Leto XX., št. 21
Poltnlna piaCona v gotovini
W IJubljani, 10. novembra 1933.
V organizaciji Je mol, kolikor moli - toliko pravice.
Izhaja 10. In 25. dne v meseca.
Dopisi moralo biti tranklranl 3a podpisani ter opremljeni s Štampiljko dot orzanizaclle.
Stane posamezna Številka Din 2.—. mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za člane Izvod Din 1.—.
Oglasi po cenika. Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo In oprava: Ljubljana, poštni predal 290.
STROKOVNI ČASOPIS.
Čekovni račun štev. 13.562. Teleion Interurban štev. 3478,
Volitve v Delavsko zbornico po Jugoslaviji.
21. in 22. ter 28. in 29. oktobra 1933 je delavstvo, ki se zaveda samega sebe, izpregovorilo svojo besedo:
To smo MI!
Volitve v Delavsko zbornico so za nami v vseh zbornicah.
Težak boj je bil dobojevan, delavec je ponosno dvignil glavo in glasno ter odločno povedal, da morajo biti Delavske zbornice — delavske! Na uspeh, ki so ga dosegli zavedni delavci v današnjih težkih prilikah, smo lahko ponosni vsi proletarci.
Fašistični kričači, ki so leta in leta z grožnjami tiščali delavstvo k tlom, ki so pri vseh »odločujočih« dokazovali, kako je vse delavstvo za njimi ter da so razredne delavske strokovne organizacije le »firma in pečati«, so doživeli polom na celi črti in delavstvo je povsod, kjer je bila tajnost volitev zajamčena, obsodilo njihove metode in njihovo delo.
O tej obsodbi govore najlepše volilni rezultati sami:
Na teritoriju beograjske Delavske zbornice, torej v glavnem v predvojni Srbiji, je dobila lista svobodnih strokovnih organizacij 90 odstotkov vseh oddanih glasov, nasprotna pa le 10 odstotkov.
Beograd sam je dal URSSJ-u 5609 glasov, nacionalnim socialistom pa le 507 glasov.
Skoplje je dalo URSSJ-u 2843 glasov, narodnim socialistom pa celih 44 glasov.
Na teritoriju zagrebške zbornice nacionalni socialisti sploh niso mogli sestaviti svoje liste. Boj je bil le med listo svobodnih strokovnih organizacij in med ORS-om, kateri je bil radi razbijaškega dela črtan iz članstva internacionale.
Tudi tu so izšli naši sodrugi z velikim uspehom. Dobili so nad 20.000 glasov, dočim je zbral ORS le nekaj nad 5600 glasov. Delavstvo Zagreba je manifestiralo svojo pripadnost svobodnim strokovnim organizacijam, za katere je dalo 5666 glasov, a ORS je zbral komaj 409 glasov.
Delavci so s tem pokazali, da vse demagoške trditve Haramine ne pomenijo nič.
In Bosna?
Koliko vpitja je bilo o raznih Stankovičevih organizacijah, nacionalnih sindikatih itd. Volitve so pokazale, ker so bile tajne, kje se nahaja delavstvo. Narodni socialisti sploh niso mogli postaviti liste. Le URSSJ (svobodne strokovne organizacije) in ORS (odpadniki) so šli v volilno borbo.
Svojo zrelost je delavstvo dokazalo. V krajih, kjer je ORS trdil, da so 100 odst. za njim, da URSSJ-evih organizacij sploh ni, je zmagala z odločujočo večino lista svobodnih organizacij.
Nad 25.000 glasov so zbrali naši sodrugi proti komaj 3000 nasprotnim glasovom.
In ljubljanska zbornica?
Cele tedne je bljuvalo meščansko časopisje ogenj in žveplo na rdečo listo, pozivalo podjetnike in gospodarje, da naj pazijo, v katere roke pride zbornica. Vsa sredstva so prišla gospodi iz vrst nacionalnih socialistov prav, samo da bi zmagali.
Zdravo, da ste
hrabri bord!
Volitve v Delavsko zbornico 28. in 29. oktobra 1933 v ostalih krajih Jugoslavije so izpadle sledeče.
Za zagrebško Delavsko zbornico:
Kandidati URSSJ (B. K. Jošt)	20.820	glasov
Kandidati nac. socijalistov (V. Haramina)	7.701	glas
Za beograjsko Delavsko zbornico:
Kandidati URSSJ	19.750	glasov
Kandidati nacijonalnih socijalistov	1.257	glasov
Za sarajevsko Delavsko zbornico:
Kandidati URSSJ	26.902	glasov
Kandidati nacijonalnih socijalistov	4.799	glasov
K temu prišteti slovenske rdeče glasove (Strokovna komisija URSSJ) in imamo armado z nad 100.000 glasov.
Eh . . .
Zdravo da ste hrabri borci!
Zavedno delavstvo je prekrižalo njih račune!
Nad 20.000 glasov je zbrala rdeča lista in izšla tako s 25 mandati kot najmočnejša iz volilnega boja.
Edino tu so nacionalni socialisti zbrali skupaj z že preje omenjenimi sredstvi 16.0000 glasov, krščanski socialisti pa 11.200 glasov.
Če sodimo po teh rezultatih, vidimo, da je v državi 75 odstotkov vsega delavstva v vrstah in za ideje svobodnih strokovnih organizacij, ki so zbrale v celi državi pri volitvah okoli 100.000 glasov, napram 18.000 glasovom nacionalnih socialistov v celi državi.
Volilni boj je za nami, a sedaj stojimo pred drugo še važnejšo nalogo. V tej volilni borbi smo videli, da smo imeli
edino zaščito le v delavskem tisku,
dočim se je meščansko časopisje z vsemi silami zalagalo za zmago naših nasprotnikov. Priznamo, da je morda to vehementno zastopanje nacionalnih socialistov odprlo marsikateremu delavcu oči, ki je uvidel, da so od one organizacije, za katero tako odločno nastopa ves meščanski tisk, ki je vendar v prvi vrsti odvisen od kapitalistov, ne more imeti nikake koristi, temveč le škodo.
Ven iz delavskih stanovanj mora iti ta sovražnik, ki vedno podpira le
naše razredne nasprotnike in naša prva dolžnost je, da preskrbimo, da bo
prišel v delavska stanovanja naš delavski tisk in da bo vsaka delavska družina in vsak delavec naročila naše delavske liste in če sam ne bo zmogel, potem dva ali trije zaeno.
Enako pa je dolžnost nas vseh od prvega voditelja do zaupnika in najmlajšega člana svobodnih strokovnih organizacij,
da gremo z novimi močmi na delo med še neorganizirano delavstvo,
da mu predočimo veliko nevarnost, ki mu preti od načrtov fašističnih voditeljev ter da vse še neopredeljene ali zaslepljene delavce spravimo na pravo pot, pot razrednega boja in odločne borbe v svobodnih delavskih organizacijah za boljšo bodočnost in pravičnejši družabni red.
Sodrugi! Prvi boj je končan z uspehom, to naj nas podžiga in bodri v nadaljnih, še težjih bojih, da bomo vztrajali do končne zmage!
Zato vsi na delo za ojačanje svobodnih strokovnih organizacij, za razširjenje delavskega tiska, ki naj postane eno naših najmočnejših orožij v boju za naše pravice!
Takoj zagrabimo in vzdržimo do kraja!
Volitve v Delavsko zbornico so kljub vsemu pokazale prav razveseljiva dejstva, ki se jih moramo zavedati in po njih uravnati svoje bodoče delo.
Prvič: pravi industrijski proletariat je v ogromni večini pokazal svojo pripadnost k samostojnim, razrednim proletarskim organizacijam.
Plavi in beli pridejo v poštev le še tam, kjer je njih organizacija zvezana z razvojem dotičnega podjetja
in kamor naša propaganda še ni mogla prodreti. Plavi so izgubili še tiste postojanke, ki so jih imeli (Kranj, Št. Pavel itd.), beli so si jih pa deloma ohranili le v izrazitih podjetjih katoliškega kapitala, kakor: Jugoslovanska tiskarna, Glanzmann, Peko i. p. Če ne bi »Slovenec« v zadnjem tednu pritisnil za bele, bi bili izgubili, gl asove še v teh podjetjih.
Iz tega sledi spoznanje, da so beli prav tako žuta organizacija v svo- !
jem bistvu kakor modri. Njih eksistenca je vezana na katoliški kapital. Popolnoma pravilno povdarja sam »Slovenec« z dne 26. t. m., da se je krščansko - socialna organizacija ustanovila ob sodelovanju katoliškega podjetnika Pollaka, ki ga »Slovenec« slavi kot vzor marljivega človeka, pri katerem so delali pomočniki najmanj po 11 ur na dan in sicer od 5.—7. popolnoma tešč, po zajtrku do 12. in potem do 7. in 8. ure zvečer. Beli usmerjajo vse delo proti rdečim. Plačilo za to: da so sedaj še plavi nad njimi. Njihov spor z oficiel-nimi predstavniki političnega katolicizma ne izvira iz tega, da bi bili beli za razredno delavsko fronto, temveč samo iz tega, ker oficielni krogi upravičeno od njih zahtevajo, da tudi javno priznavajo tisto sredino, iz katere izvirajo in ki jih drži pokonci. Beli pa mislijo, da bodo z demagogijo več naredili med delavstvom za politični katolicizem.
Modri imajo svoje pristaše med priv. nameščenci, ki si domišljajo, da so nekaj drugega, kakor so v resnici. Drugod nimajo svojih pravih pristašev. Njihovi raztreseni glasovi po drugih skupinah ne pomenijo njih pristašev, temveč to so neodporni ljudje, ki so nasedli raznim obljubam in grožnjam.
Mi smo slabi samo med razkropljenim obrtniškim delavstvom, služkinjami itd. Toda tudi med te smo že prodrli in med priv. nameščenci smo se mnogo bolj uveljavili, nego so pričakovali združeni modro-zeleno-beli nasprotniki.
Po vsem tem se vidi, da imamo mnogo večji upliv, nego se nam ga priznava v javnosti. Temu je pa krivo edino le to, da nimamo močnega tiska. Zato je dolžnost prav vseh naših organizacij vseh vrst, da začno in vodijo akcijo za rdeč tisk toliko časa, da
postane »Delavska Politika** dnevnik.
Potem si bomo šele pridobili tisto veljavo, ki nam gre in potem bo naša ideja prodrla tudi med edino današnjo oporo »žutih« — to je med delavce in delavke, ki so razkropljeni pri malih obrtnikih in gospodinjstvih. Ti so doslej izročeni vplivu meščanskega časopisja in bi bilo čudno, če bi že pri teh volitvah glasovali drugače, kakor so.
Tako torej: Izvedimo akcijo za »Delavsko Politiko« do kraja in potem se bo ob prihodnjih volitvah pridružilo obrtniško in v gospodinjstvu zaposleno delavstvo rdeči fronti industrijskega proletariata. Potem ne bo več treba gledati v Del. zbornici žutih, kakor jih bomo žal morali še tri leta. Ni važna toliko Del. zbornica s svojo pestro sestavo, temveč zunaj nje moramo zastaviti svoje sile, da damo Del. zbornici pravo delavsko lice.
Sedaj ne mečkajmo na raznih
straneh! Vsak sredinec, vsaka organizacija, vsak dan, vsaka prilika, vsak dinar naj se posveti in izrabi za uresničenje parole:
Delavski dnevnik!
Vsak, kdor le količkaj more, naj si naroči »Delavsko Politiko«. 10 Din mesečno stane.
Ali bodo slepi spregledali?
»Žuto« časopisje rjove na vse pre-tege in sugerira svojim razočaranim pokroviteljem, da so zmagali.
Končan je volilni boj, v katerem so se pokazali kakor se pokaže pustolovec ali po nemško »Hochstap-ler«.
...	 ..‘3
,r 3 i	-*•'	>»
l*{?'	!..	  «•	~~	'
..	_	^	. J —-J -
’^^4IM®**’
'	•	•	’ ir-/'S3 , 1 ;■ k: \ -.i
»	*■	..	'.K&ii	V *S l i. ; . 4 » vi 3L '
" .v- "• .
• {*■ *•" ' '
Le-ti govorijo sedaj, da so marksisti pri teh volitvah delavstvo terorizirali. Gospodje »nacijonalisti«, ki pravite, da ste pravi zaščitniki delavskih interesov, povejte, kje se je znašel en ravnatelj, ki bi klical delavske zaupnike k sebi, češ, povejte delavstvu, da če ne bo rdeče liste volilo bo odpuščeno? TO DOKAŽI-
10 novembra «933
sedaj na novo delo!
TE! MI VAS POZIVAMO! Mi vam
pa dokažemo, da se je to zgodilo, da so bili ravnatelji, ki so klicali zaupnike k sebi in jim priporočali, da naj uplivajo na delavstvo, da bo »plavo« volilo, če noče, da bo pri prihodnjih redukcijah letelo na cesto. Nadalje, zakaj so gotovi pazniki pravili delavstvu, da ne sme voliti rdeče liste, češ, da je protidržavna in da četudi so te volitve tajne, bodo oni izvedeli za vsakega kdo je volil. Zato mora vsak, kdor se hoče izogniti gotovim posledicam, voliti »plavo«, nacijonalno. Zakaj so gotovi pazniki svoje delavce naravnost na volišče prignali? Zakaj se je nam marksistom svoboda agitacije in zborovanj vsestransko omejevala? Zakaj ste širili letake z lažnjivo vsebino: čobal, da je največji milijonar v revirjih, dr. Ž. Topalovič, da ima 30.000 dinarjev mesečne plače, J. Kopač v Delavski
zbornici, da ima 10.000 dinarjev mesečne plače? Zakaj ste lagati, da je sedanje zastopstvo v bratovski sklad-nici krivo znižanja pokojnin rudarskih upokojencev.
Gospodje »nacijonalisti«, delavstvo, katero si s težkim delom v potu svojega obraza služi kruh in ki je še danes odvisno takorekoč od milosti podjetnika, pa bodisi, da je to Nemec, Jugoslovan, ali pa Italijan, ste strašili z odpustom, zgubo zaslužka in kruha, če ne bo volilo vas! Ali vas ni sram? In pri vsem tem si še upate trditi, da so marksisti terorizirali in da ste vi zelo napredovali kljub »nemogočemu volilnemu redu«. Ali se ne sramujete take »zaupnice« od delavstva?
Ali boste sedaj spregledali, vi slepci, kolikor vas je še med delavstvom, kdo so »nacijonalisti« in komu služi njih narodna organizacija?
Volili smo-
Povedali smo kapitalistom in njih agentom, da je Delavska zbornica last delavcev in to tudi z volitvami dokazali.
Toda že nas čaka druga, nič manj velika naloga: Še enega sovražnika imamo, ki ga moramo premagati, sovražnika, ki dnevno vdira v delavska stanovanja in v njih zastruplja ozračje:
Ta sovražnik je meščansko časopisje, ki je v tem volilnem j boju napadalo marksistično delavstvo, ga obrekovalo in proti njemu hujskalo! Ven iz delavskih stanovanj s tem časopisjem, ki je pokazalo, da podpira naše nasprotnike.
Najprvo moramo stremeti za tem, da bomo očistili vsa delavska stano- i
vanja od meščanskega časopisja. Našim zaupnikom se nudi tukaj težka ali hvaležna naloga, kateri se bodo gotovo radi posvetili. Naši preizkušeni agitatorji se bodo pobrigali za to, da bo namesto meščanskega časopisja
prišel v delavska stanovanja naš delavski tisk in da bo vsaka delavska družina in vsak delavec naročila naš list in če sam ne bo zmogel, potem dva ali trije zaeno.
Sodrugi in sodružice! Ne odlašajmo s čiščenjem, pometimo čisto vsa delavska stanovanja in vnesimo luč razsvetljenja naše ideje v možgane delavskih mas, s tem, da
bomo ustvarili mogočen delavski tisk.
Cankarjeva družba v letu 1933/34.
Med ljubitelje lepih, v delavskem duhu pisanih knjig, med proletarce; in proletarke, ki so ponosni tega zgodovinskega imena prihajajo te dni cankarjevke, da tako imenujem te 4 lepe knjige Cankarjeve družbe.
Peto leto je, kar je »Strokovna komisija za Slovenijo« in »Svoboda« vprašala svoje člane, če hočejo, da vstane med delavstvom nov, topel, vzpodbujajoč, borben, ponižujoč in razvedrila prinašajoč prijatelj-so-drug, Cankarjeva družba, ki bo letno pošiljala darila in pozdrave svojim članom v obliki 4 lepih, poučnih in razvedrila nudečih knjig.
In člani strokovnih organizacij pod Strokovno komisijo za Slovenijo in člani »Svobode« — svobodaši, so rekli kakor eden:	Da. Naj zaživi
Cankarjeva družba! Naj prihaja med nas vsako jesen v 4 knjigah, da se pogovorimo z njimi, poučimo, razvedrimo in okrepimo svojega duha za nadaljnjo delo in ustvarjanje našega MI.
Skrbeti hočemo in bomo, da bo vsak član razrednih, svobodnih stro-kovnih organizacij in vsak svobodaš, član Cankarjeve družbe!
Skrbeli bomo, da bodo tudi drugi, ki samo še gledajo naše gibanje in naše delo, a še niso pri nas, sprejeli knjige Cankarjeve družbe kot prijatelja in svetovalca!
In naše delo ni bilo brez plodu. Nad 5000 članov Cankarjeve družbe prejema vsako jesen po 4 knjige za skromno letno članarino 20 Din.
Lepa je številka 5000. In če štejemo vse izdaje knjig od 1929-30 do 1933-34 leta, bo z letošnjim letom Cankarjeva družba dala svojemu članstvu 80.000 knjig. To je ogromna
številka, na katero sme biti ponosen slehern član Cankarjeve družbe, sle-hern strokovno organizirani delavec in delavka, slehern svobodaš. To je veliki, mogočni MI v vsej svoji resničnosti in veličini.
Največje priznanje pa gre v tem ustvarjanju tako ponosne številke
80.000	knjig poverjenikom Cankarjeve družbe. Poverjeniki Cankarjeve družbe po vseh krajih Jugoslavije so tisti pionirji, so tisti klesarji, ki so iz množice proletariata izklesali zaveden, močan steber 5000 članov in s tem ustvaritev 80.000 knjig — prijateljev, buditeljev in učiteljev. — Poleg svojega vsakdanjega dela za vsakdanji kruh, se niso upognili pred težko nalogo, stopiti med delavstvo s prepričevalno sodružno besedo, da naj postanejo člani Cankarjeve družbe. Mnogi so bili — res je — ki so imeli gluha ušesa in jim ni za knjigo — prijatelja — učitelja, katerim je še vedno žal letnih 20 Din
Še sedaj jih je mnogo, ki jim je borbeno, proletarsko, ustvarjajoče, misliti tako težko, kakor bi delali najtežje delo. Še sedaj jih je mnogo ki si ne znajo, ali ne morejo pritrgati za vsakdanjo potrebo izobrazbe, pouka, lepega razvedrila letnih borih 20 Din, dasi za drugo, manjkoristno potrebo lažje pritrgajo več kakor 20 Din. In poverjenikom je bilo v takem vzdušju in duševni brezbrižnosti silno težko delati. In vendar, vkljub vsemu temu, so nastopili kot možje, krepkega, trdega značaja in volje ter vsako leto zbrali 5000 članov za Cankarjevo družbo. Vsa čast jim in vso priznanje!
Letošnje 4 knjige, ki prihajajo sedaj k vam, dragi sodrugi
in sodružice, naj vas prav sodružno, prisrčno in veselo pozdravijo. Ko jih boste odprli, ko boste z njimi sedli k mizi in se z njimi razgovarjali, t. j. čitali,
. vemo, da vam bo, kakor človeku, ko sreča dobrega iskrenega prijatelja, bodo kakor iantu ljubeče dekle, kakor možu draga žena . ..
V Koledarju boste videli mnogo lepih slik, umetniška dela, zgodovinske dogodke. Francoska revolucija vam bo pripovedovala mnoge prečudne dogodke, spočetja, trpljenja in ustvarjanja nove dobe. — S steklarji v Rogaški Slatini boste dihali, brusili, peli, ko boste čitali kako delajo, ustvarjajo, pojejo. In še mnogo drugih zanimivosti bo vam delalo družbo.
Iv. Molek bo v »Velikem mravljišču« še mnogo lepše, še mnogo bolj napeto pripovedoval, kako se godi človeku, ki nima domovine, nego v lanskih »Dveh svetovih«.
Janez Samojov vam bo v »Zlatem teletu« in drugih zgodbah pokazal raznovrstne dogodivščine in slike iz življenja, ki vam je znano in ki ga sami mnogokrat preživljate.
Sigma pa bo govoril o »Našem svetovnem nazoru«, razkladal o razvoju in teoriji dialektičnega materializma. Tam boste videli, kaj je ▼ resnici vera, zakaj je ona in kedaj bo kot nastala nujnost odšla kot nepotrebna. Čitali boste, da je bil bog Jehova bog pastirjev v puščavi, nekak kolektiven bog, dokler ni bilo privatne lastnine. A ko je ista jela v Obljubljeni deželi nastajati, se je moral bog Jehova umikati bogu Baalu, ker je bil to bog posestnikov, t. j. privatne lastnine. I. t. d. I. t. d.
Kdo bi vse opisal. Za 20 Din članarine dobi vsak vse to in drugo v 4 knjigah . . .
Volitve v Delavsko zbornico so
pokazale, da nas je v Sloveniji nad
20.000	kremenitih značajev-proletar-
cev.
Strokovna komisija za Slovenijo ima včlanjeno nad 14.000 delavcev in delavk, ki vedo, kaj so.
Svobodašev je nekaj nad 3000, proletarcev-pokretašev, ki jim je MI, celota, skupnost vse, osebe nič.
Naročnikov »Delavske Politike« je nad 2000. V Zvezi delavskih žen in deklet je nad 1000 članic.
Vsaj polovica vseh teh 14.000 in 3000 in 2000 in 1000 proletarcev in proletark bi morala biti letos včlanjena v Cankarjevi družbi. Vsaj polovica, če že ne vsi. In tedaj bi knjige Cankarjeve družbe bile še mogočnejše in tedaj bi ta veliki, skupni Ml vsako jesen vsemu svetu govoril:
»Takšni smo in to imamo!«;
Kaj, — ali se da to doseči? Podružnice strokovnih organizacij, podružnice »Svobode«, naročniki »Delavske Politike«, članice Zveze delavskih žen in deklet, funkcionarji in zaupniki, poskusite in pomagajte poverjenikom Cankarjeve družbe, da bo vsaj vsaki drugi vaš član tudi član Cankarjeve družbe, da bodo 4 letošnje knjige stopile tudi v sobo njegovega stanovanja. Naj bo za vsakega organiziranega proletarska dolžnost, da je član Cankarjeve družbe.
In naš MI bo kakor ponosen Triglav.	—	a	—
Cankarjevec.
G. KRAVOS, tajnik »Narodne strokovne zveze«, je na dan volitev v Delavsko zbornico dne 22. oktobra 1933 popolnoma neupravičeno zahteval od policijskega stražnika, da odvede sivolasega predsednika Strokovne komisije s. Jernejčiča.
Pesem „noviha Jugoslovanov.
Vedno bil sem patriot, v Avstriji in bom povsod »Schulvereine« sem podpiral,
Gold Sur Eisen sem tud’ zbiral, da Slovence bi zatiral.
Nekdaj nemško sem le znal, se po nemško podpis'val, zdaj so časi ti,minuli.
Nacionalist sem jaz proslnli.
Pod zastavo mojo čisto, stopa za menoj vse tisto, kar se vsak dan spremeni, če se svet mal' zavrti.
Listo »nacijev« predlagam, nacionalistom na srce polagam: Vol’te listo »plavo« to, da veternjakom dobro bo.
Kameleon.
(Iz »Delavske Politike«)
SluCaj Theissen.
Komisija Socialistične Internacional« za preiskovanje položaja političnih kaznjencev je izdala brošuro z naslovom »Teror v Braunschweijju«, v kateri so opisana zverinstva hitlerjevskih ljudi nad socialisti, k! so bila storjena v zadnjih dveh, treh mesecih. Pa kljub razmeroma velikemu obsegu ie niso tam našteti vsi slučaji, kajti Jih fe preveč. Pravzaprav {e ta kopica samo neznaten odlomek iz statistike zločinov, ki je preplavila in ie preplavlja Nemčijo. Kljuka-
sti križ, vešala in umori so simboli nove Nemčije, ki ogroža ves svet.
Iz te brošurice Internacionale objavljamo opis o smrti sodruga Matije Theissena. To je grozno čtivo. Toda treba bi bilo, ne samo treba, vsi delavci bi morali prečltati to knjižico, da bi vedeli pred kom se morajo s strnjenimi vrstami braniti in nad kom se morajo maščevati, ko pride dan plačila. In ta ne izostane.
Sodrug Matija Theissen, zelo značajen in odločen mož, bivši vojak na ironti, je bil tajnik plačilnice Zveze stavbnih delavcev v Braunschweigu.
Ponoči so vdrli v njegovo stanovanje hitlerjevski udarniki (Sturmtruppen). Takoj so se vrgli nanj. Priskočila je njegova žena, toda takoj so jo začeli pretepati. Zatem so Theissena odvlekli napol mrtvega v poslopje »Volksireunda«. Tu so ga tepli in tolkli s tolkači in jeklenimi šibami po obrazu, po glavi, preko ust in preko oči. Potem so ga položili in pretegnili preko mize in ga sirovo tepli z bičem. Ko so se njegovi mučitelji že utrudili, so ga vprašali če hoče izstopiti iz strank* in se odreči svojemu mandatu. Odgovoril je: »Ne!«
Zatem so mu udarniki strgali vso obleko s telesa in ga bičali, dokler ni bilo vse meso razmesarjeno in fe viselo kakor cape od telesa. Znova so ga vprašali, če hoče izstopiti iz stranke. Spet enak odgovor: »Ne!«
Razmesarjeno telo so polili zatem s slano vodo. In nato so ga znova bičali.
Theissen ie zavpil: »Psi, če me hočete ubiti, mi dajte revolver, da bi se mogel ustreliti sam!« Sirov smeh je bil odgovor. Potem so mu pa prinesli revolver. Theissen je nastavil orožje na sence in sprožil. Petelin je poskočil. Toda revolver je bil pra-
zen. In z novim sirovim tuljenjem so ga po tem dogodku spet bičali. Samo svoji nenavadno močni telesni konstrukciji se ima zahvaliti s. Theissen, da ni izgubil zavesti.
Nato se je pojavil vodja udarnikov in deželni poslanec Alpers iz Braunschweiga. Poznal je Theissena iz raznih razprav in mu je rekel: »človeče! Matija, kaj pa delaš ti tu? Kaj so te malo natepli?« In na to mu je Theissen odgovoril:	»Vzamete si lahko
na vest, da hočejo tu ubiti človeka!« »No, Matija,« je rekel Alpers, »lahko me vendar tikaš še naprej, saj smo vendar sodrugi . . .«
Nato je Alpers težko ranjenega Theissena odpeljal v svoje stanovanje, odkoder ga je pa vrgel spet ven z besedami: »No, to pot si se še izmazal! Toda, če komu kaj poveš, da smo te malo natolkli in natepli, če pojdeš v bolnico ali pa k zdravniku, pridemo po tebe spet. Pazi se torej!«
In 8. maja t. 1. je bilo uradno razglašeno: »Zaradi odstopa nemško-nacionalnega ministra iinanc in pravde dr. Kuchentala izpraznjeno ministrstvo je bilo prenešeno na deželnega noslanca odvetnika Alpersa. Alpers je vodja obrambnih oddelkov v Braunschweigu- Pted kratkim je bil imenovan za zastopnika obrambnih oddelkov v državnem ministrstvu.«
Drugega dne je bilo Theissenovo telo ena sama črnoriava gmota, razmesarjena, okrvavela in otekla. Proti niegovi volji so ga prenesli v bolnico. Ko je čutil, da se mn bliža zadnja ura, je orisal svojim sodntgom in prijateljem, kaj se je z njim godilo, in pripovedoval: »V domu ,Volks!rennda' sem videl še tudi sodruge Viljema Rickeja, Hein-richa Simona, Friedricha Trutefa, Viljema Warneckefa in mnočo drugih. Ležali so na kupu slame. Samo po stokanju sem poznal, da še živijo...«
Dva tedna je Matija Theissen umiral v bolnici. In potem šele umrl...
Theissenova žena in osrednje vodstvo Zveze stavbinskih delavcev sta podala kazensko postopanje. Nato je dalo državno pravništvo, oz. zastopstvo zapleniti mrtvo Theissenovo truplo! Drugače bi morali uradno priznati, da je nastopila Theissenova smrt zaradi mučenja.
In na dan pred pogrebom moža so zaprli še Theissenovo ženo. Morala naj bi izročiti fotografije svojega mučenega moža in izdati, kdo ga je fotografiral...
Tako torej poroča brošura, izdana od Internacionale o Theissenu. Strašen »slučaj«. Takih »slučajev« je danes v Nemčiji na tisoče. Iz tega barbarstva naj vzraste nova Nemčija! Da, zrastla bo, toda Nemčija, kjer bodo imeli umor za najplemenitejšo in naj-l bolj častno dolžnost!
In k vsem tem grozodejstvom svet le protestira, pa še to samo delno! Marsikje jih z molkom celo odobravajo. In vsa ta grozodejstva se vrše tudi v znamenju konkordata in skupnosti vseh krščanskih ver Nemčije. In na vse to gleda ves kulturni svet mimo in civilizacija se niti ne gane?! Kaj je morda zato vse to v redu, ker je žrtev delavec in ker je ta delavec večjidef marksist?
Jugoslovanski delavec! Ali želiš kaj takega morda tudi ti? Ali se tudi ti morda navdušuješ za razne fašistične instinkte In parole? Ne želiš tega? Potem stori svojo dolžnost v borbi proti vsemu temu: organiziraj se, vztrajaj zvesto v vrstah organiziranega proletariata, zavedaj se, da je samo v združenju moč in odoor! Zato se pridruži In vztrataj v vrstah svobodnega in razredno zavednega proletariata!
Sicer: pričaMeš lahko naihniše! Železna peta deluje, železna peta dviga glave! Zatorej — na branik!
S-s.
Sto let socialne politike.
Dva)seto stoletje imenujejo nekateri tudi »socialno stoletje«, oz. »stoleje dela«. Res je, da so delavske in nameščensdte organizacije v tekočem stoletju, zlasti po svetovni vojni, izbojevale celo vrsto socialno zaščitnih zakonov in da je bil ves napredek v tekočem stoletju nekako obeležen z napredkom socialnega čuta, ki se je zrcalil v izboljšanju socialnopolitične zakonodaje, na drugi strani pa je bilo to vidno tudi v moči iii zavednosti delavskega razreda, ki si je moral ta socialni čut pravzaprav šele izbojevati. In zaradi tega ne bo odveč, če si ob stoletnici socialnopolitične zakonodaje malo ogledamo njen razvoj.
Letos je minulo sto let, odkar je bil v Angliji, ki je bila takrat industrijsko in kapitalistično najbolj razvita država sveta, ustvarjen in sprejet prvi temeljni tovarniški zakon v varstvo človeškega dela proti brezmejnosti kapitalističnega izkoriščanja. Samo malo število ljudi pozna iz opisov socialnih razmer tedanje dobe razmere, pod katerimi je trpelo pred sto leti delavstvo Anglije, pozneje pa delavstvo vsega sveta. In ne da bi hoteli osvežiti zgodovinske spomine na one čase, nego da pokažemo na to dobo najstrašnejše brezpravnosti delovnega ljudstva, se bomo ozrli na njo, kajti baš sedaj, ko se v vseh državah boj podjetnikov za odpravo, oz. poslabšanje socialnopolitične zakonodaje vse bolj in bolj poostruje in ko delavstvo samo še ne zna prav ceniti socialnopolitičnega napredka, je treba pokazati, da je šele boj strokovnih organizacij za čast in spoštovanje človeškega dela napravil iz brezpravnih in zasužnjenih delavcev zgodnje kapitalistične dobe osebnosti, ki se ’zavedajo zahtev vsakega posameznega človeka do življenja.
Angleški tovarniški zakon iz leta 1833 se je nanašal samo na tovarne za bomba-ževinaste, volnene, svilene in lanene izdelke, v katerih so takrat na nečloveški način izkoriščali delavce, njihove žene in otroke. Že posamezne določbe tega zakona, ki so bile v tedanji dobi izredno pomembne za napredek delavske zakonodaje, kažejo, kako brezupen je bil tedaj položaj delavskega razreda v Angliji. Danes, ko je delavstvo že izbojevalo osemurnik (48-urni delovni teden) in ko je delavstvo obenem odločeno, da čimprej izbojuje tudi 40-urni delovni teden, se vidijo za tedanjo dobo napredni predpisi tovarniškega zakona iz leta 1833 kot kako 'barbarstvo nad delovnim človekom. Angleški tovarniški zakon iz leta 1833, o katerem pravi Karl Marx, da je od nega počenši šele obstojal normalni delovni čes, je določal tovarniško delovno dobo v tekstilni industriji za čas od pol 6. ure zjutraj do pol 9. ure zvečer, t. j. na 15 ur dnevno. Precej več torej kakor pol dneva so morali biti delavci tedaj v tovarniških prostorih ali v okvirju tega po zakonu določenega časa pa za odrasle delavce tudi po letu 1833 ni bilo nobene omejitve dnevnega delovnega časa. Samo za otroke in mladoletne so obstojale določbe o omejitvi. Tako je določal zakon,, da mladoletniki med 13. in 18. letom starosti v času ob pol 6. ure zjutraj do pol 9. ure zvečer ne smejo delati več kakor 12 or dnevno in otroci od 9. do 13. leta starosti pa ne več kakor 8 ur dtoevno, Nočno delo pa je bilo za osebe od 9. do 18. leta starosti prepovedano.
Toda delo otrok, to pretresljivo poglavje kapitalističnega izkoriščanja, je bilo kljub tem zakonskim določbam prav malo omejeno, saj je bila tovarniška inšpekcija vse drugo, samo to ne, za kar je bila namenjena. Brezvestni tekstilni tovarnarji Anglije so vedno našli sredstva in pota, da so lahko obšli zakonite določbe. Vendar kljub njihovemu odporu, ki so ga cinično nazivali celo kot varstvo »svobode delavstva«, je socialna politika pod naraščujočim vplivom in pritiskom delavstva in njega strokovnih organizacij bistveno napredovala. Že leta 1844 je bil delavnik v Angliji za ženske nad 18. letom starosti bistveno skrajšan na 12 ur dnevno in z grenko ironijo čitamo v nekem poročilu o razmerah v angleikih tovarnah v letu 1844, da tovarniški inšpektorji niso mogli ugotoviti niti enega slučaja, »ko bi se odrasle ženske pritožile nad tem vmešava-
njem v njihove pravice«. 1. maja 1848 je stopil v veljavo zakon o lO-urnem clelavniKU, ki je vzbudil med angleškimi tovarnarji vihar ogorčenja. Ta odpor je sicer precej zadržal uresničitev teh socialno-političnia določb,' ni jih pa mogel odpraviti. Delavci so se vedno bolj zavedali, da bodo zamogli samo s svojim združenjem v močnih strokovnih organizacijah nastopiti proti izkoriščanju njih delovne sile po vs&kršnihkoli kapitalistih. V naslednjih desetletjih se jim na posrečilo popolnoma izločiti samo delo otrok, nego so ustvarili celo vrsto socialno - političnih zakonov v obrambo proti kapitalističnemu dobičkarstvu. Tako so bili angleški tovarniški delavci »ne samo prvoboritelji angleškega, nego vsega modernega delavstva sploh«. (Marx).
Pa tudi v ostalih evropskih industrijskih državah, katerih gospodarski razvoj je hodil za angleškim, so vladale slične razmere. V tekstilni industriji Severne Češke so bile še v sedemdesetih in osemdesetih letih minulega stoletja razmere, ki nikakor niso zaostajale za angleškimi iz dobe pred nastopom tovarniškega zakona in druige socialno-politične zakonodaje. V delu »Raziskave o socialnih razmerah v tovarniških okrajih Severne Češke«, ki ga je napisal dr. J. Singer in je izšlo v letu 1885, navaja pisec, da je trajala delovna doba med 49-imi od pisca ooiskan-tni tovarnami v 5 obratih dnevno 11 ur, v 11 obratih 12 ur, v 24 obratih 13 ur in v 14 obratih celo po 14 ur dnevno. V petih obratih pa je znašal delovni čas 15 ur dnevno. To nečloveško dolgo delo se je vršilo v zdravstveno skrajno pomanjkljivih in škodljivih delavnicah in delavstvo je dobivalo izredno nizke mezde. Vse to je seveda povzročilo predčasno staranje delavstva in nenormalno visoko umrljivost med delovnim l,udstvora teh okolišev. Prav tako kakor na Angleškem je bilo razvito in dovoljeno otroško delo tudi v Severni Češki. V tekstilni industriji okoliša trgovske zbornice v Libercu (Rei-chenberg) je odpadlo še v letu 1880 po uradni statistiki v predilnicah za ovčjo volno na 1000 zaposlenih delavcev 66 otrok starih manj kot 14 let, v predilnicah za bombaž 40, v predilnicah odpadkov 57 in v predlinfeah za lan 231
Od teh časov dalje pa so se razmere boljšale in tudi izboljšale. Pod vplivom1 moči in pritiska delavskega gibanja je sledil eden socialno - politični in zaščitni zakon za drugim. Omenjam predvsem uredbo bolniškega zavarovanja pred 41. leti, uvedbo pokojninskega zavarovanja nameščencev pred 24 leti itd. Po prevratu je pa doseglo socialno - politično zakonodajno delo pod vplivom 'delavskega zastopstva v parlamentih, vladah, v mednarodnih zastopstvih itd. velik razvoj, ki je nudil pri nas zalkoo o zaščiti delavcev, zakon o zavarovanju delavcev itd. in ki se zrcali v Številnih mednarodnih 'konvencijah in v Mednarodnem uradu dela ter njega mednarodnih konferencah dela. Marsikaj bi bilo treba še izibbljialti. N* demontaža socialne politike, nego izboljSanje in — ponekod morda — preureditve bi bili potrebni. Predvsem je pa pri nas nujna izvedba starostnega in brezposelnega zavarovanja za vse delavstvo (poglejmo sočasni or im er Trbovelj za slednje), raztegnitev pokojninskega zavarovanca za nameščence po vsej državi, bolniško in nezgodlno zavarovanje poljedelskega delavstva, primerna regulacija delovnega časa in sprejem 40-umega delavnika, regulacija nočnega dela in izvajanja socialno - političnih določb obrtnega zakona. Pa bomo tako tudi pri nas primerno in najboljše proslavili stoletnico socialno-politične zakonoda:e.	Cv.	K.
Zlato naše hrane
„Pekatete“
Makaroni, špageti in juhine zakuhe.
Šolski izpit.
Pod tem naslovom je prinesel a-meriški časopis »American Guardian« v tolažbo onim, ki nič nimajo, sledečo satiro:
»Ali bi poginila mula, ki bi stala v travi, visoki do trebuha?«
»Ne.«
»Dobro.«
»Ali bi poginila opica od lakote, če bi ji viselo pred gobcem polno kokosovih orehov?«
»Ne bi!«
»Prav dobro.«
»Ali bi poginila od lakote štorklja, pred katero bi skakalo polno žab?«
»Ne bi!«
»Izvrstno.«
»Ali bi poginil od lakote črviček, ki dolbe na jabolku, ki je preveliko, da bi ga obvladal?«
»Ne bi!«
»Sijajno!«
»Ali bi poginila ličinka zato, ker je pred njo velik hleb sira, njene najbolj priljubljene jedi?«
»Ne bi.«
»Izvrstno! — Ali sedaj pazi:
. • » tl
■ ’’ w£v*. <*	r-o	-
r-v-..,i V-
* :	.	v/	■.	jk	v«*
(Po »Radničkih Novinah«, Zagreb.)
Knlige »Cankarjeve družbe"
so dotlskane In se ie raipollllajol
Ali sl Ke lian
»Cankarjeve družbe*1?
ZašCitite delavske plaie
i
Poleg vsega gorja, katerega mora prestajati danes naše delavstvo in to predvsem rudarji, prihaja sedaj še novo, in to v obliki nerednega izplačevanja delavskih plač.
Ta bolezen, ki se predvsem pojavlja v takozvanih »malih« rudnikih, ne izločuje niti državnih rudnikov. Ti »mali« rudniki, kateri včasih delajo veliko reklamo s svojim cenenim premogom, ne samo, da že itak skoro nič ne plačajo svojemu delavstvu, mu še te plače dolgujejo po več mesecev, niti ne obračunavajo več zakonitih prispevkov za socijalno zavarovanje rudarjev.
Tako dela n. pr. en delavec pri enem takšnem »podjetju« leto dni z dnevno plačo 20—28 Din. Rudnik mu dolguje na izplačilu mezde že 3—5 mesecev. Ta človek nima sedaj s čim živeti; na kredit ne dobi nikjer več. V tem obupnem položaju odpove službo in gre. (Obenem naj vloži tožbo za zadržano mezdo in če ne gre drugače, naj svoj zahtevek z intabu-lacijo zavaruje. Op. ur.).
Vzemimo drug slučaj: pri nekem takšnem rudniku zboli delavec. Ne samo, da je že prej moral dobesedno stradati, ko je še delal, ne dobi za
čas svoje bolezni niti hranarine več izplačane. Zakaj, bolniška blagajna se izgovarja, da za njega niso bili prispevki vplačani od strani podjetnika, pa čeprav je ta polovico prispevka, ki pride v breme delavca, le temu že pri plači odtegnil. Kako naj potem tak bolan človek ozdravi, če nima popolnoma nič za jesti in kaj šele, če ima poleg sebe še družino za preživljati.
Meščanski listi pišejo o suženjskih razmerah rudarjev v Srbiji. Mi pa pravimo, da nam ni treba hoditi v Srbijo po vzgled, ker ga imamo sami pri nas dovolj.
Kriče o naciji in nacionalnosti, državljani pa vkljub temu od gladu umirajo.
Za danes samo toliko. Vendar potrudili se bomo, da bo ta škandalozna bolezen prišla pred najvišjega zdravnika v državi. Stojimo odločno na stališču, da se morajo predvsem zaščititi krvavo zaslužene delavske plače; kateri rudnik pa tega ne zmore, temu se pa naj kratkomalo obrat-jna pravica odvzame in tako prepreči umazana konkurenca s premogom na račun bednega delavstva.
Ali ti je res bolj všel hinavščina ?
Ko je dosegla gonja meščanskega tiska proti rdeči listi svoj višek, so se zgražali delavci in začeli odpovedovati tiste dnevnike. Srečal sem delavca, ki se je jezil, pa sem mu rekel:	»Vidiš, kako si čuden; ko so
uganjali hinavščino, si bil zadovoljen; sedaj pa, ko enkrat po pravici povedo, kaj so in kaj mislijo, se pa jeziš, namesto da bi bil vesel in hvaležen, da so tebi in mnogim odprli oči.« In priznal mi je, da imam prav. Človek potrebuje dnevnik že radi in-
formacij. In če hočemo spraviti meščanski tisk iz delavskih stanovanj, bomo morali za »Del. Politiko« toliko delati, da bo postala dnevnik. Mislim, da bi se dalo k temu poleg drugega pripomoči tudi s tem-le Bodi vsak toliko požrtvovalen, da že da* nes odpoveš meščanski dnevnik, prihranjeni denar (20—25 Din) pa tako) pošlji za posebni fond »DeL Politike«. Ta fond naj se zbira, objavlja v Del. Politiki« in čez pol leta imamo ie močan iond za delavski dnevnik.
Zakonita zaštita mezd.
Dobro strokovno organizirano delavstvo si je ob boljši konjunkturi in gospodarskem procvitu samo izvoje-valo izboljšanje. Naravno je celo, da se ob dobri konjunkturi mezde dvigajo, ob slabi pa padajo. V zadnji dobi pa je mehanizacija produkcije postavila na cesto milijone delavcev in nameščencev, ki ne morejo dobiti v tem družabnem sistemu niti najslabše eksistence in tudi ni pričakovati, da se zopet vrnemo v — zlato dobo dobre konjunkture, dokler se v gospodarskem sistemu ne izvedejo temeljite bistvene izpremembe.
Delodajalci seveda ta kritični položaj izrabljajo ter nasilno ali pa tudi bolj diplomatično stopnjema znižujejo mezde. Najprej se izgovarjajo na slabo konjunkturo, če to ne zaleže dovolj, zamenjajo svoje nameščence ter poberejo siromake s ceste še za nižje mezde.
Kako se špekulira z delavskimi in nameščenskimi mezdami, naj sluzi ta-le primer: Ugleden občinski predstavnik je izjavil, da so delavske plače še previsoke. Po 2.50 do 3.— Din na uro dobite kvalificiranih delavcev kolikor hočete. Zakaj bi se torej plačevalo več, če delavci radi delajo tudi za ta denar. Seveda je nazor tega človeka silno nesocialen in reakcionaren, za katerega v današnji socialni bedi ne najdemo pravega izraza.
Tudi delavec ali nameščenec mora plačati stanovanje, hrano, obleko, obutev in druge potrebščine. Delavec mora imeti primemo eksistenco, da je lahko konzument ali da s svojimi prejemki ohrani in krepi svoje fizične in duhovne sile ter istota^co primerno vzdržuje svojo rodbino. Politika izstradanja delavstva pa ne po-
meni nič drugega kakor počasno davljenje in zatiranje naroda in vseh njegovih sil ter s tem tudi uničenje najbistvenejšega faktorja v gospodarstvu.	r
Tu sem spada predvsem skrajšanje delovnega časa. Še danes delajo obrati po dvanajst in več ur, oprav ljajo se nadure, dasi je tisoče delavcev tudi pri nas brez dela. S skrajšanjem delovnega časa bi se vrnilo znatno število nezaposlenih delavcev in nameščencev zopet v obrate.
Zato je brezpogojno potrebno, da se delovni čas skrajna potom zakona ter obenem z javno zakonito intervencijo prepreči neprestano zniževanje mezd.
Zakonito se mora tudi urediti eksistenčni minimum, to je višino plače, ki zadošča za primemo delavčevo eksistenco in vzdrževanje njegove rodbine.
Zakaj pa naj delavec in nameščenec delata, če ne moreta živeti od svoje mezde?
Iz navedenih razlogov torej popolnoma upravičeno zahtevamo, da se skrajša delovni čas in določi eksistenčni minimum zakonito.
Delavci in nameščenci naj kar pregledajo svoje prejemke. Videli bodo, da jih je med njimi morda dve tretjini, ki bi imeli po trideset dinarjev prejemkov na dan. In če potem odštejemo še nedelje, razne praznike, lahko rečemo, da so njih prejemki absolutno nezadostni celo za najprimitivnejše življenje.
Prenizke mezde, ki jih imamo, so socialni in družabni škandal! Da se ta grozoviti nedostatek odpravi, pa bodi poleg strokovnih organizacij tudi naloga delavskih zbornic, ki so bile te dni izvoljene.
OUZD v oktobru 1933.			
Povprečnina	moških'	ženskih	aktupaj
članov	49.429	29.311	78.740
	(—544)'	(+1.351)	(+807)
bolnikov	1.194	697	1.891
	(+241)	(+59)	(+300)
odstotek bolnikov	2.42% •	2.38%	2.40%
	(+0.51%)	(+0.10%)	(+0.36%)
povprečna dnevna	26.27	18.33	23.31
zavarovana mezda Din	C—1.05)	(+0.29)	(-0.68)
celokupna dnevna	1,298.429.60	537.207.60	1,835.637.20
zavarovana mezda Din	(—67.018.40) (+32.707.60)		(—34.310.80)
tolran 4
»DELAVEC«
10. novembra 1933
Sodruji!
KUPUJTE IN ZAHTEVAJTE POVSOD KRUH IN PECIVO IZ
PRVE DELAVSKE PEKARNE V LJUBLJANI
POSTOJNSKA ULICA 11, DESNO.	TELEFON 31-71.
Sodražice!
Številke v oklepajih pomenijo prirast » + «, oziroma padec »—« od lanskega leta, to je od oktobra 1932.
Letna razlika zavarovanih delavcev »e je ponovno zboljšala, kakor je razvidno iz sledečih rubrik.
	Letna razlika:		
mesec	moških	ženskih	skupaj
junij	—4.211	+ 134	-4.077
julij	—3.351	+ 763	—2.588
avgust	—2.600	+ 1.091	—1.509
september	—1.492	+ 1.280	— 212
oktober	— 544	+ 1.351	+ 807
Zaposlenost .delavstva je samo še pri moških nekoliko slabša od lanskega leta. Radi razvoja tekstilne industrije je pa trenutno že približno 1400 delavk več zaposlenih nego pred enim letom. Zaposlenost kaže v glavnem malenkostno zboljšanje v bližnji bodočnosti.
Odstotek bolnikov je neprimerno večji od lanskega leta. Deloma je temu vzrok podaljšanje bolno-podiporne dobe od 26 na 52 tednov.
Povprečna dnevna zavarovana mezda, katera odgovarja približno faktičnemu zaslužku povprečnega delavca, je pri moških še vedno za Din 1.05 manjša in pri ženskah pa za Diaii 0.29 večja neigo v oktobru 1932. Kljub splošnemu zboljševanju zaposlenosti se plače moških ne zboljšujeio. Pač pa so plače ženskih točasno že precej višje nego lansko leto.
Celokupna dnevna zavarovana mezda, katera odgovarja približno faktičnemu dnevnemu zaslužku vseh delavcev, je bila v oktobru še vedno za Din 34.310.80.— manjša od oktobra 1932. Izgleda, da se bo celokupna zavarovana mezda v novembru zboljšala.
STROKOVNI VESTNIK.
KOVINARJI.
Članski sestanek Saveza metalskih radnika Jugoslavije na Jesenicah
se je vršil v soboto, dne 28. oktobra t. 1. ob 7. uri zvečer v Delavskem domu na Savi. Udeležba je bila dobra. K prvi točki je podal obširno poročilo o volitvah v Delavsko zbornico s. Franc Toman. Orisal je položaj delavstva in razmere ob volitvah, naslikal je uspehe po Dravski banovini in položaj v posameznih krajih, končno pa je podrobno očrtal Jesenice in jeseniški revir, kjer je dosegla rdeča lista velik uspeh in ima skupno 85 glasov več kakor vse tri ostale liste. Če bi se pa volitve vršile po željah naših zaupnikov, zlasti zaradi časa volitev (morale bi se vršiti od 5. ure zjutraj do 11. ure zvečer), bi bil uspeh še večji, ker je med neudeleženci volitev gotovo' mnogo rdečih glasov. Mi živimo in napredujemo. Naglasil je potrebo delavskega tiska, ki nas je edini podpiral pri volitvah in pozval, da se vsi naročijo na »Delavsko Politiko«. Pred sestankom je bilo prodanih 40 izvodov D. P. To poročilo je zatem z raznimi drastičnimi primeri izpopolnil Se s. Cvetko Kristan. K drugi točki je poročal s. France Mohorič o položaju v tovarni, zlasti kar se tiče sprejemanja novih delavcev, o novi nekonce-sionirani politični posredovalnici za delo, o položaju na Javorniku itd. Izpopolnili so to poročilo še posamezni sodruigi in predsednik s. Čelešnik, tako da je bil končni sklep: iti krepko na delo in polbijati vse poskuse uzurpiranja delavskih pravic in vse faustovske mahinacije. K tretji točki o splošnem položaju na Jesenicah in o gospodarskih vprašanjih je poročal s. čelešnik. Naiglašal je, da se mora delavstvo okleniti svojih gospodarskih organizacij, ki bodo v hudem boju, ki nas še čaka, najmočnejša opora delavstva tin ki ne bodo pustile delavca lačnega, tako kakor je to te dni napravil trboveljski rudnik, ki delavcu-kupovalcu v njegovem skladišču ne pusti denarja — če je 'dolžen — niti za mleko in meso. Dalje ie poročal tudi o občinskih volitvah in o de'lp na občini, katero poročilo smo vzeli vsi z odobravanjem na znanfe. Pri tej točki se je oglasila še cela vrsta so-drugov, zlasti s. Škrlj in drugi. Ob živahni in zanimivi debati je bil članski sestanek zaključen ob pol 12. uri ponoči. Članski sestanki se bodo vršili zdaj redno vsakih štirinajst dni, in sicer vsak drugi petek. Prvi bo spet v petek, dne 10. t. m, Vse člane Saveza in njih žene vabimo, da se teh sestankov, ki bodb nadtvse zanimivi, sigurno udeležujejo. Na svidenje spet prihodnjič!
ZAHVALA.
Podpisani se najtopleje zahvaljujem vsem sodrugoim, kakor tudi vsem sodelavcem iz elekitriškega obirata KID na Jesenicah, da so mi darovali v času moje dolgotrajne bolezni podporo v znesku 260 Din.
Jesenice, dne 25, oktobra 1933.
Fležar Ignacij.
DELO PEVSKEGA ODSEKA JAVORNI-ŠKE »SVOBODE« V BLIŽNJEM ČASU.
Pevski odsek javorniške »Svobode« je eden izmed najboljših pevskih zborov Gorenjske in se prav lahko kosa tudi z marsikaterim drugim zborom. Marljivo vadi in ▼ kratkem bo pokazal uspeh svojega dela. Namerava prirediti te koncerte: 1. V nedeljo, dne 12. novembra koncert v Delavskem domu na Savi, in sicer ob 8. uri zvečer. Vstopnina bo običajna, spored izbran in vseboval bo precej novih pesmi, tako delavskih, narodnih in umetnih. 2. V nedeljo, dne 19. novembra t. 1. se bo vršil koncert n« Javorniku pri Konjičku ob 8. uri zvečer z istim sporedom, kakor prejšnjo nedeljo na Savi. 3. V soboto, dne 25. novembra Dohiti zbor morda v Ljubljano, kjer bo sodeloval tudi na delavskem prosvetnem večeru »Svobode« in »Zarje« v Delavski zbornici; drugega dne ob 3. uri popoldne bo imel koncert v ljubljanskem radiu in na večer (v nedeljo) bi pa imel koncert na stari pošti v Kranju za kraniske sodruge in prijatelje petfa. Načrt Je torej obširen, vendar pa smo orepričani, da bo uspel, saj ima zbor vse kvaliiikacije zanj. Upamo pa tudi, da bodo njegove koncerte obiskali vsi naši
sodrugi s Save, Javornika, oz. Ljubljane in Kranja in bodo dali sebi užitek, zboru pa zadoščenje za njega delo. Na svidenje torej na koncertih, kjer se tudi mi proletarci pokažemo, kakšni smo in kaj znamo!
HUPA81JI.
Zagorje ob Savi.
OBRAT KISOVEC.
Pii tukajšnjem rudniku pa res izgleda, da se enim rudarjem deli pravica z desnico in drugim pa le z levico. Tu prav nič ne pomaga, če pravi centralno vodstvo Trboveljske družbe, da ne želi, da bi se komu krivica godila radi njegovega prepričanja.
To še menda ni prišlo do ušes gospodom pri obratnem vodstvu v Kisovcu, ker drugače ne bi dopustili, da je nek oženjen rudar brez otrok v zadnji perijodi (po volitvah) napravil kar 14 in pol šihta, medtem ko je nek drug rudar s šestčlansko družino mogel napraviti samo 8 rednih šihtov. Mislimo pa, da bi šihtna knjiga v glavni pisarni povedala še več.
Ta bi želeli, da ti »plavi« gospodje razumeio željo svoje vrhovne uprave, da imajo postopati napram vsem rudarjem enako; zakaj vsi rudarji so naši državljani, ki imajo enake pravice in enake dolžnosti, če pa misli kateri od teh gospodov, da moč »ta plavih« in njih oproda že sega v nebeške višave, potem mu mi povemo, da je to drevo v koreninah še zelo slabo.
SPLOŠNA DEL.STROKOVNA ZVEZA JUGOSLAVIJE.
IZKLJUČITEV ORS-a IZ INTERNACIONALE.
Internacionala je z dopisom od 19. oktobra 1933 obvestila centralo URSSJ, da je Opči radnički savez Jugoslavije (Haramina) izključen iz Internacionale in vseh internacionalnih strokovnih zvez. Obenem je s tistim dopisom sporočeno, DA JE SPLOŠNA DELAVSKA STROKOVNA ZVEZA JUGOSLAVIJE V LJUBLJANI, ki je članica Strokovne komisije za Slovenijo in URSSJ-a, sprejeta v Internacionalo in v vse odgovarjajoče strokovne internacionalne zveze.
Sporočamo to vsem, da vidijo, kaj pomeni celota in skupnost in kaj razdiranje.
MONOPOLCI.
Dne 16. oktobra 1933, po delu, je bil sestanek podružnice Saveza radnika(ca) monopolskih podjetij, na katerem je poročal s. predsednik o delovanju Saveza v preteklem letu ter o poslednji intervenciji, izvršeni pri generalnem ravnatelju uprave državnih monopolcev g. M. Markoviču: od strani dr, Živko Topaloviča, centralnega tajnika Delavskih zbornic; Milorada Beliča, tajnika glavnega radničkega saveza in Branka Jovanoviča, predsednika Saveza radmi-ka(ca) monopolskih podjetij.
G. Markovič je sprejel delegate v dalj -šem razgovoru ter se med ostalim izrazil, da se nahaja »Pravilnik o radu« sedaj .pred specijalno komisijo in da bo kmalu definitivno rešen. Obenem je pa izjavil, da se bo pri tej končni redakciji vodilo računa o vseh zahtevah delavstva in — kolikor bo mogoče — vzelo v pravilnik.
Kar se pa tiče redukcij v posameznih skladiščih, je izjavil, da je do tega moralo priti vsled tega, ker se jih' bo moralo nekaj zapreti, ker so odveč v teh mesitih.
Obljubil pa je, dia bo gledal na to, da se ne bo reduciralo stare delavce, kateri so v monopolskih podjetjih zaposleni 10 do 15 let, kot ie bil to v nekaterih krajih slučaj.
Zastopnik organizacije lesnih delavcev, ki se je tudi udeležil našega sestanka, je pa v kratkih besedah podal pomen volitev v Delavsko zbornico, potom katere lahko delavstvo mnogo pridobi, če je v njej zastopstvo delavstva; še več pa lahko zigolbi,
če prepusti vodstvo tega delavskega parlamenta laži-delavskim (kapitalističnim) agentom.
Ob 18.40 uri je zaključil s. predsednik sestanek.
Ker je 21. oktobra 1933 delavstvo tobačne tovarne ob priliki volitev v Delavsko zbornico izglasovalo večino kandidatov predstavniku našega Saveza s. Čamerniku in s tem javno priznalo delo naše organizacije, poživljamo še one delavce in delavke, kateri stoje ob strani ter samo opazujejo naše delo, da se vpišejo v naš Savez, da bomo stali kot eden za izvojevanje:
boljšega delovnega reda!
izboljšanega plačilnega pravilnika!
da se že enkrat uveljavi pokojnina (ne miloščina)
onih odvzetih 10 odstotkov, katerih bi ne smeli vzeti (to vprašani« še ni končno rešeno)!
Delavci in delavke, na plan za dosego naših pravic; naj ne bo med nami požeruhov, kateri bi živeli od žuljev svojih sodru-gov in sodružic!
Le v organizaciji je moč delavstva!
Odbor podr. monopolcev.
ZAHVALA.
Podpisani se tem potom najiskreneje zahvaljujem delegaciji venca. s. profesioni-stov, delavstvu tobačne tovarne in vsem ostalim, ;ki so spremili našo ljubljeno mamico, soprogo Marijo Anžič, na njeni zadnji poti na pokopališče v Stepanji vasi.
Ljubljana, dne 3. novembra 1933.
Anžič Emil.
Kultura.
»Snaga«, socialistični časopis, br. 10, oktoberska številka, prinaša razpravo Jova Jakšiča: »Blok slobode«, dr. Ž. Toipaloviča: »Ruševine«, V. Tumina: »Socialni pokret v devetnajstem veku v Rusiji« itd1. Književni pregled je obširen in omenja pohvalno tudi Ivana Vuka povest »V znamenju Halley-jeve repatice«. V rubriki »turizem« prinaša na svetlem papirju slike v Durmitorja, kakor je imel letos »Prijetalj Prirode« svoj izlet. Slike so lepe, 8 po številu.
Izšla je 11. številka delavske kulturne revije »Svoboda«, ki prinaša zelo zanimivo in za naše današnje čase silno potrebno razpravo. Tudi druge razprave so dobre. Preigled našega pokreta je razveseljiv. Zapiski pa so napisani tako, da se človek lahko tistim, ki se jih tiče, škodoželjno nasmeje. čitajte »Svobodo«!
Stožer štev. 1 (oktober) je pravkar izšla. Začela je revija na novo izhajati pod uredništvom Miliča Dragutina.
Svijet, ilustrirani tednik, kii izhaja v Zagrebu, prinaša lepe slike in opise.
Žepna biblioteka, ki je izšla te dni, št. 3, kolo II., prinaša krasno zigodbo, ki jo je napisail Viktor Hugo, namreč Claude Gueux, (izgovori; Klod Ge). Po našem je Klod: si-romaček. Predgovor je napisal hrvaški pisatelj Avgust Cesarec.
Razno.
Celotna zadolžitev sveta.
Pregled »mednarodnih dolgov« pokazu-je ogromne številke, dasi je nemogoče zbrati natančne podatke, ki še presegajo spodaj navedene zneske.
Politični in drugi javni ter privatni inozemski dolgovi utegnejo znašati po podat-
0 n • ,e mogoče zbrati, več kot
miU'ard švicarskih frankov (več kot 0 milijard Din). Največja upnika sta Zedinjene države ameriške in Anglija. Če ne upoštevamo kolonialnih dolgov, ki jih dolgujejo dominioni svojim državam, ker se ti smatrajo lahko kot notranja posojila, vidimo jasno, da zadeva glavno breme mednarodnih dolgov evropske države. Najbolj je zadolžena Nemčija za 7 'milijardi mank brez laivizanske$a zahtevka 3 milijard trtarik ter privatnih inozemskih dolgov, ki tudi znašajo 15 do 16 milijard mark.
Če bi hoteli interaliirane vojne dolgove ceniti po pravi višini, sledi Nemčiji Francija, ki ima javnih inozemskih dolgov okoli 18% milijarde švicarskih frankov in le malo privatno dolguje inozemstvu. Od teh 18% milijard inozemskih dlolgov je 17 in pol milijard frankov vojnih dolgov, ki jih Francija prvotno ni hotela plačati. Javnih trgovskih inozemskih dolgov ima Francija le
1 in pol milijarde švicarskih frankov; nasprotno pa ima terjati od inozemstva trgovskih dolgov skoraj 5.6 milijard švicarskih frankov. Isto velja tudi za Veliko Britanijo, katere javne inozemske terjatve se tičejo do 86 odstotkov političnih dolgov.
Sodrug Engelbert Graj umorjen.
Tudi kovinarsko delavstvo je položilo zdaj svojo žrtev v boju proti nemškemu fašizmu. Nemški delavci, ki jim je uspelo pobegniti iz nemških n arodno -s ocialisti čnih zaporov, prinašajo poročilo o umoru sodr. GeorSa Engelberta Grafa, izobraževalnega tajnika Zveze nemških kovinarjev. S. Graf je znal izborno s svojim načinom delovne zajcdnice napraviti tudi komplicirana vprašanja iz gospodarskega življenja umljiva delavskim slušateljem. Številni spisi iz območja prirodi07nanstva in o vprašanjih delavske Izobrazbe pričajo o njegovem živahnem duševnem delu.
N
DELAVSKI ŽEPNI KOLEDAR
ZA LETO 1934
izide okoli 15. novembra in bo vsebinsko, praktično in poučno zelo pripraven. Podružnice, ki ga še niso naročile, naj to takoj store, da vemo, koliko ga naj tiskamo. — Zamudnikom se lahko zgodi to, kar se je zgodilo lani, da ga je zmanjkalo.
V
J
Engelbert Graf je bil neutrudljiv delavec in borec za duševno osvoboditev proletariata, zaradi tega ni smel živeti v tretjem carstvu daljšo dobo. Hitlerjevi ljudje so ga vrgli v koncentracijsko taborišče in mučili so ga tako dolgo, dokler ni temu mučenju in zlorabam podlegel. »Umrl za slabostjo srca«, tako zasmehujejo hitlerjevci svoje žrtve.
Vse, ki so poznali s. Engelberta Graia, bo ta novica o njegovi1 smrti pretresla in zaobljubili si bodo, da bodlo stavili vso svojo moč v boj proti narodnemu socializmu in fašizmu. Vsi moramo glasno zavpiti med ljudstvo: ?	:	*	' J3ky.
In naše delavce vprašamo še posebej: Kaj želite tudi vi tako usodlo?! Ne? Potem v boj proti fašistom in vsem njihovim pomagačem in hlapccm.	S-s.
»Heil Hitler«!
Bazeljska »Nationalzeitung« piše:	V
»Volkischer Beobacbterju« z dne 5. septembra t. 1. čitamo pomembno stvar o sijajnem vplivu narodno-socialistične gospodarske politike v naši sosedni virtemberški deželi. Tako o nazadovanju prisilnih dražb, o donosu ribarstva na Bodenskem jezeru, o naraščanju hranilnih vlog in slednjič, čemur se najbolj čudimo, »o nenavadno velikem porastu porodov«. Če vzamemo, da so tam navedene številke' vse popolnoma točne in če se strinjamo povsem s poročevalcem v njegovem samo ob sebi razumljivem mnenju, da je ves ta uspeh in zlasti slednji porast zasluga novega režima, potem bi ne imeli o čem dvomiti. Toda, kakor je videti, so hitlerjevci uspeli v tem, da so premagali samo mater naravo in njene zakone! Narodni socializem je v Nemčiji doslej na krmilu komaj sedem mesecev — in že je pokazala njegova temeljita propaganda uspeh tudi v povišanju števila rojstev! Tu sta dani samo dve možnosti: ali je nemški novi prirastek iz samih »sedemmesečnih« otrok, ali pa me potrebuje novi nemški človek nič več devet mesecev, da prehodi pot iz večnosti v čas, iz štorkljinega gnezda v nemško resničnost. Nagibamo se k drugi možnosti. Če drži, potem naj vsi drugi narodi, v slučaju, da si ne bodo mogli • preskrbeti nemškega recepta, kar pospravijo svoje botege. (Kajti tako hitro kakor Prusi pač ne znajo »streljati«.)	S-S.
Uspehi sodruga Molka.
Urednik chicaške »Prosvete« in znani pisatelj s. Ivan Molek (letos izide zopet njegov roman »Veliko mravljišče« v založbi Cankarjeve družbe) je leta 1928 napisal pesem »Mi vsi«. Ta pesem je izšla prvotno v spominskem spisu Slov. zadružne zveze v Clevelandu, potem sta jo ponatisnila še Zadružni koledar in »Konzument« v Ljubljani. Kmalu jo je z dovoljenjem avtorja objavil v srbskem prevodu1 Zadružni koledar Saveza srpsikih zemlj. zadruga v Novem Sadu. In kakor jo porabljajo prav zelo pri deklamacijah v Sloveniji, prav tako se je priljubila Srbom in kakor čitamo v deveti številki »Srbskega zadrugarja« iz Novega Sada, so jo prav zelo uporabljali letos pri proslavah Mednarodnega zadružnega dne po Vojvodini. Tako so jo recitirali ali deklamirali v Adaševcih, št. §0vi, v Vršcu, Srbo-branu, Kumanih, Zemunu, Neštinu, Mokrimr in v drugih krajih. Poleg nje je bila na sporedu v večini teh krajev tudi še pesem Zmaja Jovana Jovanoviča: »Dižite, bračo, zadruge težačke«. To zanimanje in praktično uporabljanje lene pesmi s. Molka je vzeti kot njegov velik uspeh. Pa saj je res:
»Jaz sem — nič!
Mi vsi — moč,
mi vsi — bič!«
JOSIP OLUP. LJUBLJANA
Trgovina z manufaktur, blagom, moško konfekcijo in modnimi potrebščinami.
Vel k:] izbira kamgarnov, sukna in hlače-vine iz priznano najboljših angleških, čeških in domačih tovarn. Velika zaloga moških In deških oblek ter vsakovrstnega perila iz lastne tovarne TRIGLAV Obleke in perilo se izdeluje tudi po meri Trgovski prostori:
Stori trg Z, Pod Trnnčo 1, Kolodvorska 8.
Moje načelo je: dobro blago, najnižje cenejf
tnWl fowKMiscJf »DtJavca«. f^wfetKvnflr Iv»n Vtik. Ljubljana. — Urelnle ter za tiska rno odgovarja Josip '»Slak ▼ Maribora. — Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Maribor«.