potem, da izginja skoraj oseba pevca, in da bi izginila popolnoma, ali pa kvečjemu pokvarila vtisk, ako bi ne bila pevska moč prve vrste, kakršno ima naš oder v gdč. Šipankovi. katera
je bila kot pevka i kot igralka gotovo na vrhunou. Dasiravno nam je izborno ugajala kot Dalila, vsa čast ji na njeni Evi, ali kot Lota, posebno v tretjem dejanju, ko v onem že omenjenem  silnem  duševnem  boju išče utehe v molitvi, in potem ob um ra jo^em Wertherju je  prekosila sama sebe.   —  Znano  je, da je Werther najboljša vloga Navalova in gotovo ga ni posetnika našega gledališča, ki o« bi želel Čuti njega v tej vlogi Naš Werther gotovo ni dosegel Navalo-vega, a priznati moramo odkritosrčno, da se je g. F i al a res potrud 1, da bi popolnoma  zadostil  svoji  res težki nalogi. V nekaterih prizorih je bil v resnici prav dober, in bi bil morda še boljši,  da ni bil orkester t j pata on nekoliko premočan,  ali pa je bil gospod Fiala Še vedno nekoliko nedis-poniran Albert je bil v pevskem oziru, igri  in maski izboren, kakor smo že navajeni to in drugače niti ne pričakujemo od g pl. V ul a kovic a Gdč. Thalerjeva je kot Zofija pokazala, da je vrlo napredovala in da bo kmalu krepka domača opora našemu odru Gg. Vlček, Križaj in Hess so bdi dh svojem mestu. Orkester „Slovenske Filharmonije"   je   rešil svojo nalogo prav častno.  Pripomnimo nai Še, da so po gledališkem mojstru Waldsteinu izvršene nove dekoracije, posebno ona, predstavljajoča mesto v snegu, splošno ugajale.
Dva    orstorijska koncerta.
Glasboljubivo občinstvo se še enkrat opozarja, da priredi „Glasbena Matica"  v sredo,  dne 3  in v četrtek, dne 4   februarja  vsakokrat  ob pol osmih zvečer v veliki dvorani hotela „Unionu   dva   oratorijska koncerta, Perosijevo   „Rojstvo   Izve ičarj evo", pri katerih bode 240 oseb sodelovalo Ponuja se zelo redka p rili -s a za glas-beai  užitek prve vrste.   rG asbeoa Matica" se ni strašila niti velikanskih troškov niti neverjetnega truda od strani pevk in pevcev, samo da orno goČi med Slovenci  prekrasno delo, čigar   izvajanje bi čast delalo naj večjim zborom velikih narodov. Naj bi se to dejstvo blagovolilo upošte vati,  da bi bila obakrat dvorana na bito polna!  Sedeži in stojišča se do bivajo pri gospe češarkovi in na ve Čer koncertov pri blagajni.
Tenorist Ori tiski, star znaneo ljubljanskega  občinstva, je izstopil prostovoljno iz zveze hrvaškega dež. gledališča v Zagrebu, kjer je bil do slej argaiiran
Splošno   slovensko žensko
društvo  je  imelo včeraj   svoj letni občni zbor.   Radi pomanjkanja prostora priobčimo  poročilo pr'hodnjič. Bfaakarada „Ljubljanskoga
Sokola" >e bode kakor običajno, tudi letos vršila na pustni torek pod devizo: zlet domin, pierotov in harlekinov. To pot je odbor gotovo pravo zadel, ker tako bode omogočeno vsakemu udeležencu, da se maskira, vsaj domino je ena najpriljubnejša maska po vs<*h finih in večjih maškaradah. Saj se v domino lahko vsakdo obleče in tako maskira, da soprog niti svoje soproge ne bode spoznali Jako bode treba paziti, da se kdo ne zaleti, ker drugače bode doma obračun! — V odboru se delajo vsestranske priprave in je upati, da bode tudi letos Soi-rolska maskarada ena najUpsih in zabavnih veselic tega predpusta.
Občni zbor telovadnega društva Sokola II v Llabllaui je bil včeraj   dopoldne   v   restavraciji pri Weissa. Brat starosta inženir End licher je proglasivši sklepčnost prav prisrčno pozdravil vse navzoče brate m podal natj splošen   pregled o de lovanju društva v preteklem letu. Se ne pred  enim  letom se je ustanovil S-,kol II. kot živa potreba za trnovsko krakovski in šentjakobski okraj. No vorojeno   dete  je   moralo prestati mnogo   bolezni,   končno   se  je pa otresi :   '"aeh in danes je  zdravo in čvrsto, saj ima najlepše upe do krep kega nadaljcega   raz t o a. Govornik želi, da se sokolske ideje zaneso v vse sloje naroda in da pride čas ko bo stal vsak Slovenec v sokolskih vrstah Ugled ki si ga je Sokol II pridobil, morajo člani obdržati in povečati. Telovadba, na ka;ero  se je polagalo največjo važnost,  se je  vršila v  II. mestni deški ljudski Šoli. Za brezplačno uporabo telovadnice gre najlepša zahvaia gospodu  županu,  ki je   bil društvu vedno  naklonjen,  upati je,   da bo dovolil, da se telovadne ure pomnože kar je potrebno zaradi tekmovalne telovadbe v Celju in zaradi nameravane  ustanovitve ženskega telovadnega  oddelka, za katerega je med ženskim  spolom v Trnovem, Krako-vem in št. Jakobu veliko zanimanje in  navdušenje.   Brat   starosta želi, naj bi bilo večkrst videti v tetovad niči tudi starejše  brate Sokole. Zahvali se „Političnomu in prosvetnemu društvu  za  Krakovo in Trnovo" za brezobrestno  posojilo,  ki je društvu pomagalo  iz  hudih  denarnih stisk. Zahvali se končno vsem Članom za njih požrtvovalnost ob raznih prilikah. Izmed  Članov se je preselil podata rosta  brat  Trampuš v Višnjo goro, . tekom par dni pa zapustita društvo I vneta Sokola in odbornika brata An-
. derwald in Jevšček.  Vsem tram se i izreče zahvala sa njih delovanje v j prid Sokola,  kakršno delovanje pričakuje tudi v prihodnje brat starosta od vseh   bratov   Sokolov. Tajniško poročilo je podal  brst  Petrin. Že leta 1907 se je mialilo ustanoviti sa Trnovo    Krakovo in sv. Jakob sokolsko društvo in telovaditi se je že takrat pričelo. Ustanovni občni zbor je bil 29. maroa 1908   odbor je storil  kolikor se je v danih razmerah storiti dalo   Telovadba  se je vršila vedno  ugodno,   zadnje   mesece celo vzorno. 17 maja je bil prvi pešizlet v Kožarje  z novoustanovljenim tro-bentaskim zborom, 5. julija prvi pešizlet v kroju v B.Unioe, 12 julija se je udeležilo društvo sleta notranjskih sokolskih društev v Logatcu. 20. sep tembra je priredilo zlet v Turjak, ko je bilo   tudi   pri  Trubarjevi rojstni hiši, v Številnih deputaoijah se je pa udeležilo  26   julija sokolske prireditve v Tržiču, 30. avgusta otvoritve sokolskega    doma v Žireh, 15. avgusta zleta gorenjskih sokolskih društev v Kranju,   11.   oktobra izleta Sokola I. v Sotesko, dalje izleta ljubljanskega Sokola v Šiofjo Loko in v Dev. M. v Polju. Bilo je navzoče pri slavnostnem    polaganju   kamna za Trubarjev   spomenik   8 septembra, udeležilo  se je pogreba ustreljenih žrtev kakor tudi Častne straže ob njih grobu na Vseh svetnikov dan. 7. nov. je bil prvi zabavni večer s lepim uspehom  Društvo je član .Slov. Sokolske Zveze". Odbor je imel 17 sej, dopisov je bilo 55   Nakupilo se je nekaj orodja ter pet sokolskih rogov. „Politično  in  prosvetno  društvo za Krakovo in Trnovo" je društvu vedno rado bilo na pomoč. B at Štef. Kluu je daroval društvu 60 K, br. Zalazuik pa 50 K. Vsem najlepša zahvala. Brat tajuik je pozival brate na delovanje za razvoj društva, da pride čas, ko se bo lahko reklo: *Kar Krakovčau, Trnovčau in S entj ako bčan, to Sokol II*,   Brat starosta se je zahvalil  za lepe poročilo in omenil le, da je brat tajnik izpustil le sebe kot enega najdelavnejših članov S školali Poročilo 89 je odobrilo    O telovadbi je poročal načelnik brat Matjašič. Vaditeljski zbor je imel 4 vaditelje in sicer br. MatjašiČa, Smoleta, Vidmarja in Trčka ter 16 sej   Redovne vaje je vodil brat Petrin, telovadbo obrtnega naraščaja brat Vidmar,  ono šolskega pa  br. Smole.  Ismed članov je telovadilo   1512  telovadoev v  93 urah. Povprečni obisk na uro je bil 16 čla nov.  Šolskega naraščaja je telovadilo v 76 urah 2467 učencev. Ustanovil se je   vaditelj s Li   tečaj   po prizadevanju brata dr Peatctnika. Tudi to poročilo se je  odobrilo.   Blagajniško poročilo br. JevŠčku  izkazuje 1259 kron 25 V dohodkov in 1226 K 50 v stroškov, torej 32 K 75 v preb tka. Društveno premoženje znaša 1166 K  75 v. Dal se je absolutorij  blagajniku.   Pri sledečih volitvah so bih na podlagi brata Trstenjaka z vzklikom izvoljeni: za starosto br. Eailioher, za podstarosto br Petrin in za načelnika brat Ma tjašič, v odbor pa t, le bratje : B-rgant, Golob, Jes.?oko, Marn. Smole ia Trček. Namestniki so bratje Primoži \ Šeber in Trstenjak, preglednika računov pa brata  Sič in  Šefua   V  občni zbor nSiov. Sjfeolske Z .7ezeu  se odpošlje ves odbor. Določitev članarine se prepusti odboru. Izvolil seje končno ve selićni odsek, obstoječ iz Sokolio sester Košakove in Bjltetove ter brstov Sokolov Franolja,  Jeseaka, Korošca, M trna, Mavserja, Sartorija in Šebra. Ko je brat Petrin pozdravil omenjeni Sokolići, ki sta stoprav došli na zborovanje in želel, da bi sokolska ideja prožela ves ženski  spol v področju Sokola II ,  zaključil je brat starosta zborovanje.   Sokoli   so   zapeli stoje nHjj S ovani", nato se pa razšli.
Letošnja mednarodna maskarada je bila v soboto v gornjih prostorih ^Narodnega doma-. Obiskana je bila kar najbolj tako od civilu h ljudi kakor od mask, med katerimi so bile zastopane zlasti narodne noše jugoslovanske, pa tudi zastopnikov in zastopnic ciganskega roda ter temno poltih Italijank, ponosnih Aoglc-žev, bogatih poljskih šlahčičev, mogočnih Rusov, zamišljenih TurČinov itd se ni manjkalo. Zabava je bda kaj pri jetna, zlasti za plesalce in plesalke, ki so se z vso navdušenostjo posve tili boginji plesa. Četvorke je plesalo povprečno po 80 parov. Godbo je oskrbljeval oktet na lok, za izvrstno pijačo in izborno kuhinjo je pa skrbel restavrater g. Kržišnik, ki je prav častno rešil svojo nalogo. Ples je trajal do jutra z nezmanjšano animi-ranostjo in delal se je dan, ko so se Še vedao vrteli veseli pari.
Slavni nabor za mesto LJnb liano ln okolico Glavni nabor za politični okraj ljubljanska okolica se vrši 29. in 30 maroa na Vrhniki, za sodni okraj Vrhnika; dne 31. maroa, 1., 2. in 3 aprila v Ljubljani sa sodni okraj ljubljanska okolica in dne 5, 6. in 7. aprila 1909 v Ljubljani za mesto Ljubljana.
Oi gamlzllske bolnišnice v LJnk lani. Zdravnik višjega štaba I. raar. dr. A. Weiss, komandant gar-
nisijske bolnioe štev. 8. v Ljubljani, je imenovan sanitetnim Šefom 7 kora, zdravnik višjega štaba drugega ras reda dr. Baumann garn. Šef zdravnik v Mariboru je imenovan komandantom garnizijske bolnice št. 8 v Ljubljani.
Umii {O v starosti 75 let, po dolgi in mučni bolezni trgovec in posestnik gospod I vas Jerman, oče obče-spoštovane rodbine Jerman-Novakove. Pokojnik je bil skrben in dober gospodar, ki si je s svojo neumorno pridnostjo in delavnostjo pridobil lepo premoženje. Bil je odločen in navdušen Slovenec, ki je ob času preporoda bele naše Ljubljane trdno kakor skala stal na strani narodne stranke. Niti bolezen, niti lepe besede nasprotnikov, s katerimi je bil v trgovski zvezi, ga niso zadrževale, da ne bi bil pri vsakih volitvah oddal svojega glasu za slovenske kandidate. Ko sta se ločili slovenski stranki je vstopil v narodno-napredno, ter bil do svoje smrti njen zvest in zanesljiv pristaš. Bolehal je že več let, posebno pa ga je potrla smrt njegove soproge, ki mu je ravno pred enim letom umrla. Z njim lega v grob značajen mož, mož poštenjak, eden tistih mož stare korenine, ki jih je vedno manj v naših vrstah. Pogreb bo na Svečnico ob 4. popoldne. Bodi mu blag in časten spomini
Spirtaoska metoda. Na I drž. gimnaziji so pričeli utrjati telesa dijakov proti mrazu s tem, da ali sploh nič ne zakurijo, ali pa samo slabo zgrejejo železne peči, tako, daje zjutraj po sobah temperatura 80 R, ki potem šele vsled izdihavanja dija kov doaeže 11 R Dasi skoro vsi ostajajo v zimskih suknjah v sobah, vendar v sedanji strupeni zimi nič ne pomaga. Najlepše je, kadar je treba dijakom v otrplih prstih držati Še držala ali v kapeli mašno knjižico, ko bi najraje v že ji h ogreli od mraza vijoličaste roke. Kljub dobremu namenu pa ta metoda ni posebno pri ljubljena, vsaj dijakom ne, zato prosimo v imenu dijakov, da se jo odpravi.
Muzejsko društvo za Kranjsko    V prvi odborovi seji „Muzej skega  društva   za  Kranjsko*   se je sestavil odbor takole: Predsednik g deželni šolski nadzornik Fran Le zeo, podpredsednik    g.   kancelar Viktor Steska, tajnik g. dr. Josip Cerk, bla gajnik g. prof  Milan Pajk, urednik „Ćarniolae" g. dr. Va'ter Šmid, ured nik „Izvestij" g. dr. Josip Gruden.
,,Muzeisko društvo. '   Kdo je kriv, da zadnji občni zbor ni uvaževal predloga, naj  bi se društvene publi kacije tiskale v slovenski tiskarni?
Nemški irgovec la slovenski vajenec. Pri tukajšnjem trgovca Soh. se je učil vajenec Leopold Vončina. Vajencu se je zadnje mesece pri trgovcu zelo, zelo slabo godilo. Če tudi ni nič zagrešil, tepeU je bil vse eno malodane vsak dan. Ko je nedavno tega trgovec svojega slovenskega vajenca tako pretepel, da mu je otekla vsa glava in da mu je bilo poškodovano oko, je vajenčevega očeta minila potrpežljivost. Vzel je sina iz službe u ga peljal k zdrav niku, ki je ua vajencu konštatiral razne poškodbe. S tem spričevalom je Vončina Sel k odvetniku, da vloži proti trgovcu Sch. t žbo. Ko je Sch o tem zvedel, je prišel ponižen kakor psiček k V* nčini ter ga prosil, naj se poravna. Po dolgem moledovanju se je Vončira vdal, da odstopi od tožbe pod pogojem, da So<2. plača vajencu za bolečine in zdravljenje 400 K ter odvetniške stroške 100 K — Za danes smo navedli samo suha dejstva, če bo treba, pa bomo spre govorili še tudi o nekih podrobnostih.
Z mestnega drsališča. Prijateljem drsalnega športa in mladini, ki se hoče spopolniti v drsanju, javljamo zanimivo vest, da se je drsa-liŠkemu odboru, kateremu je na tem, da se zlasti mladina izvežba v umet nem in sploh napreduje v drsalnem športu, posrečilo v osebi gospoda dr. R y h 1 i k a , zdravnika v Pragi, pridobiti umetnika drsaČa. Imenovani je znan v Pragi kot prvi umetni dr8ač. Prišel bode v teku prihodnjih dnij v Ljubljano in bode, kakor se je pismeno izrazil, z veseljem pod učeval mladino v umetnem drsanju ter tudi sam izvajal najtežje umet niske drsalne vsje. Dan njegovega prihoda naznanimo pravočasno.
Is Splita Lani poročajo, da so tam prijeti brivskega pomočnika Josipa H jr vati ća, ki je po septem berskih dogodkih poslal našemu uredništvu v objavo pismo, v katerem zatrjuje, da je on glavni krivec pri izgredih v septembrskih daeh na Marije Terezije cesti. Horvati ca iz roči splitsko sodišče ljubljanskemu.
I epraz slena srednje lolska mesta. Oi 15. januarja do 29. janu arja so bila razpisana sledeča mesta: Klasična filologija na gim. sa šolsko leto 1909/10: Brno (20 II.); Oiomuo (28 II.), Mahrisoh Neustadt (2 mesti, 20.11), Lino (1. III.) — Moderna filologija na realkah sa šol. leto 1909/10; razpisanih je sopet 13 mest (med temi 4 že v drugič), ponajveč kombinacija francoščina ♦
nemščina. — Zgodovina in sem-ljepisje sa Šol. leto 1909/10 na realkah: Bruck ob M tli (15 VI Gradeo (II. drž r, 28 II) — M a-tematika in naravoslovje za šol. leto 1909/10: Gradeo (uč 28 II), Oiomuo (r 20 III) Gorica (g 10* III), Dnnaj II. (r 10. II), Dunaj IV (r. 10 HI). — Prirodoslo vj e: 0
— Verouk na realki za šolsko leto 1909/10: Bergreiohenstein (28 II) — Suplenture sa II. tečaj: Dunaj IX r. (mat fiz.. 10 II.), Dunaj oes Fr Josipa g (klas fil., 7 II.) — Kr*. tioe: g = gimnajija, r = realka, uč. = učiteljišče; datum v oklepajih znaci zadnji dan za vložitev proAnje.
Poman]kin|e delavce* Vsled živahnega delo vanja izseljevaluih agentov začelo se je mnogo naših rojakov seliti v Ameriko, kjer so Še vedno zelo slabe pridobitne razmere. Ia nekaterih krajev na Dolenjskem se selijo kar trumoma, ker verjamejo sladkim besedam in obljubam sleparskih agentov, ki iščejo le svoje osebne koristi in se ne zmenijo za to, da bodo ub' g* žrtve zabredle v nesrečo in poguoo. Vsled takih razmer se je za čelo pojavljati občutno pomanjkanje domaČih delavcev, ki bo še občutneje ko se prične delo na polju in v vino. gradlh
I cžreba oje nabornikov sK vrši
10 svečana ob 9 uri dopoldne v pisarni mestnega vojaškega zastopnika (Mestni dom, I. nadstr) Vpogled vsa-k«-mu prost. Istotam je na razpolago zaznam letoŠDJ h mladeniče v čruo-vojmkov.
Pomralenl 20 vin irski norci
krožijo po Ljabjaai. L n s i is sv-ia •-. in frapantno sličnim pristnim Pozor! V kateri de teli je Vrhniki?
vprašujejo na mag *tratu v Ozadji, ako tujeo v kakem tamošnjem hotelu slovensko napiše v polo za tajce, di je z Vrhnike doma in tam stalno biva. Res čudao? V kakem jezika sta li morala vpisati polo za tujce ona dva Slovenca, ki sta 16 m. m. prenočevala v hotelu „S ef*nijaa v Opatiji? Menda ne v blaženi nemščini? Pa pravijo, da smo Slovenci!
Loterijo je dovolilo o. kr. f naČno ministrstvo v zvezi s o. kr. ministrstvom za notranje zadeve prostovoljnemu gasilnemu droštvu v Poljanah z 2000 srečkami po 10 vin izključivši denarne in monopolne dobitke.
Driivno podporo   v znesku
1200 kron je dovolilo o kr. poljedelsko ministrstvo za uravnavanje potoka Lipnioa pri Cešenjskem mo<stu, občina Ovsiše, pol. okraj Radovljica Preračun za uravnavo znaša 3000 K
— V iati namen je dovolil tudi deželni odbor kranjski 600 K deželne podpore.
Iz Jesenic na Gorenjskem Prijatelj, kam greš pa na Svečuioo? £j, kam neki — h „Krivcu" ua plesno veselico domačega gasilnega društ a Tam bo prijetna zabava v prid koristnega domačega društva in se dobi tudi tam najboljša vinska kaplioa in izvrstna pečenka, o kateri smo prepričani vsi prijatelji Krivčevi.
Popravoki   V petek   smo poročali,   da  je   predstojnik   o. kr. idrij skega rudnika čeh Billek glasoval z* nemške kandidate pri volitvi v trg v sko   zboru'co    Poroča   se   nam, da Billek ni čc-h, marveč Nemec.
Ples logaških samcev je uspel nepričakovano dubro. Poleg domačega razumništva, ki je bilo zastopano skoraj polnoštevilno, posetilo je ples mnogo zastopu kov različnih notraoj skih mest, trgov in vasi. Ker ni ne-dos:ajalo dražentnih gospa i a ljubkih g spio ter neumornih plesalcev, se je razvila na plesu velika živahnost, ki je trajala do jutra, kajti pri Četrti četvorki ob Štirih zjutraj vrtelo se je v okusno ozaljšani dvorani še veduO 28 parov, doČ m je drugo in tretjo četvorko plesalo 40 parov. Vsled nepričakovano dobrega obiska je tuii gmotni uspeh plesa zelo povoljen in prebitek se bode razdelil med narodna društva.
Za „Sokolski dom51 v Idriji so v 1 1908 darovali : Luka Reinhart v Savodnju 50 K Jelene Anton po Fr Tavzesu 9 K, Fran Tavzes 8 k, Fran Štravs 5 K, Malči Kos 2 4 > K, I?an Gruden, J. No^ak, H Stuim in J. Sa-petaveo po 2 kron, Mioi Grom, Ana Kogej in L Sveto po 1 K Kavči? J. in Fr Dežela po 30 v, Fr. Bjžio' in V. Jurmao po 20 v, Fr Kogej in A Velikajne po 10 v. Fr. Turk 8 v Zbrali pa so: Anton Kravanja 15 98 kron, Leni Lapajne 5 65 K, H-leoa Vidmar 4 60 K, M'jo Tavzes 4 08 K. Viktorija Kalan 3 48 K, Rozalija Tavzes 2 30 K, Luoija Troha 1 66 kron, J. sip Gnlo 1 61 Kt Ivan Trček 106 kron, J. N. 2 40 K, Fran Blažič 70 vin. Notar Pegan iz neke sodne poravnave 10 K. Kuponov so rasprodali: Josip TJrek za 20 K Ev. Maver. J Korenčan za 8 K, Blažič Fran, H Prelo veo in Šebenik po 4 krone, E. Gangl, A. Kravanja, I Gruden, Iv. Šinkovec, A. Pečirar, F. Kovač, Fr. Polh, G. Novak, J. Tratnik,Drag Fuks, J. Terčič, A. Gosler, A. Bilo, Fr. Piro, M. Tavses, A. Kavčič, Iv Turk, L Troha po 2 K. V nabiralnik • v gostilni Šinkovec se je nabralo 24 99
iron, pri Grudnu pa 13 47 K. Odbor društva Sokolski  dom. izreka vsem darovalcem  in  nabirateljem iskreno sahvalo i željo, naj bi tudi v pri hodnje podpirali društveno delovanje.
Is Novege mesta se nam piše: P ve veliki na novo sgradjeni boloioi sta že s ledom napolneni, in sioer za skladišče mengiškega,  žalskega (za družniškega) ter budejviškega delniškega piva E ia teb dveh ledenic na haja se v hiši g. Perkota tik kolo dvora, in  sio*»r  za mengiško pivo. pruga pa se nahaja za ostala piva v hiši g- Kovača v Kaudiji.   Z objavo tega gotovo veselega pojava, opozarjamo naše častite narodne, pivo to-čeče gg. gostilničarje, na geslo: „Svoji fc svojim".
C kr. poštni brzojavni urad Trebnje na Kranjskem je z ukazom z dae 15 prosinca 1909 opravičen sprejemati in odpravljati privatne brzojavke od železniških uradov nove Železnice Trebnje Šb Janž in obratno. — S tem je brzojavna pot mnogo skrajšana, kar je važno posebno za ondotne trgovce.
, Gad eni klnb v Metliki11 priredi 2   februarja v  prostorih nNa rotine Čitalnice" v Metliki plesni ven ček. Vstopnina z* osebo 40 h. Zače-četek točno ob 8. zvečer.
Planinski ln lo*skl ples društva za tujski promet v Rajhen-burgu bo 4. in ue 7. svečana Priprave za ta ples, za kateri vlada v celi Savski dolini največja zanimanje, so v polnem teku in bo skrbljeno za najneprisilnejšo zabavo in izborno postrežbo.
Brezno Ob Dravi Letos nam je „Siidmarka" s sdo »hotela ugrabiti dvoje posestev, pa smo j'h srečno oteli. Kupil jih je naš narodnjak J. EVžnik, posestnih v Janževem vrhu, ki je lahko v zg ed imovitim slovenskim rodoljubom, ki jim je „kŠeft samo kŠeft". Glavni agitator za to izdajalsko društvo je naš župan, menda v plačilo za to, da mu ljudje nosijo denar v prodajalno. Res, sramota za nas, a zraven je še protestant. „Pro-sveta" je pri nas ustanovila „Ljudsko knjižnico". Imamo tudi svojo slo ven sko trgovino P. Iržiča.
Iz Celja, dne 31. januarja. Ob včerajšnjem glavnem zboru S a vinske podružnice „ Slo venskega planinskega diuHva" se je sklenilo", za Celje in okolico osnovati posebno sekcijo te podružnice. — Ta sklep nas prav veseli, to tembolj, ker smo že cpetovano v našem listu poudarjati, *naj se v celjskem okraju tudi glede turistike kaj zgodi ter naj se tudi tu naroden moment upošteva.
Podružnica nemškega „Scnul-vereina11 v Štoreh pri Ceiju ima 106 ČLnov delavcev. In zdaj pomislimo, da so ti delavci večinoma rodom Slovenci! Med njimi je mnogo .Dolenjcev !
Umrla Je dne 29 januarja It. 1. v Celju gospa Neck erm a n n , vdova po nekdanjem mogočnem županu celjskem. Živela je cb podpori c-ljskega me-sta /t nekdaj tolikanj Čislano damo se je zadnja leta jedva kdo brigal S: o transit. . .
Speglltscbf kakor kaže ime, pri sten .Nemec, je  „kupil" hišo v Gosposkih ulicah, kjer je Gsuadova go stilna Ko  se  je   šlo  za podelitev gostilniške koncesije njegovi ženi, jo je mestni odbor celjski proglasil kot popolnoma  nvertrauenswurdig", Čeravno   jo je  že  mestni urad opetovano kaznoval za 100 in več kron, ker je brez pravice v sv< ji prodajalni drobnarij, ki jo ima v Vod njaških ulioak, točila opojne pijače. Tako se postopa v Celju!   3icer pa ima glede te zadeve še zadnjo besedo zadruga gostilničarjev.
Občinske volitve v Medgor-
fab na Koroškem so zopet in sicer že tretjič vsled slovenskega priziva razveljavljene. Županuje neki Sušnik, ki izjavlja,  da ne razume slovenski.
Vrbsko jezero je letos popol nema zamrznilo, in sicer izvanredno močno, da morejo po ledu prez skrbi voziti s par konji. Celovčani prirede pri Gorici (Loretc) prvega in drugpga februarja mednarodno tekmovanje v drsanju.
Velik gozdni požar je bil v
torek pri Tržiču na Primorskem. Skoda je velika.
Zvit ptiček, ki po sel« o o ljubi žepne ure — do sedaj še neznan — Je poskusil že dvakrat svojo srečo pri trgovoih Jožef Bozzer in Enil Muiler v Trstu na ta način da se je predstavil kot odposlanec zlatarja Pompi-lio in zahteval v njegovem imenu in ?a njegov račun žepue ure. Goljufija J6 bila v obeh slučajih preprečena s tem, da sta dotična trgovca poslala Jre zlatarju Pompilio po lastnih uslužbencih, katere je seveda kot nenarodne zavrnil. Tretjič pa se mu je po-^ečilo pri trgovcu Nachtigall, via fluova št 41, da je dobil na podoben fcaein 4 srebrne in dve nikelnasti uri, 8 katerimi je zvit ptiček srečno ušel.
Najdeni brilJantL V Trstu na Cesta via dei Bachi pred hišo štev. 6 je kuharica Terezija Fantin j*P velik briljant brez okvira precej-^je vrednosti. Oddala ga je na stra-
žnioi, kjer so imeli še drug podoben briljant, pri katerem pa je bilo ie nekoliko zlatega okvira, in ki je bil ravno isti dan in na i s tej cesti najden od gospe Marije Prister.
Prenapoln|en|e sploino bolnišnice ¥ Trstu« V splošni bolniš nioi, ki ima pri normalnih razmerah prosta za 7000 bolnikov,"je sedaj nič manj kakor 190 bolnikov. Toliko jih ni bilo v tej bolnišnici Še nikoli, in so vsi hodniki spremenjeni v bolni« ške prostore.
Slovenci v Inomostn se shajajo v Cafe Restaurantu „Ciaudia", Ciau diastrassa Št. 7 in imajo istotam redne sestanke vsako soboto zvečer ob 8. uri.
Kavarna MWien". Že večletno shajališče slovanskih dijakov zasedeno je od nemških buršev, kateri so pred nekaj dnevi na prošnjo kavarnarja samega prikorakali korporativno v lokal in se v njem utaborili Pred nekaj leti so hoteli SLovenci še sami opustiti to kavarno, in le silnim prošnjam kavarnarioe, ki je prosila tudi slovanske profesorje, naj vplivajo na dijake, da ostanejo pri njej, so Slovani ostali. Seveda sedaj, ko je ka-varnar postal dovolj petičen — slovenski groš — in ko si je kavarno moderno preustrojil je le ta po njegovem mnenju prelepa za Slovane, in on dovolj bogat, da jih lahko odžene. Ugotovljeno je, da slovanski gostje ne bodo več poseČali te kavarne.
Umrli borec za svobodo Dne
22. presinoa je umrl v Pustem polju pri Gaokem v Hercegovini vojvoda B gdan ZimonjiČ, sivolasi borec za svobodo in vodja inzurgentov. Pokojnik je dosegel baš ta mesee 96. leto. — Vojvoda Bogdan Zimonjičje vse svoje sovrstnike v boju za svobodo svoje domovine preživel, a stal tudi nad njimi po junaštvu, ki je slovelo ne samo po Heroegovini, tem več po vsej Jugoslaviji. Svoj čas je bil vodja svojega naroda in je imel česte konflikte s turškimi nasilniki, stal je sredi političnega in sooijalnega gibanja svoje domovine in je branil njene koristi z vso eneržijo in hrabrostjo. Bogdan Zimonjičje bil predstavnik svobodne bojne ideje svoje domovine skozi več desetletij pro-■-lega stoletja. Da bi ušel mnogim preganjanjem svojih nasprotnikov, je bil slednjič primoran, da se je dal posvetiti v mašnika, da uide vislicam. Njegova kolosalna postava, osebna srčnost in bojna hrabrost sta pripomogli popu Bogdanu Z monjicu do legendarne priljubljenosti med nsrodom. Udeležil se je več vstaj v Heroegovini, bojeval se je na strani Črnogorcev proti Turkom, in povsodi je dičila tega priprostoga sina Hercegovine prisotnost duha, odločnost, ognjevita duša idealno navdahnjenega narodnega junaka. Po avstrijski okupaciji svoje domovine se ni več kazal v javnosti.
Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 17. jan. do 23. januarja 1909 Število novorojencev 19 (= 24 70%)0)i umrlih 23 (= 29 90%J med njimi so umrli za jetiko 2, vsled mrtvouda 1, vsled nezgode 1 za razdčnimi boleznimi 19. Med njimi tujcev 4 (= 17 39%), iz zavodov 9 (= 3913u/0) Za in fekoijoznimi boleznimi je obolelo in sioer: za ošpicami 20, za Škrlatioo 3, za tifusom 1, za dušljivim kašljem 1, egiptovsko očesno boleznijo 1, za uŠe-nom 5.
Izkaz posredovalnice sloveu skega trgovskega društva „Merkur" v Ljubljani. V službo se sprejmejo: 2 knjigovodja in kores pondenta, 1 potnik. 2 kontorista, 11 pomočnikov mešane stroke, 4 pomoč rik: manufakturne stroke, 2 pomočnika modne in galant. stroke, 4 konkontoristinje, 4 blagajničarke, 4 prodajalke — Službeiščejo; 3 knjigovodji in korespondenri, 2 kontorista. 18 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika modne in galant. stroke, 8 kontoristinj, 6 blagajničark, 8 proda jalk. Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti majbni odškodnini.
Zahvala. Izrekam tem potom svojo najtoplejšp zahvalo, ker so mi nenadno s svojim darom olajšali m^jo bedo g. Bolaffio in g. lekarnarju Trn-koozvju Zahvaljujoč ter proseč J. D o vi ^ v Spodnji Šiški
Šulferainska šola v Šiški je
danes gorela. Požar so pogasili ognje-gasci in orožniki. Zažgali so dimniki.
Zima in lakota Včeraj popoldne je prišel v Ljubljano 18 letni delavec Martin Cvertnik iz Gmajne pri Rdski. Ker je bil brez sredstev, je prenočil v nekem hlevu. Ko je pa danes dopoldne šel mimo Bernatovičeve trgovine na Mestnem trgu, je tam snel izpred prodajalne havelok, vreden 50 K in ga oblekel. Poleg mraza ga je mučila pa tudi lakota. Šinila mu je v glavo misel, da bi bilo bolje zmrzovati, kakor pa trpeti lakoto. Krenil je k starinarjem, kjer je po* nudil ukradeni havelok v nakup. Sta-rinarju se je zdela tujčeva zunajnost sumljiva in je obvestil policijo, katera je Cvertnika aretovala. Tatvino je priznal in so gs izročili sodišču.
Ploano veaeliee v soboto in
nedeljo je bilo v Ljubljani 28 plesnih veselic, katere so se vse v najlepšem redu vršile in je policija imela povod, aretovati samo eno osebo radi pijanosti.
Delavsko gibanja. V soboto se
je iz južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 34 Ogrov in 40 Hrvatov. Včeraj se je peljalo v Ameriko 27 Hrvatov, 66 Hrvatov pa se je pripeljalo nazaj.
I zgubile no In naldeno. Pleskarski pomočnik Anton Kramar je izgubi srebrno žepno uro z nikelnastovenžicol vredno 14 K. Ivanka Premkova, žena strojevodje je našla srebrno pozlačeno žensko uro z dolgo verižico. Ura se dobi pri nji na Martinovi cesti št. 3. Ivan Koder, paznik v pokoju je našel double Ščipalnik. Na južnem kolodvoru je bil najden oziroma izgubljen ženski dežnik, črn muf in otroški suknjič. Našla se je mala vsota denarja, dobi se pri g. Blaževi na Marije Terezije cesti št. 8. Našel se je srebrni uhan z monogramem A. L. pod Rožnikom. Dobi se pri I. Magdiču, Miklošičeva cesta.
Drobne novice.
_ 23 smrtnih obsodb. Francoski predsednik republike je podpisal 23 smrtnih obsodb francoskih porotnih sodišč, ki segajo deloma 3 leta nazaj. Usmrčenja bodo javna.
— Messina, 30. januarja. Ponoči so čutili več novih potresnih sunkov. Ob četrt na 7. zjutraj je bil močan potresni sunek, spremljan s podzemeljskim bobnenjem. Med ljudstvom je nastalo veliko razburjenje. Nekaj zidov se je porušilo. Dežuje. Pri odstranjevanju razvalin se je podrl zid in pokopal pod seboj tri delavce.
— Moški — ženska. Berlinska policija je dovolila neki 241etni Ber-linčanki namesto ženskih oblačil nositi moško obleko. Dekle ima namreč moško obnašanje in moške poteze na obrazu.
Književnost
— Ivan Podlesnik: Knjigovodstvo II del. Založila „Katoliška bukvarnau. Cena 6 K 20 v. Knjiga opisuje in razlaga najmodernejše knjigovodstvo, kakor je je upe'jal v ljubljanskih zadružnih centralah g Rozman.
— Zemljopis Hrvatske. Pred osmimi leti je izšla prva knjiga velikega, bogato ilustriranega dela „Zemljopis Hrvatske". Zdaj je začel v zvezkih izhajati drugi del, ki ga s sodelovanjem odličnih strokovnjakov urejuje odlični hrvatski geograf prof dr Gavazzi. Drugi del bo izhajal v zvezkih po dve poli; vseh zvezkov bo 20 do 25 Celi drugi del velja 16, prvi del pa 16 kron. Delo izhaja v založbi Ant. Seholza v Zagrebu.
Telefonsko In brzojavnu poročilu.
Jezikovna predloga. Dunaj, 1. februarja. Včerajšnji ministrski svet je razpravljal o jezikovni predlogi. Dasi je seja trajala pet ur, vedar se še ni sklenilo ničesar definitivnega. Vlada ima še vedno namen, da predloži jezikovni zakonski načrt parlamentu prihodnjo sredo.
Grof Andrass.v Aehrenthalov naslednik.
Budimpešta, 1. februarja. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da v kratkem odstopi minister notranjih del grof Andrassv. Določen je baje za naslednika barona Achreuthala kot minister zunanjih del.
Kazpad madžarske ustavne stranke.
Budimpešta, 1. februarja. Madžarska ustavna stranka je v razsulu. Del njenih pristašev vstopi v neodvisno stranko, drugi del pod vodstvom grofa Zichvja pa osnuje novo stranko temelječo na načelih iz leta 1867.
Predsednik Justh minister.
Budimpešta, 1. februarja. Predsednik državnega zbora Julij Justh postane minister notranjih del. Justh predloži parlamentu načrt nove volilne reforme.
Kossuth in Wekerlc pri cesarju. Dunaj, 1. februarja. Ogrski minister trgovine Kossuth pride tekom tega meseca na Dunaj, da cesarju poroča, kako bi se dalo sanirati sedanje desolatne razmere na Ogrskem. V sredo sprejme cesar v posebni avdi-jenci ministrskega predsednika dr. \Vekerleja.
Spopad med socialnimi demokrati in češkimi narodnimi soeialci. Praga, 1. februarja. Včeraj je prišlo do 1 j utega spopada med socialnimi demokrati in češkimi narodnimi soeialci. Češki narodni soeialci so insultirali dr. Adlerja in dr. Red-licha, ki sta prišla na socialno demokratsko deželno konferenco.
Potres,
Senta, L februarja. Po poročilih iz Tetnana je potres uničil veliko vas Normara. Gora nad vasjo se je utrgalo in zasulo vso vas. Vse prebivalstvo je zasuto.
Mesina, 1. februarja. V soboto je bil tu zopet močan potres. Dosedaj še ne porušeno zidovje 6e je podrlo. Med prebivalstvom je zavladala silna panika.
Policijski sef — aretiran.
Petrograd, 1. februarja. Včeraj 6o aretirali v njegovem stanovanju bivšega tukajšnjega policijskega šefa Lapuhina.
Petrograd, 1. februarja. Lapuhina so aretirali vsled razkritij v francoskem listu »Humanite«, ki je dokazal, da je Lapuhin bil v zvezi z revolucionarji.
Baron Bienerth pri cesarju.
Dunaj, 1. februarja. Cesar je danes sprejel v posebni avdijenci ministrskega predsednika barona Bienertha. Danes zvečer bo imel ministrski svet zopet sejo, na kateri bo razpravljal o jezikovni predlogi. O jezikovni predlogi.
Dunaj, 1. februarja. V današnjem ministrskem svetu bosta ministra - rojaka oddala svoja separatna vota proti jezikovni predlogi.
Aretovani turški častniki.
Sofija, 1. februarja. »Večerna Pošta« javlja, da je bolgarska obmejna straža prijela 8 turških častnikov, preoblečenih civilno, ker so na sumu, da so vohunili in delali načrte bolgarskih utrdb.
Streljivo za Bolgarsko.
Berolin, 1. februarja. Iz Bukarešta javljajo, da je v Gjurgjevo prispelo več parnikov, ki imajo na krovu streljivo in drug vojni material za Bolgarsko.
Abolicija v«leizdsjn?skeffs§ procesa.
Zsgreb*l. febr. (Pos. brz.f„Sl Ner.u) Z oeirom na pismo odvetnika dr. H uf moki a o r veleizdajnici sfari" v sebotni „Neue Freie Presseu in na odgovor Nastiča v nedeljski številki tega lista se govori, da obstoja morda v višjih krogih nagnenje, da bi se s cesarsko abolicijo ustavil „veleizdajniškiu proces v Zagrebu. Srbska samostalna stranka izjavlja, da ni v nobeni zvezi s pismom dr Hof mukla, ki nasvetuje abolic jo procesa, češ da se nima bati r\ eleizdajniškega* procesa.
Zs združenja hrvatskih srbskih in slovenskih pokrajin.
Zagreb 1. februarja. (Poseb. brz. „Slov. Nar.u) Trije poslanci hrvatske stranke prava iz Dalmacije so imeli sestanek s pooblaščegoi vseh hrvaških stjank.   Dalmatinci so skušali doseči, da bi se Še pred razpravo aneksijskega vprašanja zedinile vse hrvaške in srbske stranke na temelju enega programa, v katerem bi se zahtevalo   združitev Hrvatske, Slavonije. Dalmacije, Bosne, Hercegovine, Istre in vseh slovenskih dežela in sioer na podlagi absolutne rav nopravnosti   vseh   treh narodov. Ta   predlog je  stavil po slaneo Prodan,   dosedanji pristaš dr. Franka,  ki je izrecno naglašal. naj se Srbom prizna zastava, oiri-lioa,  sploh   popolna ravnopravnost. Frankovski odposlanci so sprva mol čali, končno pa so izjavili, da ne morejo biti za nasvet, ker bi v tem za grešili narodno izdajo. Ker je Rauchov organ priobčil o tem sestanku notico je jasno,  da so ga informirali frankovci. ?£er je predlog za zedinjenje s Srbi stavil poslanec Prodan, vodja dalmatinske Čiste stranke prava, se d i \f. tega sklepati, da seje ta stranka docela odloČila od frankovoev. Razbite srbske table.
Zagreb 1. februara. Na univerzi je neki fratkovski visokošoleo razbil vse table srbskih akademičnih društev. Razveljavljena zaplemba
Zsgreb L febr. (Pos. brz. .SI. Nar.tt) Pretekli teden je bil „Pokret" zaplenjen, ker je priobčil interpelacijo dr. Popoviča v peštanskem parlamentu radi „veleizdajalske" afere. Sodišče je zaplembo v celoti raz veljavi5 o in povrnilo listu vse stroške. Dr. Frank kupnje liste zs Raucha
Zaarebi 1 februarja (Pos. brz. „Slov. Nar.u) Danes je podpisal dr. Frank pogodbo z izdajatelji dnevnika „Novosti", s katero mu ti prodajajo list za 60 000 K. Ker je preje že baron Rauoh skušal kupiti ta list, je jasno, da je dr. Frank kupil „Novosti" za Rauoh a. Znano je, da je Frank ovo glasilo „Hrvatsko Pravo" silno zadolženo, zato ni misliti, da bi Frank s svojim ali strankinim denarjem kupoval nov dnevnik.
Darila.
Pro SlclUa ot Calabrla lin. iz-
kaz daril, ki jih j« dobil blagajnik lekarnar Piccoli v Ljubljani od 22. do 29. januarja : G. Al fare i 10 K, lekarnar Močnik, Kamnik 4 K, fin. svetnik Avian 10 kron,   Franc Zdešnr, hišnik   pri župana
Hribarja 6 K, vladni svetnik dr. Zupan« 10 K, Marjeta Komaa 1 K, Josip Kobas 10 K, Ivana Buk 4 80 K( Franc Mozar 2 K, lekarnar J. Mayr $0 K, Proj 1 K, Neža Siegl 1 K, I. Doberlet 1 K, Do* berlet ml 1 K, Hilda Ehrlich 1 K, Herman VVaibl 1 K, Franc An zli n 1 K, Elza Primožič S K, Lindtner 2 K, Bo-binec Tereza 1 K, Stanko Radež 1 K, Erwin Luke 2 K, dr. Hdgler 2 K, Wald-statten 2 K, Lang 1 K, Ivsa Zore 1 K, rodbina Uraničeva 1 K, Bozika Nachtigall 1 K, Jernej Mastek 1 K, Liza Tomaževi« 1-20 K,   Ivan  Gale 60 h,   Manja Gala
1 K, Feliks Urbane 30 K, Ida Škof 5 K, Fraoja Majdič 3 K, Jos. Sekula 3 K, A. Maver 2 K, Loaar Valentin 1 K, Martin Šuštar z K, H Suttner, urar 30 K, Ra-kovee Ivan 1 K, Gregor Ditinger 1 K, Fugina Pavel 1 K, Sušnik Franc 1 K, Heiesler Friderik 1 K, Franc Deiman 1 krono Ivan Pirnat 1 K, Lovrenc Krie, delavec 5 K, Ant. Freyberger 2 K, Jak. Ogrizek 60 h,   Kane 1 K,   Al. Benkovič
2 K, Ivan Žagar pl. Lanevral, c. in kr. major 5 K, Iv. Bari, adjunkt 1 K, Karo-lina Paušin, zasebnica 5 K, Adolf Knebl, trgovec 5 K, Ana Škerl 40 h, Brni Pez-man 10 h, Franc Roj ina 1 K, Danilo Zupane 1 K, J. Konig 1 K, Franc Kune 2 K, Dom. Heider, 50 h, Edvard Cramero 2 K, Ana Cer ar 60 h, Marjeta Judeš 1 K, Luka Šabec 5 K, Avgust Megašar 80 k, Matija Per 40 h, Marija Bogataj 1 K, Albina in Marija Persche 10 K, Viktor Ranth 5 K, Richard Kleinoscheg 5 K, dr. A. Praunseis 20 K. Berta Zamida 5 K, Ivan Frisck 5 K, Anton Kane, dro-gist 5 K, Avgusta Kortschak, 2 K Ka-rolina Tschurn 2 K, Antonija pl. Kočevar, 2 K, Ivana Graisar 1 K, Frane Lončar, 1 K, Ivan Strniša 1 Kj Marija Urh 1 K, Anton Murn 30 h, J. Janežič 20 h, K, Zotmann 2 K, Franja Škerl, 2 K, Deg-henghi 5O K. lekar And. Bohinc 5 K, lekar Karel Šavnik, Kranj 10 K, lekar Jos. Ančik Ribnica 5 K, lekar Milan Wacha, Metlika 10 Kf Šivic Anton 2 K, Kata Paternoster 2 K. Fr. Štapar 2 K, Kuralt Jos. 2 K, Iv. Fajdiga 2 K. — Vsota 420 50 K. II. poročilo 2934 64 K. Skupni znesek 33!h5*14 K.
Svedočba g. komanderja prof. dr. Lapponija, osebnega zdravnika Nj. svetosti papeža, častni ravnatelj sanitetnega in higijeniČnega oddelka in papeževi palači — primarija v bolnici S. Giovani Calebita. Rim,
Gospodu J. Serravallo
Trst.
China vino ISerravallijevo pomešano z železom in izrednimi sredstvi ima prednost izredno fine priprave. Ker je jako okusno, pitno in lahko prebavljivo, zasluži da se slabotnim, bolnim na želodcu in rekonvalescentom, kakor tudi bolnim na živcih kar naj-topleje priporoča.
Rim, 14. junija 1903.
548
Prof. G. Lap p oni.
Plesna svila
od 1 K 15 h naprej meter, zadnje novosti.
Franko in že oearlnjeno se poSlje na dom Bogata i t bira vzorcev s prvo posto. Tovarna za svilo Heoneberg, Zurleh.
i   131 2
žitne cene v Budimpešti.
Dna 1. februarja 1909. T*rraal».
Pšenica za april 1909   .  za 50 kg K 12-55
Pšenica za oktober 19o9  za 60 kg K 1 73
Rž       za april       ,     za 50 kg K 990
Koruza za maj s?      „     za 5C kg K 7 26
Oves    za april       „     za 50 kg K 859
Efektiv.
Mirneje.
Meteorologu
Vtttn* nad moxj«m »o«. Sr*dnjl sramni tU k 9 M t4T
Cas •pazo-vanja
80. |9. zv.
31
7. zj. 2. pop.
Stanj« barometra ▼ mm
i?
Vetrovi
Nebo
728*9  —91 j ar. szah. j sneg
729*7 —11*7 sr. vzhod megla 728 8] —7-4 j brezvetr. del jasno
l.
d. ZV.
7. zj. 2. pop.
7286
7281 725 *
—109 —16 1
al. jvzhod al. j zahod
—6 9 si. sv eno d
megla
m
jasno
Srednja včerajšnja in predvčerajšnja temperatura - 8*19 ln - 6 8^ norm. —1 8» in —1.7*. Padavina v 524 urah 2*7 ln mm o o mm.
999999999997
>J1 j;<i
Zahvala.
Za mnogobrojne tolažljive dokaze iskren ga sočutja in sožatja povodom smrti preljubljene matere oz. hčere, sestre in svakinje, gospe 543
Jftinke ^uflovernik
roj. Jdsnik,
vdove po c. kr. sod. pristavu
kakor tudi za častno in izredno obilno spremstvo k zadnjemu počitku izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in udeležnikom sploh najtoplejšo zaivalo Zlasti pa se iskreno zahvaljujemo prečastiti duhovščini, katera se je od b izu in daleč udeležila tako številno, posebno Še župnikoma gg Pavlicu in Bartlju, hvala tudi cenjenim darovalcem krasnih vencev kakor tudi gg pevcem za milo p*tje in godbi si meščanske garde.
Vsem presrčna hvala!
V Kostanjevici, dne 30. prosinca 19t9.
Žalujoči ostali
Zahvala*
545
Ob priliki izgube naše iskreno ljub jene in nepozabne matere, stare matere sestre in tete, gospe
Katarine Parkelj
roj. Joger
mesarice in hlsne posestnice
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izkano sočutje in obilno udeležbo pri pogrebu zahvalo.
Posebej se še zahval u jemo slavni mesarski zadrugi in darovateljem krasnih vencev.
V Ljubljani dne, 29 ianuarja 1909.
Žalujoči ostali.
80 sprejme takoj pri notarju Hudo-verniku v Ljubljani. 532-1
Kontoristinjo
(Slovenko) sa takojšnji nastop, z mesečno plačo 90 K, s povrnjeno vožnjo do Prage sprejme Vvdrova tovarna hranil, Praga VIII. 539—1
Jtanouunie
■O išče za ma], hi naj bi imelo 3 sobe, poselsko in kopalno sobo ter električno luč. 549 1
Ponudbe pod „elektrika" do 6,1 m. Opoldne ua uprav. rSl Nar."
Vodovod
Na Planini (Štajersko) se bo gradi vodovod. Načrti in proračun
ležijo pri občinskem uradu na Planini do 15  februarja t. L ua
vpogled. 537
Moderno
535
stanovanje
v soinčni legi, obstoječe iz treh SOb in  pritiklin, 80 Oddt  za maj
Pojasnila v 8 omškovih ulcah Št 7, I. nadstr. od 10.—12. dopoldne.
Rodbina 2 oseb išče
Z 2 SObMIl ln kuhinjo, event. tudi
3 sobe sa majev termin ali takoj.
Ponudbe pod „maj1 na uprav. „Slov. Naroda". 632
_ Odda 80 z. m ajniskim terminom v vili na Erjavčevi cesti 24:
tfonouanje
jako udobno v visokem parterju, obstoječe is 4 sob s pri ti kl i nami;
jtnnoonnje
obstoječe is 2 sob in kuhinje v pritličju
NatančnejSa pojasnila daje notar Hndovernlk v Ljubljani. 531-1
Zahvala.
Povodom požara, ki je bil dne 28. januarja na Zgor. Rožniku, si dovoljuje podpisani kar uajiskreneje zahvaliti hrabremu in neumornemu moštvu viške požarne brambe.
542
Karel Bergman
posestnik ln gostilničar.
Mirna stranka išče
stanovanje
s 3 sobami in pritiklinami za maj Ponudbe na upravniništvo nSlov. Naroda" pod nJ. 0." 147
Perilnl dan je sedaj labava!
Popolnoma neškodljivo. Ni klor I
Enkratno kuhanje— da bleščeče belo perilo! Brez drgnjenja ln krtačenja!
Brez perilnika! Jtrani dalo, Sat ln denar! Enkrat preizkušeno, vodni rabljeno
Edini izdelovalec na Avstro-Ogrskem:
Gottlieb Voitb, Donat IH 1.
V Ljubljani se dob va po vseh zadevnih ti g o vin ah 490 -1
Zahvala.
Rodbine dr. Janko Seraeceva v Maribora, profesor
KOpilvnikOVa in dr. RadollOVa se zahvaljujejo iskreno pevoem „Slovenske čitalniceu v Mariboru in vsem, ki so se ob smrti
dr. Janka Serneca
odvetnika v Maiiboru
spomnili njegovih zaslug ter žalujoče rodbine in za vso njej izraženo sožalje.
Iščem izuri ene ga
14
To;flov Talanda
čaj
(atrojeplaos), ki mora znati slovensko in nemško ste ografijo.       551 1
Dr. Juro Hrašovec v Celja
Učenko
staro 15—16 let, zmožno slovenskega in  nemškega jezika,  išče  za svojo manufakturno trgovino 509-2
T. Ogrin, Novo mesto.
(Mjsrslipicff
se sprejme takoj v trajno Delo. Ivan Šober v Škof ji Loki.
Išče se izvežban 463
StenOSrofn občinski tajnik
le
lokal s stanovanjem,
stanovanje z 2 sobama
▼ Sodoljsklb ulicah it 4 ter
delavnica s stanovanjem
▼ Prnlab. 544 i
Več se izve pri kamnoseka Vodniku.
m
Namesto v takega posebnaaa o*wast*l
Potrtega sroa naznanjamo, da nam je nai iskreko ljubljeni, predobri oče, tast iu stari oce, gospod
Ivan Jerman
v starosti 75 let snoči umrl.   previden s sv. zakramenti za umirajoče.
Pogreb bode na Svečnioo due 2. t m ob 4. u i popoldue iz hiše Obrežna steza Št. 2 (Sv. Petra cesta) na pokopališče k Sv. Križu.
Prosimo tihega sežalja. 546
V Ljubljani, dne 1. tebraarja 1909
Ivan Jerman
sin.
Antonija Novak roj Je
hči.
Stanko in Lev Novak
vnuka.
Fran Novak
zet.
m
i
'C
%St0JŠMMBŠ^B.BMMŠMMMMMMMM m&J*mmBMBMmm
Trgovsko-obrtna zadruga v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Sprelema: vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga po £*/•*/•» rentni davek plača banka sama.
Sprelema: vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico.
DaiO pOSO|Ua s proti menici, na vrednostne papirje, na zadružne deleže, na blago, na knjižne terjatve, na hipoteke.
x x
*
W
Eskomptlra trgovske menice.
Preskrbuje vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd.
ua vsa tu- iu inozemska tržišča. Izdaja nakaznice. 533—1
Vss poi&snUa sa dobilo bodisi nstmeno ali pismeno v sadrninl pisarni.
Trgovsko-obrtna zadruga
se je preselila s 1. februarjem iz sedanjih prostorov v dr. pirca hiši v nove prostore
!elenbur$oue ulice f 1.1, nasproti glavne pošte
Uradne ure vsak dan dopoldne od 9. do 12, popoldne od 3. do 5. ure.
0€rr
Kje, pove uprav. pSlov. Naroda"
Karbid
franko a 28 K na postajo prejemnika
JOS. ARKO
ace tilenski la vodovodni instalater v Ribnici 5 1—2
Išče ae
stanovanje
z dvema evnt tremi sobami sa mali eventualno tudi popre].
Ponudbe z navedbo cene se prosijo pod številko ,,16 1 ua upravništvo „Slov. Naroda". 477 2
2 lepo
meblirani sobi
a posebnim vhodom in v bližini
sodnjske palače ter event. s h.rauc zjutraj fn opoldne ter postrežbo, tSce
mlad gospod.
Ponudbe pod „Samec" na uprav. „Slov. Naroda4*. 421-5
Proda se takoj
v večjem trgu na Kranjskem tik soduije in železnice
v kateri je nad 40 let obstoječa gostilna in mesnica s vsem gospodarskim poslopjem in poljem vred.
Naslov pove upravništo nSlov. Naroda". 526-2
Linotvpe
stavca
M pno dobro obolada sloo. JezlK
sprejme takoj -
,Goriška tiskarn«'
A. Gabršček v Gorici
Iščemo spretnega
inženirja
za potovanje iu pisarno, veščega hrvaškega, slov. in nem. jezika. Prednost imajo oni, ki imajo izkušnje za gradnjo mlinov, iag in opekarnio. Nastop po mogočnosti Čimpreje. 520-2 Ponudbe na
I. hru. tvornico stroleoa ijeuoa-nlcu željeza d. Zagreb
Sprejema aavarovanja " človeškega življenja po najraanovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga lavarovalniea. Zlasti je zgodno sav ar o vanje na došive^e in amrt m manjbajo&mi m vplacUL
Vsak  član   ma po pretok«  potih lot pravio« do dividendo.
•e
SLftVIJft"
12—13
-  - - -  vzajemno zavarovalna banka v Pragi.  -  • ■ . Rez. fondi: 41,335.041 OI K. Izplačana odškodnina In kapitalija 97,814.430-97 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
•ji 9 9 v« r^—««y0    * i»s*n»nwe>«
v Ljubljani, Ugar pisarne 10 v laitnej baninej hiši •lleaua fttow.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po naj nitjih cenah Škode eenjuje takoj in najkulantneje. Ušiva najboljši  sloves, koder poaroje.
Dovoljuje podpore v
ia čiatega   dobička iadatn« narodno  in ©benokortotne namena.
MR
8
41
se sprejme takoj.
504-2
Fr. Škrbec v Ložu.
Prodaše takoj
pod jako ugodnimi pogoji
1 decimalna tehtnica
1200 kg, oimentirana,
1 lesen skladiščni voziček
za prevažanje vreč (.rtlnV in
1 mrežo za čiščenje fižola.
Vse je že sioer rabljeno, toda jako dobro ohranjeno. 464 -3
Natančni naslov pove iz prijaznosti upravništvo „S!ov. Naroda**.
V hotelu pri Matiču
se oddajo v najem
Kiinm ln
sobe zii piane
in za
event. tudi krasno veliko
stanovanje
a* vogalu v II. nadstr., obstoječe S  sob,  najlepša   in najprometnejša lega mesta. 459—3
Službo
želi prememu
gospod, zmožen knjigovodstva, stenografije iu strojepisja. 514—2
Blagohotne ponudbe pod „71211 na upravništvo „Slov. Naroda".
Pristen dober
brinjevec
se dobi pri 452—2
L SEBEIUM) V Spol Stiki.
Za šport in promet.
Zaloga koles
puch, (Styria), globus, Regent in drugih specialnih znamk ter posameznih delov.
3zposojevanje koles
prejem koles za emajliranje, poniklanje ter popravila
solidno in ceno.
360 -7
Karel Camernik
fjubljana, Dunajska cesta št. 9.
Jfaznanilo.
V tekočem letu se bodo vršile pri
Obrito oblastveni komisiji za pomočniške puntajo
Kranjskem skušnje štirikrat, m sicer: 2. v ponedeljek, dne 8. maroa,       3. v ponedeljek dne 20. septembra,
6. decembra.
3.
it
ti
„ „   7. Junija, 4.
Lastnoročno pisane, koleka proste prošnje za pripustitev k skušnji je pravočasno, to je vsaj štiri tedne pred vsakim izpitom, poslati podpisanemu načelniku.
Obrtno oblastvena Komisija za ponočaKke preizkušnje
v Ljubljaai, dne 25. januarja 1909.
Načelnik: Ivan Šubic
471—3 ravnatelj c. kr. državne obrtne šola.
Na sverovni razsfavi v Sr. Louis 1904-najvišja odlika  „Grand PriX
:SclwK>
Globusi
čistilni eksrrakrl
čisti bolise kakor
vsako drugo koviusko čistilo]
Izvleček iz vozneaa reda.
Val|nv9n od 1. oktobra 1908 teta.
§i*iB045 is ^B^ii&ae fas. zaL t
7'oa sjutriu« Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, Juž. žel., Gorica, 4 1, žčTTrs?, c, kr. drž. žeL, Beljak čez Po-droj^eo, Cešovee, Prago. y 07 utraj. Osebni vlak v smeri t Grosuplje, Rudollovo, Straža-Toplice, Kočevje. ^'20 B-rc&>elrfne. Osebni vlak v smeri i -srnice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, ^rago.
|>t-Z8 iKMip«!dne.  Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž,   Beljak  JvJ. žel., Gorico irfc. ž*U  Trs  drž. aaU Beljak, (čez Pod ožčico) Celovec. P"0* »*••!<* no. Osebni vlak v smeri: Gro-Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevja. I*je »e^«idn«.  Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. porica drž. žeL, Trst drž. žeL, Beljak, (it> Pod* ožčico) Celovec, Praga.
zv^der. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, •JuOottovo, Straža-Toplice, Kočevja. I7**5 xvea«r. Osebni vlak v smeri: Tržič, £*mce, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Vdovce, Praga.
a*n*ct.  Osebni vlak v smeri: Je-^ke, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica dri.
Trst drž. žeL, Beljak juž. žel., (čez ^kožčlco).
***** lz LJaalfaMa ari. kolodvor t
V "t raj. Osebni vlak v Kamnik. »*v>ekine. Osebni vlak v Kamnik. <v«6«r. Osebni vlak v Kamnik mL ******* Oseb ni vlak v Kamnik. (Seziz 10 *aeljee In praznikih do 31. oktobra.)
Prtno« v Lia«l|aao las. zaLi
©06 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka fui žel, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča
8-aa zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straža Toplic, Rudolfovega, Grosuplje,
10- a2 i»rodpoldne. Osebni vlak is Prage Celovca, Beljaka juž. žeL, čez Podrožčie« ln Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic, Tržiča
2 32 p»>©idne. Osebni vlak la KočevU Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplje.
4-13 i»«(e<Md)io   Osebni vlak in Bt>lj*Jr luž. žel.. Trbiža. Celovca, Beljaka (6* Podrožčico) Goric« drž. zel,. Trsta žel Jesenic, Tržiča.
0'5O svečer. Oseb. vlak lz Pnoga, Celovca Beljaka (čez Podrožčico) jesenic.
8 37 zveoer. Osebni vlak iz Kočevja, Strni;* Topile, Rudolfovega, Grosuplje.
8*45 zveder. Osebni vlak iz Beljaka fas žel, Trbiža, Celovec. Beljaka (čez Pod rožčico) Trste drž. žel. Gorice dre. tat Jesenic, Tržiča.
11- oo eeneai. Osebni vlak le Trbiža, C« lovce, Beljake (čee Podrožčico) Trst} drž. žel. Gorice drž. žet, Jesenic
Prlkod v Ljaaljaao dri. kolodvori
0-40 zjutraj. Osebni vlak le Kamnika. tO-00 predpeldne. Osebni vlak le KamaDu Oio zvečer. Osebni vlek Is Kamnika, o-eo aeneoi. Osebni vlak Is Kamnika. (Sa*; ob nedeljah In preezdklb do 3L oktobre^
(Odhodi la prihodi so
c- kr, raTssteljBtrs iftnmil isluilc ? Trati,
BLUZE
največje izbere v svili ln drugem
:-:  modnem blagu tudi po meri. :-:
Vsakovrstna krila, parilo In otročje oblakoe
priporoča po astaliffk
M. KRISTOFIĆ
■J
por- Buo&r
ŠTABI TBO tt 18.
A 191/8/28.
540-2
Gostilna
„pri pošti" v litiji mm- se odda v najem.
Ponudbe naj se doposljejo na naslov Julij pL Wnrzbach, KrOis-bacb, Gradec"
do 1 aprila 1909
C. kr. okr. sodišče v litiji, o55.1.
dne 26 januarja 1909 • tu iirtrii umi n f......----i   •**"  e '^^^*-*^«^*
Prva in edina slovenska modna trgovina
za gospode 27
UuMinu, Mestni t« 19,
se slavnemu občinstvu za nakup
zimskega blaga
n8Jtopleje priporoča.
-Zaloga velikanska -
Cene brez konkurence!
Edor hoče varno, mirno in hitro
I ■ l potovati, nal so
i    Al   H P lil ODrne  nm od
f   lil I lil I lili ¥**oko c-
1   *»™U1111U deželne vlado
potrjenega glavnega zastopnika:
Jr. Seunig,
UubUana, Kolodvorske ulice 28
Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki „velikani":     2343 3i
Kaisenn Aug. Victoffl, nosi 25.000 ton
Amerika...... 24.000 M
President Lincoln . „ 20 000 „ President Grani   . „ 20.000 „
Vožnja LJubljana - Hamburg
traja a nanovo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave okroglo iy2 dni, ter ima potnik pravico porabo brzovlakov po celi črti od Avstrijske meje (Eger) naprej.
Na debelo ln drobno po nizkih
oenah priporočam svojo bogato
zaloteno
trgovino
z salonterllsklm hi vseh vrst kramarskim Dingom 854 In pleteninami. 5
Devocionalije
in vse vrste blago m boi|a!pota.
Tvorolika uloga krmu. glavnikov.
finlon Skof
Imezt Jevalkerjev assladaia .*.
miltki t, vMflilflsflhii A 8
I
O
O
co
^Hkasj
o
I
♦i.
O
C
o O
>
o
c o
o E
CB
X
Decembrski novi posnetek.
Godba Zonophon-orkestra.
100307 Triglav, koračnica od Fučka. 10<.3u2 Naprej, koračnica.
10< 3G3 «^ladi ^oj^kl"? koračnica ia operete^»Ko-
luodo4
kov n jači * od Parma.
X
.,Sokol*, koračnica od Wavfinka. lf 03^6 La Bora, koračnic« od Zltta 1 \ '6 *j u boj, abor ia opere „Zrinjski" od [Zajca. 10( 29 < »Hrvatski dom," pntpnri ic jogoal. pesmi L del. 1 0294        »        » »»»       » II. „
K0Ž96 . , n     n     n        mW m
IOO 05 n . n      9      , » IV. .
10(297 Poadrav
It u 96
10r'S92
z Gorenjske, Parma,  I. del.
.    II »
n n r i
Venček slovenskih pesmi.* 1i02j9 Predigra iz opere »Grnničarji«, Zaje 100300 Fant. iz operete „Caričine amazonke", Zaje.
Parma, ▼ Ljubljani
I . bbl Medigra iz opere: nKsemjaa,
Josip Povhe, komiker slov. gledališča s spreoaJjevanjem orkestra.
2-lC2a8Q Kuplet o treh ljubicah. X S-Iii268> Nppitnica iz nRokovnjačevw, Parma.
2-0032682 Ljublj postrefiČekia oper „Neča", Parma. X 2-iu*t>-$3 En starček je živel, L. Pahor. Ženski dvospev.
Ii 4201 Gorska rožica.
X  10 214 Sloveusk m mladenkam, H. Volarič
Moški kvartet „Glazbene Matice".
104806 „Venček narodnih pesmi."
X lu42vV Ogljar.
iniono •) Kranjčičev Jniij. X 1Umt5 b) Tički.
104*09 Tj 8i urce Mmudila
104210 Ko psi zala ajo.
104211 Stoji, stoji Ljubljanca. 104312 Nočna.
X 1042»3 En starček. Kvartet »Glasbene Matice".
104202 „Oblačka«.
1042 3 Planinska roža.
X
X
104^04 Lahko noč.
1U4Z00 Pri oknu sva molče slonela.
Oddelek zbore „Glasbene Matice" v^Lfnblfanl pod vodstvom M. H oba de".
104656 Slovenec sem. X iu4b 7 O mraku
lr4658 Lastovki v slovo. X   »046 9 Mladini
Zbor „Glasbene Matice« v Ljubljani]pod vodstvom M. Hnbade.
1046^8 Je pa davi slanca pala.
X le40549 Luna sije.
1046 O Bratci veseH vbu X ——
1*4651 Ljubca, povej, povej!
104668 Skrjanček poje, žvrgoli. X 104663 Meglica.
301654 Nazaj v planinski raj I. del.
X 104656    n    „       „       9 JL a
Zbor stolne cerkve v Ljubljani pod vodstvom Antone Foersterja s narmonlfem.
a) Hitite kristjani, staro cerkvena,^ opravil Anton Foerster,
b) Kar »e ž«? dolg^ želel svet, zl. A Foerster.
c) Oj, 'deta  rojebO  »ena, staroslovenska^ I016f0      u pravil Anton Foerdter JOlribl A ve Marija z gosli in harmonijem iz opere
»Gorenjski slavček", zložil Ant. Foerster.
a) Pet ran Jezusovih, zložil Gregor Riba. 701^68 b) VeČno srečno, starost., npr. A. Eoerster. I04bto a) K sv. Rešnjemn Telesu.
b) Tebe, Jdzus, ne pustim, zL A.[Foerster
a) Lilja k Jezusu, zložil Anton Foerster. 104644 b) Cvetlice ve, zložil Blaž Potočnik
X  1040:63 a) Molitev zložil F Gerbifi.
b) Čast Bogu, zložil Anton Foerster.
Harmonika.
108053 Kamniški valček.
x -
1038054 Vesel e v gozdu.
108052 šoti*.
X -
108056 Sedemkoračna polka.
MjjjO 0 Laški valček.
X 108050 Marzolin.
1081348 Al* me boš kaj rada mela?
X  10*049 Špicpolka.
10P046 Domači tramplan.
10?047 Žegnanje v Tomačevem.
24513  Sveta noč, blažena noč; orgije s cerkvenim zvonenjem.
X 77T.
X X
Zonopkonske plošče
ObOStranake 17»   cm premera K 251/» cm premera K 4"—.
Hote ploite nikoli ne izgube vrednosti.
Za 4 preigrane eonophonske plošče se pri kupovanju   novih  plošč  dobi   ena nova brezplačno. 4i08—4
Dobivalo so v LJubljani pri
FR. P. ZAJCU.
^ovstr. gramofonska družba z o. z.
Dual L ■ruvrstrasM it 8.
7111
97
41
i! stanovi Jen a leta 1854.
štev* 110.
Prva ftomaea slovenska pivovarna
G. AUER,oih dedičev
fjubljana  Volfove ulice štev. 12 fjubljana
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
marčno pivo
v sodcih in steklenicah.
OD
T'
Samogovori
se imenuje najnovejša, pravkar;! izšla (knjiga
@tona Zupančiča.
Dobi se v vseh boljših knjigarnah broširana za 3 K, vezana za 4 K.        47 a-3
PATENTE
Trgovski pomočnik
mlad, vešč mešane stroke, posebno dobro izurjen manufakturist, teli pro-menlti alntbo takol ali nekoliko
pozneje. 513-2 Kje, pove uprav. „Slov. Naroda".
v a
GELBHAUS
Inienlr In zapriseženi patentni posrednik na Dunaji VIL Slebenaterngasae 7, nasproti c- kr, patentaoini
4377-65
IVAN & NIKOLAJ ŽIC
txgro^7"irxa z vinom na deioeio.
Ladje: „Domitila" * „Štelanija"
IP-uiljia v Istri
prodajata vina: 4250 e
.  .   .  a 36 in 40 h    Dalmatinsko belo.....a 36 in 40 h
.  .   .   a 40 » 44 y>    Schiller (Opolo).....a 32 » 36 »
a 32 » 36 »    Teran (samo zrnje)   .   . " .   .   a 36 > 40 » UalmatmsKo raece .   .   .   a 28 » 32 »     Muškat beli, sladki   .   .   .   .   a 48 » 50 »
za liter franko iz Pulja v sodčkih, ki se ne računajo, pač pa se morajo vrniti v najkrajšem času franko PnlJ. Razpošilja se samo s povzetjem. Naročila se sprejemajo od 56 litrov naprej. Za pristnost vina jamčiva. Vino se mora shraniti v hladu ter načeti še-le šest tednov po sprejemu. Steklenice se morajo dobro zamašiti in poleti — kolikor je mogoče shraniti v pesku.
Visko (Lissa) rdeče
»       » belo Istrijansko rdeče
» belo Dalmatinsko rdeče
S\nton Sarc
Ljubljana.  *  S»- Petra cesta štev. 8.  # Ljubljana.
5^4-1
Domač izdelek Zelo nijke cene.
t ti. ženini in neveste
Jfajvečja in najbogatejša tovarniška zaloga pravih švicarskih ur, zlatnine in srebrnine.
Razpošiljam na vse kraje sveta, kakor: ure, verižice, prstane, uhane, zapestnice, i namizne oprave in okraske, šivalne stroje itd.
Cene najnižje.
Se priporoča za obilni oblak In naročila
z velespoštovanjem 289—5
T. Cllden, Ijubljana, Prešernove ulice
urar in trgovec, delničar švicarskih tovarn nr „UJUOJf".
Naslov zadostuje: Fr. čuden v Ljubljani.
Ceniki s koledarjem tuži po polti zastonj.
X X X X X XX
Jfio5ni salon
■
i
Častitim damam priporoča
: klobuke:;
le najfinejšega okusa
3da Škof-Vanek
::   fod Iranco. ::
Žalni klobuki vedno pripravljeni, tako tudi venci s trakovi in razne cvetlice, ::  doma izgotovljene.
Žrebanje nepreklicno 3. aprila 1909
Loterijo za osrevaloe sobe
1500 dobitkov ¥ efektivni vrednosti K 55.000. 49 —2
Prvi trije glavni dobitki kron 30.000, 500P, 1000,
se na zahtevanje dobitelja odštevši i0°/0 in zakonitega dobitvenega davka Izplačalo v gotovini. — Srečke po • K se dobivajo po vseh trafikah, loterijah, menjalnicah in v loterijski pisarni I, Spiegelgasse štev. 15.
538--l
X X X X X X X
M
44
♦
i
i« H X* H t* ►» M
g
M
S
Opreme ja neveste J f
Kavarno
,Leon'
na Starem trga it. 30.
je vsaki dan
vso noč odprto.
898 19
V kavarni je
električni KM.
Z odličnim spoštovanjem
Leo In Fanl Pogačnik.
R
H
te
»
R
H
i
Podjetje betonskih stavb """"j
Bratje Serauolli & Pontello
Slomškove ulice 19 Ijubljana Slomškove ulice 19 Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevi, stopnic, postamentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje teras, vodometov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in samotne opeke.
Vsa dela zo solidno in strokovnjaško izvedena. Cena najnižja. Jamstvo.
- Zzztopnlk svodov patent „Thrui". ———-—
Varat, znamka: Sidro.
Liminent. Capsici comp.
nadomestilo
8523- 22
■
l
Pain-Expeller s sidrom
priznano Izborno, bolečine tolažeče In odvajalno mazilo ob prehlzjenju Itd.;
po 90 h,. K 1*40 in E 8*— se dobiva v vseh lekarnah Pri nakupa toga sploftno priljubljenega domačega zdravila naj ae jemijejo ie originalne steklenice v skatljicah z nafto varstveno znamko „sidro" potem je
vsakdo prepričan da je dobi! orig. izdelek l Dr. Rlohterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. RliSčina c. 6 nova.
B&ipt :jinji T«k dan
Št. 528/V. n.
Razglas.
Podpisani mestni magistrat naznanja mladeničem, rojenim leta 188t\ 1887, 1888 in 1890, ki stopijo letos v naborna, odnosno črnovojna leta:
1. da se bo vršilo dne
10. februarja 1.1. ob 9. dopoldne žrebanje
v smislu § 32 vojnih predpisov I. del, v msgistratnem vojaškem urada. Mestni dom, I. nadstropje. To žrebanje, h kateremu ima 7sa*do pristop, velja za one mladeniče, ki izpolnijo letos 21. leto (rojstno leto 1888) in torej pridejo letos prvič k naboru;
2. da so od 1. do 10. februarja imeniki onih mladeničev, kateri pridejo letos k naboru, v omenjenem uradu in v uradnih urah vsakteremu n* ogled, Kdor opazi kak pogrešek, napačen vpis, ali ima pomislek proti prosenim ugodnostim ali proti prošnjam za nabor v bivališču, naj to pismen aLi ustmeno naznani tukajšnjemu uradu;
3. da so od 1. do 10. februarja v omenjenem uradu imeniki domača in tujih, leta 1890 rojenih, letos v Črno vojno stopivših mladeničev na ogled. Pogreški naj se pismeno ali ustmeno naznanijo tukajšnjemu urada.
Jttestni magistrat ljubljanski
dne 20 januarja 1909.
IVAN" HRIBAR, župan.
Prvi slovenski POGREBNI ZAVOD
•    w   m __iMA»iiA« alavnemu občinstvu _ . . .       TSfi \W7i
za ureditev pogrebnih spravo
Naročila se sprejemajo pri
FRANC VIDALIJU
Prešernove ulice, IVjubljana.
" "Sov" fLjSjEfta na deželi po jako nizki ceni
■ - ■
■ ■
JOSIP TURK
lastnik prvega slovenskega :-;   pogrebnega zavoda.
Ijptajaa in tiak »Narodna
lah.
FD