MANDRN »■:i SLEKOVE' ALEKSANDER NAZORJEVA 13, 6310 IZOLA AVTOBUSNA SE SELI PODZEMNA GARAŽA NA SVETILNIKU f DOBROTA JE NAIVNA KIE PA SO OSTALI L1UP1E ? (Mef) Priznati je treba, da Izola še nikoli ni bila tako novoletno okrašena. Migetajoče luči so prekrile nebo nad trgom republike, obkrožile fasade nekaterih naj lepših izolskih stavb, ovile drevesa in kandelabre ter se kot slap spustile od ene hiše do druge. Tudi nekatere trgovske ulice so že v znamenju decembrskega veselja in vsak čas bo zasijala zvezda na vrhu zvonika svetega Mavra. Občina se je, vsaj kar se tiče osvetlitve in programa, ki so ga pripravili v Centru za kulturo, šport in prireditve, zares potrudila. Od sredine decembra pa do novega leta iC Banica Koper se bodo v kulturnem domu vrstile prireditve in končno bomo Izolani doživeli tudi silvestrovanje na Velikem trgu. Letos bomo pravzaprav pogrešali le decembrsko nakupovalno akcijo, saj zanjo med trgovci enostavno ni bilo dovolj zanimanja. Se največ kar so storili je to, da so dodatno okrasili in osvetlili svoje izložbe in fasade, več pa mnogi niso zmogli, saj se skušajo pretolči skozi eno najhujših kriz trgovine v zadnjem času. In kaj najbolj muči izolske trgovce in gostince? Skrbijo jih prazne ulice, prazni lokali in prazne blagajne. Skrbijo jih položnice in virmani, ki se kopičijo, ljudi pa od AVTODELl - TRGOVSKA 4 OBRTNA CONA IZOLA tel.: 066 646 - 608, 645-778 fax: 066 645 - 779 NA OPREMA P 10.december 1998 Adriatic VAŠA ZAVAROVALNAJBBWlnW?«RTi nikoder. Tudi tolažba, češ da je pomembno, da je muving, čeprav ni prometa, ne drži več. Ljudi preprosto ni več na cesto. Poskrili so se po domovih, varčujejo pred televizorji, kupujejo le najnujnejše. December naj bi bil nakupovalno najmočnejši mesec, pa je zaenkrat slabši od marsikaterega drugega, manj prazničnega. V tem zaskrbljenem mesecu so še najbolj vesele novoletne luči in igralci skupine Steps, ki imajo že razprodano premierno kabare predstavo Top sekret. Je to tudi odgovor na vprašanje, kam so se skrili Izolani? 'SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE^ ‘V*’* PORTOROŽ Obala 114, Portorož tel.: 066/770-328, 770-728 fax: 066/ 770-329 PTT's NOT DEAD je rubrika v kateri objavljamo nenaročena pisma bralcev Mandrača. Seveda objavljamo le pisma, ki so napisana tako, da osebno ne žalijo nikogar in omogočajo pošten ter kulturen nivo dialoga o pomembnih vprašanjih o Izoli in v zvezi z Izolani. Pisem objavljenih v tej rubriki ne honoriramo, pa tudi tista v drugih delih časopisa zelo poredkoma. Vseeno smo hvaležni vsem, ki s svojimi prispevki pomagate k demokratizaciji dialoga v naši občini. RAZMIŠLJANJE NA ČLANEK DELJENI TUDI ITALIJANI Kar nekaj časa je bilo treba za odšifriranje navedenega članka, kije izšel v Mandraču, v četrtek, 3.decembra. "Predstavitev" novega društva Italijanov je pomanjkljiva. Avtor članka (g.Mislej) žal ne pozna ljudi, ki so bili zelo aktivni v davnih 25-letih nazaj. V teh letih sem bil predsednik ZSM italijanske narodnosti, član predsedstva ZSM obalno-kraške regije in aktivni član gledališke sekcije "Giordano Bruno" v Izoli. Bil sem tudi organizator prvega srečanja mladih Istre in Reke. Naš predsednik Dario Scher je skoraj celo življenje posvetil skupnosti Italijanov "Giordano Bruno" v Izoli. Skupaj s pokojno ženo go. Lucio Scher, sta v izolski kulturni prostor že davnega leta 1952 vnesla bogastvo različnosti z organizacijo številnih kulturnih sekcij Italijanov v Izoli, znala pa sta v Izolo pripeljati tudi skupine z Istre in Reke. Tudi pobratenje z občino Tolentino je del ustvarjalnega dela g. Daria. Torej nismo tako neznani, kot o nas meni avtor članka. Ustanovitev društva "Dante Alighieri" je naš odgovor, da se s sedanjo skupnostjo Italijanov Pasquale Besenghi degli Ughi, oziroma s posamezniki iz vodstva te skupnosti, nismo mogli ujeti. Tudi za to ne, ker ne nadaljujejo kontinuiteto, kot izraža pisec. Za kontinuiteto gre predvsem v novo ustanovljeni skupnosti Italijanov, ki smo po svojem programu edini in resnični nasledniki Skupnosti Italijanov "Giordano Bruno". Tudi nad volilnim rezultatom nismo nezadovoljni. Uvrstitev našega člana Maurizia Scotta di Minica je priznanje za skupnost, ki je šele pravzaprav začela delati. Ne smemo pozabiti, da je imelo volilno pravico približno 40 članov. Izidi volitev kažejo, da je bilo prejetih glasov znatno več. In če bi odgovorni uredniki poznali te rezultate, ne bi bili skeptični nad dogodki, ki bodo prišli. Mi v društvu Dante Alighieri smo prepričani, daje čas na naši strani. S svojim delom vnašamo spremembe, ki bodo, kot ste že napisali, spremenile sivino vsakdana - seveda na bolje. Marino Pugliese ŠOLSKA KOTLOVNICA Na OŠ Vojke Šmuc se je v preteklih mesecih obnavljala kotlarna, hkrati je šola (vrtec,kulturni dom) prešla na plinsko ogrevanje. Na tehničnem pregledu so bile ugotovljene nekatere pomanjkljivosti, ki jih je izvajalec v tem času odpravljal. Ker v tem času še ni bilo uporabnega dovoljenja, smo šolo ogrevali po navodilih projektanta, ki je zagotavljal zadostno ogrevanje šole. 23.11. je bilo v šoli zelo hladno, zato smo s pomočjo Občine zagotovili dodatnega kurjača, tako, da je bila šola ogrevana 24 ur dnevno, kar za našo šolo ni običaj. Zagotovili smo kar največjo varnost kotlarne. Šola je bila ponovno hladna (ne povsod) v ponedeljek, ko smo ogrevali po navodilih projektanta, kije do izdaje dovoljenja edini, ki nam jih lahko da. Kot ravnatelj šole sem se odločala med varnostjo otrok in nekaterimi nekoliko hladnejšimi prostori. Izbrala sem varnost. Lahko bi tudi šolo zaprli (hkrati tudi vrtec in kulturni dom), vendar je to varianta, ki bi prinesla veliko problemov, saj je potrebno vsak dan pouka nadomestiti, starši otrok v vrtcu pa tudi ne morejo ostati kar doma. Sedaj so pomanjkljivosti odpravljene in ni zadržkov za izdajo uporabnega dovoljenja. Tako prehaja ogrevanje na šoli v roke kurjačev, ki šolo poznajo in vedo, kdaj je potrebno dodatno ogrevanje. Na šoli bomo še imeli težave z ogrevanjem kot prejšnja leta, vendar le-te niso predmet te investicije, temveč sanacije notranjega omrežja ogrevanja. Šola je sicer javni zavod, vendar to ne pomeni, da lahko kdor koli, kadarkoli moti vzgojnoizobraževalno delo. Ogled šole je možen, izjemoma lahko tudi pouka, vendar z dovoljenjem ravnatelja šole. Ob dnevih odprtih za javnost pa je vstop v šolo dovoljen vsakomur (nazadnje smo imeli tak dan 26.11.98). Tudi izjave v zvezi z investicijo lahko s strani šole da le ravnatelj, ki stanje pozna in ve, katera dela potekajo v teh dnevih. O bundah pa takole: Na šoli velja šolski red, ki ga poznajo vsi učenci in starši saj je objavljen v šolski publikaciji, ki sojo otroci dobili prvi šolski dan. Otroci se preobujejo, odložijo vrhnja oblačila in gredo v razrede. Vedno se najde nekaj učencev, ki se želijo izpostaviti, ne upoštevajo pravil ali pa preprosto radi pokažejo, da so novi. Ne zamerim jim, saj so le otroci. Opozorim jih le na veljaven šolski red. V teh, nekoliko bolj hladnih dneh pa smo opozarjanje prezrli. Upam, da je polemike okrog kotlovnice konec, vsaj kar zadeva šolo. Za normalno delovanje šole je potreben mir, saj ima šola svoj program, ki ga mora izpeljati, poleg tega pa imamo veliko dodatnega dela s pripravljanjem na devetletko. Svoje moči moramo usmeriti v strokovno delo in ne v časopisne polemike. Diomira Tkalčič Ravnateljica šole je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel :066 / 600 ■ 010, far. 600-015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, Orlando H. (fotoreporter), K. Bučar / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 100 Sit. Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE, doo Izola tel.: 600 - 010 / E-MAIL: MANDRAC @ S-NET. NET ŽR: 51430 - 603 - 32431 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI. Izola__________ OBVESTILO NAROČNIKOM V tej številki Mandrača ste naši naročniki dobili pripeto položnico za plačilo naročnine za leto 1998. Na položnici je izpisano vse kar naj bo izpisano, vi jo morate le oddati na pošti in plačati celoletno naročnino, ki letos znaš 4.500 tolarjev, kar pomeni, da bo Mandrač za naročnike spet cenejši kot v trafikah. Za vsako od 50 številk boste plačali 90 tolarjev, v trafikah pa bo po novem 120 tolarjev, saj smo po dveh letih iste cene zdaj zares prisiljeni slediti vsem cenovnim spremembam v državi, ali vsaj inflaciji, ki nam jo prikazujejo. To pa še ni vse. Med tiste, ki boste pravočasno plačali naročnino bomo izžrebali deset zelo lepih nagrad, ki jih prispevajo izolski trgovci. Tokrat si še posebej želimo, da bi se število naročnikov povečalo, saj je brez vaše podpore časopis obsojen na počasno umiranje. Izola je namreč premajhna in poslovno premalo uspešna občina, da bi lahko preživela takšen časnik kot je Mandrač, pa naj še tako racionaliziramo stroške in zmanjšujemo število zaposlenih. V teh letih smo dokazovali, da smo resni in odgovorni s novinarji, nismo strankarsko pristranski niti občinsko trobilo, i Smo časopis, ki lahko gre ponosno v vsako roko. Takšni bomo tudi ostali: seveda le z vašo pomočjo in vašo zvestobo. Hvala Vam. VLADO TOURS, Vlado Škorjanec s.p., IZOLA VABI NA ČEŠKO, NA 4 DNEVNI IZLET V BRNO S SILVESTROVANJEM Odhod je iz Izole 30.12.1998 ob 7.uri, vrnemo pa se 2.1.1999. V aranžmaju je zajeto: - avtobusni prevoz, 3 polni penzioni in silvestrska večerja, ogledi krajev Brno in Blansko ter okolice, tamkajšnjih zgodovinskih znamenitosti, z lokalnim vodičem, ogled kraške jame Macoha na Moravskem Krasu Vse to za 35.000 tolarjev I Vse dodatne informacije in prijave na tel. številki 68-066 ali GSM 041/ 687-150 I Ob prijavi prosimo za plačilo 15.000 SIT, ostali znesek pa pred odhodom na Silvestrovanje. Prijave zbiramo do napolnitve avtobusa, zato pohitite in si zagotovite prijetno in veselo ^silvestrovanje! ZAHVALA Cenjene, volilke, spoštovani volilci, dragi prijatelji. Vsem Vam se iskreno zahvaljujemo za izkazano zaupanje na lokalnih volitvah. V izolskem prostoru spadamo med najmlajše stranke in zato je naš uspeh toliko bolj razveseljiv. Z Vašim glasom ste nam dali možnost, da uresničimo programsko usmeritev, ki se odraža v ohranjanju kulturne, zgodovinke ter multinacionalne dediščine v tem našem istrskem prostoru. V občinskem svetu se bomo zavzemali za ohranjevanje ter nadgrajevanje sožitja med vsemi, ki v tem etnično raznoliko obarvanem prostoru živimo. Poskušali bomo s svojim glasom in po svojih močeh izboljšati kvaliteto vsakdanjega življenja. Predvsem pa bomo poskušali omiliti posledice meje, ki je razdelila istrski prostor. Gospod Zvezdan Jerman nas bo zastopal na podlagi Vašega glasu v OS in se bo zavzemal za uresničitev skupnih ciljev Svet stranke 1DZ-DD1 MALI OGLASI - KUPIM GARDEROBNO OMARO, tel 62 - 440 - Računalniki - NOVI - RABLJENI z brezplačno dostavo, montažo in inštrukcijami, programi, igre od 20.000 SIT naprej, tel 066 645 818 - Iščem žensko (max.35 let) za čiščenje stanovanja na Markovcu. 3-4 ure tedensko, dobro plačilo. Zaželeno je znanje italijanščine. Telefon 283 608, v dopoldanskem času od 8. do 9.ure. - Nudim varstvo otrok, pomoč invalidom, starejšim osebam in pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskem času do 15.ure, plačilo po dogovoru. Tel.648-604. - Prodam rabljen pralni stroj Gorenje. Tel. 645-245, pokličiti kadarkoli. - Izola, oddamo enosobno stanovanje, lahko tudi študentom, cena po dogovoru, tel 645 818 - Zamenjam dvosobno stanovanje v centru Izole za večjo, sončno garsonjero na mirni legi. 62-381 - IZDELAVA INTERNET STRANI (aplikacij) Tel.: 646 329 NOV SVETNIŠKI PREOBRAT Prva, konstitutivna seja izolskega občinskega sveta je postregla z nekaj presenečenji. Najprej se je zgodilo nekaj zelo neobičajnega, namreč to, da so novoizvoljeni občinski svetniki soglasno potrdili dnevni red seje (glej fotografijo). Nadaljevanje pa je bilo precej manj enotno, čeprav je res, da v novem občinskem svetu opozicije skoraj ni videti in da ima neformalna koalicija na oblasti zanesljivo dvotretinsko večino. To je bilo še kako opazno že med imenovanjem začasne komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki je bila sestavljena tako, da je brez težav spremenila sklep volilne komisije glede veljavnosti glasovanja po pošti in tako dejansko spremenila dodeljene mandate oziroma svetnika dveh političnih strank. Tako se je zgodilo, da sta bila Eva Slekovec in Aleksander Frantar neformalna občinska svetnika kakšni dve uri, potem pa je komisija predlagala drugačno delitev mandatov in občinski svet je dobil dva nova svetnika. Tako bosta v svetniške klopi sedla: Marjan Pavlič (IDZ) in Ljubo Bizjak (SKD). Še pred tem je kazalo na zelo resen zaplet, saj je svetnik SKD, Marlon Kovačič, vložil zahtevo za razveljavitev volitev, saj naj bi bilo v postopkih storjeno precej napak, med drugim tudi ta, da je bilo volišče v hiši enega od novoizvoljenih svetnikov (Zvezdan Jerman). Začasna komisija je njegovo vlogo zavrnila, sprejela pa pritožbo Bojane Gobbo (ZLSD) na sklep volilne komisije (predsedoval ji je Mojmir Suhar) o neveljavnosti glasovanja po pošti, saj je volilna komisija ob prvem zasedanju soglasno ugotovila, da so bile glasovnice veljavne. V igri je bil dejansko samo en glas, ki je prispeval k zamenjavi vsaj šestih svetnikov. Najprej se je namreč pritožila Jelka Morato Vatovec na postopek delitve mandatov, rezultat pa je bil ta, da je svetniško funkcijo izgubil Egidij Krajcar (IDZ), na njegovo mesto pa je sedel Zvezdan Jerman iz iste stranke. Po pritožbi krščanskih demokratov glede veljavnosti glasovanja po pošti pa sta "začasna" svetnika postala Eva Slekovec (SF) in Aleksander Frantar (SKD). Predlog komisije, ki gaje občinski svet potrdil z več kot zanesljivo večino, pa je na svetniška sedeža spet posadil Marjana Pavliča (SF) in Ljuba Bizjaka (SKD). Zakon določa, da o morebitni pritožbi na sklep sveta lahko sklepa le redno sodišče. Zaenkrat ni slišati, da bi se kdo odločil za ta korak. S prav tako zanesljivo večino je občinski svet, ob posamičnih plahih pripombah, potrdil stalno komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v sestavu Gregorič (ZLSD), Komljanec (LDS), Krebelj (ZZP), Jerman (IDZ), Sau (narodnost), ki mora na podlagi prdlogov strank pripraviti prdlog sestave vseh odborov in komisij občinskega sveta. To sestavljanje bo zagotovo zahtevno delo, saj mora biti vsaj polovica članov odborov in komisij svetnikov, kar tiste stranke s po enim ali dvema svetnikoma postavlja v povsem neenakopraven položaj z velikimi. NADALJEVANJE PRVE SEJE V petek, 11. decembra ob 15. uri bo nadaljevanje 1. konstitutivne seje občinskega sveta. Na tej seji bodo imenovali druge odbore in komisije občinskega sveta, imenovali nadzorni odbor Občine Izola in predstavili prometno študio za občino Izola. PETARDE NAGRAJUJEJO (DM)V občini Izola so v sodelovanju s policijsko postajo tudi letos pripravili akcijo DECEMBER BREZ POKANJA. Izolska akcija se vključuje v Slovensko akcijo »DOST, MAM POKANJA«, ki jo vodi ministrsvo za notranje zadeve in ministrstvo za šolstvo. "Z akcijo želimo poskrbeti za mirnejše in varnejše decemberske dni, kot tudi za nagrajevanje otrok, ki namesto pokanja petard le te prinesejo na policijsko postajo in jih tam uničijo v vedru vode. Na količino prinešenih petard pa prejmejo nagrado. Letos so nagrade še bogatejše (dve kolesi, rolerji, veliko igrač, video igre, zgoščenke, praktična darila itd.). Celotna akcija je ocenjena na 700.000 SIT." sta na tiskovni konferenci povedala županja Breda Pečan in komandir policijske postaje, Maks Turščak. "Seveda akcije ne bi bilo brez tesnega sodelovanja s pokrovitelji akcije: zavarovalnice TRIGLAV, SLOVENIKA, MARIBOR in ADRIATIC, MEH ANO, PC RUDA-KOVINOTEHNA, BIROGRAFIKA BORI, MANDRAČ in radio MORJE, le te v takem obsegu nebi uspeli izpeljati", je pri predstavitvi povedala županja, komandir pa je dodal, da se je akcija prejela in bodo policisti tudi letos aktivno sodelovali pri svetovanju otrokom o nevarnostih, ki jih prinaša nepazljivo ravnanje s pirotehničnimi sredstvi. Po oceni stroke, bodo z akcijo zbrali od 4000 do 5000 petard in s tem bo v Izoli za toliko manj nadležnih eksplozij. Kot novost letošnje akcije velja omeniti, da bodo policisti nagrajevali tudi otroke iz sosednjih občin. Ne gre pa pozabiti, da boprvih 20 med najmarljivejšimi (nad 61 petard) nagrajeni tudi s pizzo, vsi pa bodo sodelovali v žrebanju, ki bo 31.12.1998 ob 18.00 uri na Velikem trgu. Nagrade v bobnu pa sta dve kolesi, dva para rolerjev in dva kompleta električnih vlakcev. Pa še pobuda županje, da bo predlagala županjam sosednjih občin, da bi akcijo DECEBER BREZ POKANJA naslednje leto organizirali začelo območje obale. OBVESTILO: SPOROČAM, DA JE CEPLJENJE PROTI GRIPI ŠE VEDNO MOŽNO. EPIDEMIOLOŠKA SITUACIJA JE UGODNA. CEPIVA JE NA ZALOGI DOVOLJ. NE DOVOLITE, DA VAS GRIPA PREHITI. Zasebna ordinacija Andrej Dernikovič, dr. med. Levstikova 1, Izola DELO DOBI - Zasebna ordinacija splošne medicine zaposli dodatno srednjo medicinsko sestro ali višjo medicinsko sestro za polovični ali polni delovni čas. Delo bo potekalo v ordinaciji in izven nje tako na področju kurative. diagnostike kot tudi preventive in z malimi skupinami bolnikov. Pričakujem tudi pripravljenost za lastno kreativnost. Zaželene so računalniške in strokovnomedicinske izkušnje, niso pa pogoj. Pisne ponudbe sprejemam do 12. decembra 1998 osebno ali po pošti. V ponudbi navedite kar se vam zdi pomembno. Možen je tudi osebni kontakt. ZASEBNA ORDINACIJA SPLOŠNE MEDICINE ANDREJ DERNIKOVIČ, DR.MED., LEVSTIKOVA 1,6310 IZOLA TEL.. 647 552 Goran FRAN0VIČ s.p. / Izola 9.korpusa 4, Izola / Tel.: 066/ 600 850 Mobitel: 041 628 507 / E-mail: malin@siol.net V V z nakupom do 15-jan-99 brezplačna zamenjava programov, ki bodo prilagojeni zakonu o RAČUNALNIŠKI PROGRAMI: • Knjigovodstvo za podjetnike in obrtnike (knjiga prejetih in izdanih računov, knjiženje temeljnic, opomini, zamudne obresti, obračun prometnega davka, obračun plač in prispevkov, osnovna sredstva, bilanca uspeha, davčna napoved, statistika,..) osnovna sredstva za zasebnike in podjetja; izdelava računalniških programov po naročilu PODZEMNA GARAŽ Jana Gojanovič Purger je vodja Urada za prostorsko planiranje občine Izola, navadnim smrtnikom pa bo njena funkcija bližja, če bi rekli, da vodi pomemben oddelek nekdanje stanovanjske, oziroma da je delni naslednik Aleksandra Lozeja, ki je v planiranju in urbanizmu izolske občine pustil kar nekaj sledov. Jana prisega na stroko, vendar zna priznati, da so urbanisti vse bolj izvrševalci želja politike in ambicij investitorjev, pri svojem delu pa skušajo kar se le da slediti tistim minimalnim kriterijem v urbanizmu in arhitekturi, brez katerih bi bil naš svet še grši kot je. Priložnost za tokratni pogovor je javna obravnava osnutka zazidalnega načrta za območje svetilnika, ki bo svoj praktični del doživela prav danes (četrtek) zvečer v dvorani občinskega sveta. - Ta načrt je že dolgo znan, ali ne? - - Načrtovanje tega območja je zelo staro, saj smo v arhivu našli stare dokumnte, ko je neko projektivno podjetje v sedemdesetih letih načrtovalo popolno pozidavo tega območja. Burna reakcija na tisto pozidavo je povzročila, da smo šli 1987 leta v razpis novega natečaja, ki je imel med izhodišči posebej varovanje zelenih površin. Takrat se je program pozidave zelo skrčil. Naslednja faza je bila izdelava ureditvenega načrta (PUP), ki je tudi doživela zelo burno rekcijo, saj gre res za občutljivo področje s povezavo strnjenih pozidanih površin in zelenega območja. Na takih robovih pa vedno pride do pokanja. Prav zaradi teh reakcij je prišlo do novih krčenj pozidave in ta pozidava je zdaj res minimalna, ki še pokriva ekonomske zahteve in zahteve po reševanju prometnih težav. - Od kod so prišle najbolj burne reakcije? - - Logično, da od ljudi, ki tam živijo. Nekdo, ki mu hiša zdaj meji na park si seveda želi ohraniti ta luksuz, da je hkrati v mestu in hkrati v parku. Mi moramo zdaj jasno določiti, kaj je nek jasni občinski interes in pri tem je čisto jasno, da uporaba javnih površin v zasebne namene (zemljišče, kjer so zdaj vrtovi so občinska last) ne bo več možna oziroma bo skrčena. Posebej bi želeli primerno urediti rob mesta in z nekim zelo dragim načrtom prdvidevamo tudi ureditev podzemne garaže. - O garaži bo gotovo veliko govora. Vprašanje bo, če to pomeni dovažanje prometa v mesto ali ne? - Pokazalo seje, daje treba urediti pravi odnos med pešci in vozili, sicer pride do usihanja vseh dejavnosti. Mi imamo že strnjeno mestno jedro, ki terja od 800 do 1000 parkirnih mest. Takšne garaže ne moremo narediti, zato je bolje, da jih razpršimo okoli mesta, od Lonke do Ladjedelnice in v bodoče Delamarisa. Na severnem delu pa bi bilo to območje za hotelom Marina. Žal je teh površin malo in novogradnja, ki naj ne bi presegla 4.500 kvadratnih metrov bo pogojena z izgradnjo podzemnih garaž. Glede na to, da je tam apnenec bo to zelo hud zalogaj za investitorja. Vendar bomo morali na tej zahtevi vztrajati. Da ne bi privlekla novega prometa naj bi garaža služila tamkajšnjim prebivalcem in hotelu Marina, ki zdaj nima zagotovljenega parkiranja za goste. območje parka stara bolnišnica novogradnja hotel Marina *r* ••• #^v - Kaj pa naj bi bilo v objektu nad garažo. - Tam naj bi bili kombinirani programi, stanovanjsko turistični in poslovni programi, tako da se ne bi zgodilo, da so ob določenem času posamezni objekti prazni. Seveda morajo biti programi, ki so primerni dogajanju v mestu. - Ali obstaja interes, da se to zgradi ali je to načrtovanje samo urbanistično veselje? - To je izšlo iz nekega urbanističnega načrtovanja, obstaja pa tudi konkreten interes in tudi kot financer tega pa nastopa društvo mišično obolelih, ki se zdaj imenujejo Društvo distrofikov. Oni nastopajo tudi kot lastniki bivše bolnišnice, ki imajo tam programe zdraviliškega turizma. - Ali obstaja kakšna študija o tem, koliko hendikepiranih ljudi lahko prenese eno takšno turistično mesto, kot je Izola? - V tem obdobju smo se dogovarjali z njimi in njihov namen je, da z enim invalidom, oziroma uporabnikom njihovih zdraviliško turističnih uslug, pridejo tudi trije spremljevalci, ki so seveda prav tako turisti v tem mestu. - Je to morda prevelika investicija za takšno društvo? - Mislim, da ta društva doslej niso imela posebnih finančnih težav, saj so financirana iz proračuna in Loterije Slovenije. Sicer pa se s tem niti nismo ukvarjali. To je pač urbanistični dokument. Smo pa imeli z njimi nekaj težav, ker takrat, ko je šla študija v natečaj smo bili dogovorjeni, da bo šel objekt bolnice v rušenje, tik pred začetkom natečaja pa so ugotovili, da bodo objekte le adaptirali. Prav zato želimo določiti le kriterije za kateregakoli uporabnika tega prostora, saj je le na ta način dokument bolj življenski. - Tu je ena zadnjih javnih plaž. Kaj se zgodi s tem javnim objektom? - Na severnem delu se plaža le uredi, dobimo pa nekaj bolj urejenih plažnih objektov, novost pa je zahodna obala, ki se s peš promenado in plažo razširi od 4 do 10 metrov in tako bi dobili še enkrat več plažnih površin kot jih imamo doslej. - Pomembno je tudi urejanje parkirišča ob cerkvi sv. Mavra. - Sestavni del projekta je urejanje okolice cerkve, posebej pa je povdarjeno urejanje prehoda od cerkve oziroma središča mesta proti parku do morja. - Bo spet padlo kaj dreves? - Gre le za manjši poseg v ta del parka, približno do zadnjih lesenih barak, ki so nekoč stale tam, saj je treba potegniti podaljšano linijo stare bolnice. Na vsak način je treba to skrajno linijo določiti, da bomo ta zeleni del mesta zavarovali za vedno. AVTOBUSNA SE SELI Na tiskovni konferenci so včeraj (sreda, 9. 12.) predstavili spremembe in dopolnitve programske zasnove Zazidalnega načrta 2. oktober v Izoli. Projekt je delo projektantov iz Studia Galeb, odgovorni projektant je Aleksander Bizjak, investitor pa Sklad stavbnih zemljišč občine Izola. S tem dokumentom se dejansko predlaga ureditev celotnega območja v vzhodnem delu starega mesta (Ladjedelnica, Delamaris itd.), vendar na postopen način, v povezavi s preselitvijo industrijskih objektov na nove lokacije. Zelo blizu oa je preselitev avtobusne postaje iz sedanjega trga republike na lokacijo pred vhodom v Ladjedelnico. Investitor v omnjeni objekt bo podjetje Inka d.o.o., ki se ukvarja s finančnim prestrukturiranjem podjetij in investicijskimi dejavnostmi. Podjetje ima poslovne prostore v Izoli (Polje 9b), direktor je Viktor Tisnikar. Program predvidenih aktivnosti pa je naslednji: - V dveh mesecih naj bi izdelali prostorske akte in pripravili javno razgrnitev. - Po obdobju petih mesecev naj bi občinski svet odločal o predlogu planskega in prostorskega izvedbenega akta (Glee na to, da gre po mnenju predlagateljev za ureditev problema, ki moti prebivalce Izole in povzroča nevarnosti v cestnem prometu, naročnika in izvajalec pa so uskladili interese, v občini pričakujejo, da bi bila dokumentacija nared še pred poletjem 1999.) - Do jeseni 1999 naj bi bili pripravljeni projekti za gradnjo, prva faza gradnje pa naj bi bila končana do pomladi leta 2000. Naročnika in soinvestitorja izdelave projektov sprememb Zazidalnega načrta sta Občina Izola in Inka d.o.o., za izvajalca pa je bil že leta 1996 izbran Studio Galeb d.o.o. iz Kopra. Spremembe v obstoječem zazidalnem načrtu se nanašajo na celotno severovzhodno območje mesta, kjer so zdaj industrijski objekti, tam pa so v prihodnje predvidene drugačne namembnosti. Urejene bodo plaže in obalne pešpoti, parkirni prostori in drevoredi ter zelene površine. Predvidena sta akvarij in razgledni paviljon in nujni parkirni prostori. Urejena bosta prometni in celo pomorski potniški terminal. Avtobusna postaja s poslovnim objektom je tako le del celovitih vsebinskih sprememb, vendar se bo zaradi finančnih sposobnosti investitorjev in potreb občine, začela graditi prva. Višina investicije je ocenjena na 14. milijonov nemških mark. vendar natančnejše ocene še ni mogoče postaviti. V nadaljevanju predstavljamo nekaj detaljnejših programov iz tega območja, do takrat pa: dobro jutro Izola. Osnovni pogoj za preurediotev območij iz območja industrijskih dejavnosti v centralno mestno območje s kvalitetnim bivalnim okoljem je zamenjava pretženega dela sedanjih programov z novimi. Poleg tega je nujno rekunstruirati in dopolniti mrežo napajalnih ulic, ki bodo poleg osnoven utilitarne naloge območje delila na programsko zaokrožene sklope. Na območju Delamarisa se dejavnost te tovarne in družbe Frigomar preseli na novo lokacijo v mestno industrijsko cono. Območje, ki meri cca 4 ha naj se razdeli na tri manjša območja: območje prostih rekreacijskih površin ob obali, območje novih turistično- zdraviliško-rekreacijskih programov in na območje rezervata garažne hiše za vzhodni del starega mestnega jedra. Celoten obalni pas se nameni prostim, praznim rekreacijskim površinam mesta (podobno kot v okolici Svetilnika). Potrebna je odstranitev sedanjih objektov, ob obali pa se uredi pešpot. Predvidena je tudi rekonstrukcija cerkve sv.Petra. Pretežni del površine, ki jo sedaj zasedajo objekti Delamarisa se nameni turistično- nastanitvenim zdraviliškim programom: hotel višje kategorije, kapacitete do 300 ležišč, s termalnimi programi, bazeni, parkirišči.. Uredi se Tovarniška ulica v kateri se prezentira ohranjene segmente starega mestnega obzidja. Del območja Delamarisa med novo proizvodno halo in ulico Ob pečini se nameni rezervatu za garažno hišo. Na delu med Žustovičevo in Premrlovo V7HODNA PUNTA ulico ter ob Kosovelovi ulici se ohrani stanovanjsko poslovna namembnost, le sedanji provizorij AMD se nadomesti z ustrznejšim objektom. Omogočena je širitev srednje šole Pietro Coppo, na območju ladjedelnice pa je predviden pomorsko potniški terminal in servisne storitve ter shranjevanje manjših plovil. C-, PARKIRIŠČE 3 AR KIRNI PROSTOR DREVOREDI sAWU0NSKI RAZGLECS VEČNAMENSKI OBJEKT AKVARIJ ' REKONSTRUJ SV -E .TKA KOVORSKI 3CTM$K TRM NAL v;=.. VAL OBRAN POMOL' REKONSTRUKCIJ OBAiE CHARTER NAVC2I SERVISNI NAVEZI POMCl. ZA RjaŠKE LA3JE MEnN prehod POMORSKA POSTA«.A -RGCUNE, AGENCIJE SER/SNA MARINA SUMf NAVEZI (P0KR'~) suhi navez; (zunanj) PROMETNI PCTN §Kl TERMINAl =ARKlRlSČA :revoredi AVTOBUSNA PCSTA„A mQWC, A3ENC.C ^CSUCVNI PROSTOR. MCTE. UREDITEV CBAlE UREJENA =LA2A OBALNA PEŠ POT UR£XNE ZELENE POVRŠINE STANOVANJSKO PCSlOVV 03.EK* Oozcava Soasch rrcsTcrcv •’ SO20AVA -ELOVAOMOE REZERVAT Z* KOMUNALNE NAPRAVE UREJUtV SPCRtSN 'N RLMEAOjJKiH =CVsX jTPSEZENZAtJA OBRAMBNEGA stoua - „REJENA PLA2A % - OBALNA PE$ POT - UREJENE 2ELENE POVRŠNE 1 t — T -ssr— ■ DOBRODELNA AKCIJA IZOLSKEGA OBRTNEGA ZDRUŽENJA V soboto, 5.12. je izolsko obrtno združenje v "Rivieri" imelo svojo zabavo ob izteku leta. Prijetna zabava, z bogatim kulturnim programom, plesom, obilico smeha in dobre volje. Med mnogimi gosti tudi ga. županja ter člani obalnega združenja multiple skleroze. Tokrat to ni bila samo zabava, ampak je bila dobrodelna akcija z zbiranjem sredstev za bolnike multiple skleroze. Veseli smo bili, ker smo našli nove prijatelje - člane obrtnega združenja, ljudi odprtih rok. Podarili so nam svoje storitve, izdelke, nam omogočili izvedbo srečelova. Nabirajo se tudi sredstva na našem žiro računu. Iskrena hvala vsem, ki ste že nakazali in tistim, ki še boste. Z zbranimi sredstvi bomo pomagali najtežje prizadetim in bomo tudi njim, v tem prednovoletnem času, prinesli kanček veselja, upanja in vaše dobrote. Obalni sindikat upokojencev IZJAVA OB OBDAVČENJU ITALIJANSKIH POKOJNIN Na včerajšnji seji Sveta Sindikata upokojencev smo ponovno razpravljali o obdavčenju pokojnin, prejetih iz Italije. Z ogorčenjem smo ugotavljali, da so bili vsi naši dosedanji napori pri dokazovanju nepravilnosti ter vse naše pobude do Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter Ministrstva za finance, brezplodne. Kakršnokoli odločanje in spreminjanje obstoječega načina davčne napovedi, ki velja od leta 1992 (uradna tolmačenja državnih institucij, ministrstva za finance, davčne uprave) brez argumentiranih dopolnitev oziroma sprememb, ne pride v poštev. Navodilo Republiške uprave za javne prihodke iz leta 1992 opredeljuje, da davčno osnovo predstavlja pokojnina ter dodatek do minimalne pokojnine (integrazione al minimo), preračunano v SIT in ne kot zahteva drugo tolmačenje istih predstavnikov države. Menimo, da je tak različen način tolmačenja v nasprotju z načeli pravne države. Zato so se nekateri člani našega sindikata zatekli po pravico na sodišče. AH bo tako dvoumno razlaganje zakona trda osnova za socialni mir v naši demokratični družbi? Imamo možnost, da si poleg pravice na sodišču izborimo tudi pravico na ulici? Od države pričakujemo, da tako pomembnega in občutljivega področja ne more in ne sme prepuščati različnim razlagam besed, temveč ga mora tudi zakonsko urediti. V nasprotnem primeru bomo imeli upokojenci (z italijanskimi penzijami in brez njih) občutek, da bo država ob praznem proračunu poiskala zopet drugačno dvoumno tolmačenje, da si z upokojenčevimi davki napolne prazno blagajno. Koper, dne 8.12.1998 Predsednica Obalnega sindikata upokojencev Laura Štemberger Iskrena hvala g. Paliski, go. Majdi, go. Nini in vsem, ki so kakorkoli sodelovali in pokazali čut za človeka v stiski. Ze večkrat sem zapisala, daje Izola mesto dobrih ljudi, tudi tokrat je tako. Dragi prijatelji, naj bo leto 1999 stkano iz trenutkov sreče, poslovnih in osebnih uspehov, razumevanja in miru ter prijetnih doživetij.... Predsednica združenja Obalne podružnice multiple skleroze Vida Orbanič LJUBLJANSKA 51, IZOLA, TEL.: 648 042 SALON ZDRAVJA IN LEPOTE šSilhuette SMREKARJEVA 37, IZOLA, TEL.: 646 403 oouTieuE niflfl LJUBLJANSKA 40, IZOLA IZKORISTITE IZJEMNO PRAZNIČNO UGODNOST. ^DECEMBRU VAM NUDIMO DO 30% P0PUST!y ISO!. A O' IS TRIA - lubltrlca ArrimmI - Siitigiiinctti - Arii»!»»i»l NAGRADNA UGANKA Četudi se je zdelo, da zastavljena uganka iz prejšnjega Mandrača, ki jo je prispeval naš bralec Bruno Tončetič, ne bo posebno trd oreh, pa kot kaže temu ni bilo tako. Vseeno pa smo prejeli kar nekaj pravilnih odgovorov, tako, da smo morali med tistimi, ki ste nam poslali pravilno rešitev, izžrebati dobitnika nagrade. To je Dori Kirn iz Oktobrske revolucije 49, kije pravilno zapisala, da je ime Delamaris sestavljeno iz prvih zlogov imen tovarn DELanglade, AIMpelea, ARrigoni in IŠola in zraven še pripisala, da gre pri Delanglade za kasnejše ime "IKRA" Koper, pri Ampelei za "IRIS" Izola ter pri Arrigoni za kasnejši "ARGO" Izola. Čestitamo Dori in oglasi se v uredništvu, kjer boš prevzela nagrado, ki jo je prispeval Bruno Tončetič, mi bomo pa tudi nekaj dodali, ime Delamaris je torej sestavljeno iz imen treh tovarn za predelavo sardin, dveh izolskih (Ampelea, Arrigoni) in tovarne Delanglade iz Kopra. Zgodba, ki osvetljuje nastanek te kratice pa je po besedah Bruna Tončetiča naslednja: " V letih 1959-1960 so vse tri tovarne delale s polno paro, vendar so imele težave pri izvozu svojih izdelkov, problem, ki je bil skupen vsem trem tovarnam. Tedaj so bili direktorji posameznih tovarn Mario Sanzin v j Delanglade. Iludales v Ampelei ter Franc Karo v Arrigoniju. Na nekem Iskupnem sestanku so se trije direktorji odločili, da ustanovijo Trgovinsko družbo, ki bi zastopala interese vseh treh tovarn tako na notranjem , kot na izvoznih trgih, ukvarjala pa bi se tudi z uvozom reprodukcijskega materiala. Tako je bil razpisan interni natečaj znotraj vseh treh tovarn, za zaščitni znak in ime podjetja. Kar zadeva zaščitni znak, je na natečaju zmagala žena inženirja Sakside, ki je predlagala znak, ki še danes lepo izgleda: tri ribice v okvirju. Glede imena pa so sklenili kompromis in sestavili ime iz začetnih zlogov imen treh tovarn in mesta Izole." VEČNE RIBIŠKE DILEME Z ribiči je že tako, da je vedno nekaj narobe. Če so ribe, jih je preveč, če jih ni, jih je seveda premalo. Ko so jih ne smejo loviti, ko jih ni pa jih lahko lovijo kolikor hočejo. No ja, trenutno je rib kar precej, vsi imajo polne mreže molov in celo listov, cene v ribarnicah so opazno padle, na prostem trgu pa še bolj. Vseeno pa ribiči niso brez "teme za pogovor". Trenutno jih zanima, kako so bila razdeljena nepovratna sredstva za pomoč ribičem, ki naj bi jih delili pred letošnjimi volitvami. Seveda je bil dogodek takoj povezan z volitvami, zato smo najprej pomislili, da imajo ribiči v mislih razpis za odobravanje kratkoročnih gotovinskih in dolgoročnih namenskih posojil za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in ribištva pri čemer je Banka Koper odobrila posojila, občina pa krila del obrestne mere. Posameznik je lahko dobil kratkoročni kredit do višine 2 milijona tolarjev in dolgoročnega do 7 milijonov tolarjev. Toda v isti številki Mandrača je bil objavljen tudi natečaj za dodelitev nepovratnih sredstev v skupni vrednosti milijon tolarjev, z njim pa je občina povrnila poklicnim ribičem del vloženih sredstev za nakup ribiške opreme. In spet se je zapletlo, češ da so nekateri imeli "falš" račune, drugi pa za natečaj niso niti vedeli. Skratka, sredi nenehnega nezaupanja v ribiških vrstah se zdi kar zanimiva zamisel enega od tistih, ki živijo zares zgolj od ribolova. Predlagal je, da bi mali pomol na katerem je zdaj dvigalo in je dejansko ekološko vprašljiv, uredili stojnice in drugo potrebno za sanitarno neoporečno prodajo sveže ribe, pa še mesto bi dobilo eno dodatno atrakcijo. Da o davkih, ki bi jih tako lahko iztržila država niti ne govorimo. KONEC TISOČLETJA V NOVI TOVARNI V Drogi Portorož so si za prihajajoče poslovno leto 1999 zastavili zelo ambiciozne cilje, čeprav se zavedajo, da bodo potrebni izjemni napori za ohranbitev dosedanjega tempa rasti. Osrednji temeljni poslovni usmeritvi ostajata ohranitev tržnih deležev nosilnih programov na domačem trgu in povečanje tržnih deležev na ostalih programih ter nadaljnje povečevanje prodaje na tuje trge (predvsem na trge bivše Jugoslavije), tudi z ustanavljanjem podjetij v tujini. Načrtujejo, da bodo prihodnje leto povečali prihodke od prodaje v primerjavi s tekočim letom za 5 %, celotni dobiček pa za 8 %, kar nakazuje nadaljno rast in izboljšanje ekonomike poslovanja družbe. Kot je povedal Matjaž Čačovič, generalni direktor in predsednik uprave, o konkretnih številkah v zvezi z letošnjim dobičkom še ne morejo govoriti, računajo pa, da bodo tudi za letos delničarji deležni dividende okrog 1.300,00 SIT na delnico. Ob tem pa bo prihodnje leto za Drogo naložbeno izredno zahtevno, saj bodo za naložbe namenili 40 % celotnega prihodka Poleg nadaljevanja politike intenzivnih investicijskih vlaganj v modernizacijo in avtomatizacijo proizvodnje se lotevajo tudi celovite prenove informacijskega sistema. Seveda pa je tu še gradnja nove tovarne v coni mestne industrije v Izoli Računajo, da se bo do konca leta 1999 v prvi fazi na novi lokaciji združila proizvodna dejavnost PC Arga (gre za mesni program in dodatke jedem) z novim centralnim visokoregalniin skladiščem ter upravo. Do konca leta 2000, pa je predvidena še preselitev dejavnosti PC Začimba, torej proizvodnje kave, čajev in začimb. Skoraj 4 milijarde tolarjev, kolikor bo Droga porabila za prvo fazo preselitve, predstavljajo eno izmed največjih naložb v posodabljanje slovenske industrije nasploh. Po besedah Matjaža Čačoviča se v Drogi še niso odločili, kaj bo z nepremičninami na obstoječi lokaciji Arga v Izoli. " Ocenjujemo, da gre za lahko iztržljivo lokacijo, " je dejal Cačovič in pristavil, da se bodo o tem še odločali, (kb) ______________________________________________ Krajevna skupnost Staro mesto vabi na JAVNO OBRAVNAVO zazidalnega načrta "Svetilnik", ki bo danes, 10. decembra 1998 ob 17.00 uri v prostorih skupščinske dvorane (Kristanov trg) REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA IZOLA Sončno nabrežje 8 6310 IZOLA Upravna enota Izola na podlagi 26.člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji (Ur.l. RS, št. 65/98) v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-326/98 z dne 14.10.1998 (Ur.l. RS, št. 76/98) in skladno s 94.členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur.l. SFRJ. št. 47/86) v zvezi s 1 .odstavkom 4.člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 1/91-1) s tem JAVNIM NAZNANILOM POZIVA VSE NAJEMOJEMALCE POSLOVNIH PROSTOROV IN STANOVANJtTER UPRAVIČENCE DO VRNITVE PODRŽAVLJENIH NEPREMIČNIN NA OBMOČJU UPRAVNE ENOTE IZOLA, DA DO 05.01.1999 pri Upravni enoti Izola, priglasijo svoje zahtevke iz naslova vlaganj v nepremičnine oziroma zmanjšanja vrednosti nepremičnin, ki so predmet denacionalizacijskih postopkov. Načelnik Branko ANDREJAŠIČ, univ.dipl.prav. ROKOMET 1. liga -moški PORAZ S PRVAKI IZOLA: Pivovarna Laško 22:36 Po dobri igri so Izolani izgubili proti favoriziranim tekmecem, eni najboljših rokometnih ekip v Evropi. Pokazalo seje, da izolsko moštvo zna igrati, če je dovolj motivirano in če hkrati ni obremenjeno z rezultatom. Proti izvrstnim Celjanom so igrali hrabro, hitro in moderno, rezultat pa je dokaj veliko število zadetkov na obeh straneh. Pred sobotnim krogom so Izolani na predzadnjem mestu z vsega tremi točkami, oziroma eno več od sosednjih Kozinčanov. V naslednjem kolu gredo Izolani v Prule, Andor pa bo doma gostil Slovana. Oboji bodo imeli težko delo, vendar so možni čisto vsi rezultati. Tako se lahko zgodi, da bo 10. krog z dokaj nepomembnimi tekmami odločal o tem, katero primorsko moštvo bo moralo drugo leto zapustiti prvoligaško tekmovanje. KAPUČINO MALI NOGOMETNI FINALE ROKOMET - ZENSKE Zaradi priprav državne reprezentance so prvoligaške ženske ekipe prejšnji vikend počivale. Normalno pa so potekala tekmovanja v nižjih ligah, kjer Izolanke nadaljujejo serijo zmag. Prav v vseh starostnih skupinah so ekipe Bajc Daewoo Izola na prvih mestih. Kvalitetno delo z mladimi že nekaj let daje vrhunske rezultate, ki se jih pravzaprav malokdo zaveda. Bajc Daewoo je ob stalnem sponzorju Bife pod Belvederjem in Mandraču edini, kije začutil, daje to zdrava in kvalitetna sredina, ki lahko prinese tudi komercialne koristi potencialnemu sponzorju. Ob nenehnem aktivnem delu na športnem področju imamo premalo časa in ljudi, ki bi skrbeli za marketinški del programa, zato Vas pozivamo, da se pridružite prej omenjenim sponzorjem. Rezultati, ki jih dosegamo bodo zagotovo tudi Vam povečali image. Dobite nas na naslovu ŽRK Izola, Kraška 1 p.p. 60, 6310 Izola tel/fax.066-647-641 boris.cuk@siol.net Z sodelovanje se Vam v naprej zahvaljujemo Kadetinje JELOVICA Škofja Loka: BAJC DAEWOO IZOLA 18:22 Na težkem gostovanju v Škofji Loki so igralke Bajc Daewooa Izola dosegle pomeni no zmago. Agresivna igra domačink in domače sojenje sta omogočila Sfjeločankam, da so se enakovredno kosale z realno močnejšimi Izolankami. Da je bila zadeva še bolj kritična so poskrbele vratarke, ki tokrat niso imele svojega dne. Kljub težavam pa so Izolanke vodile preko cele tekme in preko razpoložene Jelene Cvorak uspešno realizirale napade. Borbenost cele ekipe se je obrestovala in zaslužena zmaga je odšla v Izolo. Že v nasledjem kolu pa bodo Izolanke gostovale pri Olipiji v Ljubjani, kije ob Izoli edina še neporažena ekipa. Za Izolo so igrale: Merima Zejnič, Hrnjič Manuela, Katja Višnjevec 3, Diana Hadžič, Petra Božič 3, Elena Sverko, Mojca Stubelj 5, Ana Petrinja, Jelena Cvorak 10, Anja Argenti, Nina Božič, Marta Škorjanc. ODBOJKA MOŠKI 2. DOL: Termo Lubnik: Hoteli Simonov zaliv 3:2 (-12, 8, 8, -13, 7) Moštvi sta se pokazali kot dokaj enakovredni, več sreče pa so imeli gostitelji, ki so izkoristili nekaj slabih trenutkov Izolanov in jim na hitro odvzeli drugi in tretji niz. V četrtem so se igralci trenerja Beniča spet našli, ga dobili, nato pa nesrečno izgubili peti niz in pomemben par točk, ki bi jih učvrstil v sredini lestvice. Tako pa so zdaj skoraj pri dnu, v naslednjem kolu pa jih v dvorani v Livadah spet čaka težek nasprotnik, moštvo Astec Triglav iz Kranja, ki deli prvo mesto na lestvici. 3. DOL - ŽENSKE Škofja Loka:ŽOK Radio Morje 3:0 (12, 10, 14) Izolanke so odigrale dobro tekmo proti čvrstim Skofjeločankam in čeprav so nastopile brez dveh standardnih igralk, Sare Raspor in Tamare Rudeš, so se mlade igralke dobro upirale domačinkam. ------- V vseh treh nizih so izgubile zgolj zaradi prednosti domačega igrišča in večje izkušenosti tekmic, vendar v strokovnem štabu z nastopom niso nezadovoljni. Ravno obratno, dobra igra jim daje upanje, da bodo v zadnjih dveh srečanjih v tem delu prvenstva, proti Brestanici in Bledu, osvojili vsaj dve točki in se na koncu uvrstili med 3. in 6. mestom. Mlajše deklice B RK PIRAN : BAJC DAEWOO IZOLA 3:16 Mlade Izolanke so svoje vrstnice iz Pirana visoko premagale in nadaljujejo serijo zmag naraščajnic ŽRK BAJC DAEVVOA IZOLA. Najučinjkovitejša je bila neustavljiva Luana Poljšak , ki je dosegla 11 zadetkov. Varovanke trenerke Dušanke Čuk so prikazale dopadljivo igro in čeprav so po letih mlajše dokazujejo, da se v Izoli rojeva nova kvalitetna ekipa. Za Izolo so igrale: Frank Doris, Luana Poljšak 11, Tina Rota 2, Mateja Mihalič 3, Anja Barič, Ana Viškovič, Maja Kalister. Tudi najboljša igra Izolanov ni bila dovolj za naše prvake. Vprašanje, kakšen bi bil točkovni izkupiček, če bi vse tekme odigrali tako »zapaljeni«? Tudi trener ne pozna odgovora. Po vseh peripetijah in dogodkih lahko sklepam, da je menjava trenerja neizogibna. Seveda se obetajo tudi igralske spremembe, vendar se o tem še strogo molči. Pred koncem jesenskega dela tekmovanja kar kopica odprtih vprašanj. Najpomembnejše je, s kakšno zalogo točk si bodo privoščili »zimsko spanje«. Spomladanski razpored tekem je zelo ugoden. Če se bo vse odvijalo »normalno« bomo v Izoli še gledali prvoligaški rokomet. Seveda ni moje, da prehitevam čas, vendar pa bodo morali pristojni kar zavihati rokave. Največ bo padlo na ramena igralcev. Kastelic jih je imel kar precej na treningih, vendar je tista s psihologom še aktualna. Kastelic je med vrsticami priznal odhod, »...vendar bom nekaj pustil za seboj...« pravi. Njegova razpetost mu ne dovoljuje polne rokometne angažiranosti. O trenutnem igralskem kadru: premalo »prave« kvalitete, če igraš v prvi ligi še nisi »profesionalec«. Resje, daje na vsaki tekmi kdo'eksplodiral, vendar bi brez Vučiniča bili porazi višji. Prihaja tudi izolska rokometna bodočnost. Res so še malo »neizdelani«, vendar je čas na njihovi strani. V svoji kategoriji že nekaj »pomenijo«. Toda Izola je imela že kadetske državne prvake, koliko teh pa sedaj še igra? Odgovorov je malo, veliko več je prašanj. Ta čuden splet okoliščin ima vedno prste vmes. Praksa in teorija pač včasih res ne gresta skupaj. Nekaj vrstic naj namenim tudi dekletom. Zadnje jesensko kolo, potem pa nič počitnic. Obdržati in izboljšati je treba pozicije . DEAWOO kar pridno pomaga. Ozračje je res prijetno, vendar pa moraš »kredit« vrniti tako ali drugače. Mlajše selekcije ga kar pridno vračajo, starejšim pa dajmo še malo časa. Vsaj do konca prvenstva. POD BELVEDERJEM PRIZNANJA ROKOMETNIM TRENERJEM Pred rokometno tekmo med Slovenijo in Hrvaško je Rokometna zveza Slovenije podelila zlate značke in posebna priznanja trenerjem za uspehe lanskoletni tekmovalni sezoni. Zlato značko je prejela trenerka ZRK Bajc Daevvooa Izola Dušanka Čuk za naslov državnih prvakov v kategoriji mlajših deklic A in B in Fredi Radojkovič za naslov državnih prvakov v tekmovanju osnovnih šol z ekipo OS Vojka Smuč Izola. Posebno priznanje pa je dobil Boris Čuk za uvrstitev na Evropsko in Svetovno prvenstvo z državno mladinsko reprezentanco in za uvrstirev na Evropsko prvenstvo z kadetsko državno reprezentanco Slovenije. KEGLJANJE SLABO METANJE IN PORAZ Gorica Tekstina: Mehano Izola 6:2 (2383:2328) Izolanke bi lahko v Novi Gorici zmagale a so igrale nezbrano in povprečne gostiteljice so osvojile pomembi dve točki za sredino lestvice. Od Izolank sta zmagali le L. Gregorič in Kozlovičeva. Moški 2. liga Mehano IzoIa:Slovan 5:3 (5331:5235) JADRANJE Jadralci v razredih Optimist, Evropa in Laser so imeli v Pulju močno mednarodno regato. V konkurenci 190 optimistov je bila Tina Čeligoj (Burja) 18-ta, Andraž Jadek (Olimpic) 28-ti in Jani Mattica (Burja) 38-ti. Pri Evropah je bila Anja Dorošenko 18-ta, Al Markočič 20-ti, Miha Kralj pa 27-ti. Vasilij Žbogar olimpijski kandidat Jadralec izolske Burje, Vasilij Žbogarje postal kandidat za nastop na olimpijskih igrah v Sidney-u leta 2000 Neverjetno! smučarska deska + vezi znamke NIDECKER 29.900 SIT zaloga je omejena IN, DA NE BOSTE NA SNEGE GOLI: velika izbira oblačil za smučanje in bordanje 4»M| IU1A Manziolijev trg 1 tel. 63-756 FESTIVAL ODBOJKE - FO*98 IZOLA, 20.-28. 12. 1998 Ženski odbojkarski klub Radio Morje iz Izole in Center za kulturo, šport in prireditve, organizirata IV. tradicionalni mednarodni turnir mladih odbojkarjev in odbojkaric. V programu festivala odbojke pripravljajo: POKAL IZOLA - 20. 12. ob 9.00 turnir rekreacijskih ekip. Prijavljenih je že 12 ekip (8 ženskih, 4 moške) POKAL MEST - 26. in 27. 12. ob 9.00 sodelujejo mladinske ekipe, reprezentance mest in klubov v kategoriji. Prijavljenih je že 18 ženskih in 4 moške ekipe. POKAL RADIO MORJE - 28. 12. ob 9.00 Turnir v mini odbojki za rojene 1986 in mlajše. Prijavljenih je že 10 ekip. Vse tekme bodo v dvorani OŠ Livade. Mlajši dečki MNK Izola B nogomet V nedeljo 6.12.98 je ekipa mlajših dečkov MNK Izola B, organizirala prijateljski turnir ne mestnem stadionu. Zmagala je ekipa Portorož Piran, domačini so bili drugi, tretjeuvrščena pa je bila mlada ekipa iz Kort. Ekipa se zahvaljuje hišniku Osmanu za dobro sojenje na vseh tekmah, kuharju Juriču in Ester za pripravo dobrega in toplega čaja ter Ključavničarstvu Anič, brez katerih tekmovalci ne bi dobili pokalov. Dan poprej so se cicibani MNK Izola udeležili dvoranskega turnirja, ki gaje organiziral NK Koper. Izolski cicibani so se po kvalifikacijah brez prejetega gola uvrstili v veliki finale, vendar so izgubili proti trenutno boljši ekipi Tabora iz Sežane. Kljub vsemu pa so bili odlični drugi med osmimi ekipami ekipa: Kleva P., Stojanovič M., Baltič D., Andrejašič M., Davidovič D., Kutin L., Jačimovič S., Perion L. SV BIFE POD BELVEDERJEM PIZZA (npr. 4 LETNI ČASI) + PIJAČA = 800,00 SIT ( pivo LAŠKO ali UNION ali BREZALKOHOLNA PIJAČA) HAMBURGER + POMMES FRITES + PIJAČA = 500,00 SIT (pivo LAŠKO ali UNION ali BREZALKOHOLNA PIJAČA) Društvo JOGA v vsakdanjem življenju - Koper vabi na začetno vadbo joge, ki bo potekala enkrat tedensko v Kopru, na Markovcu, v Izoli, Luciji in Piranu. V Izoli VSAK TOREK ob 19.30 v Kulturnem domu Informacije 066/32 089 vsak delovnik od 17.-19. ure Kraška 8, Izola, tel.: 645-375 UGODNE CENE: ■ZIMSKE BUNDE, SMUČARSKI KOMBINEZONI SMUČARSKE HLAČE, TRENIRKE adidas člani športnih društev imajo 10% popust ! NOVOLETNO ZNIŽANE CENE KNJIG IN NEKAJ LEPIH NOVOSTI Različne založbe so ponudile večje število otroških knjig po zares dostopnih cenah, od 300 tolarjev naprej. Novost pa so tudi znižane cene mladinskih knjig založbe Grlica (900 sit) Hkrati Vas obveščamo, da imamo izredno znižane zbirke knjig znanih avtorjev (100 romanov), ki jih lahko kupite po ceni 500 tolarjev. Posebej zanimiva je novoizdana zbirka Humoreske -Franeta Miličinskega Ježka z njegovo majico, zelo lepa pa je knjiga o Modeiteranu z zapisom o Izoli. Če iščete darilo vam bo gotovo všeč mapa grafik Izole po zelo dostopni ceni. GRAFFIT - knjigarna in papirnica _____________Manziolijev trg 6, Tel.: 648 303 EAZSTAVE / MOSTRE Galerija ALGA / Galleria ALGA / Novoletno prodajna razstava / Mostra e vendita natalizia PRIMEBITVE / MAMIFESTA2IONI 4.12 ob-alle 20.00 Kulturni dom Časa di cultura KONCERT CONCERTO 3 BIG BAND ORCHESTRA in BIG BAND KRŠKO 5.12. ob-alle 20.00 Kulturni dom Časa di cultura PREDSTAVA RAPPRESENTAZ10NE COMPAGNIA TEATRALE "IL GABBIANO" "FIN CHE C0R0 NO ME CIAPE" 11.12. ob-alle 20.00 Kulturni dom. Časa di cultura PREDSTAVA RAPPRESENTAZIONE Mestno gledališče ljubljansko "POLICIJA D.D." 12.12. ob-alle 17.00 Kulturni dom Časa di cultura 9 PREDSTAVA RAPPRESENTAZIONE Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica "VILINČEK Z LUNE" 19.12. ob-alle 20.00 Kulturni dom Časa di cultura PREDSTAVA RAPPRESENTAZIONE GLEDALIŠČE STEPS & SKUPINA NOB" TOP SEKRET" 21.12. ob-alle 19.00 Kulturni dom Časa di cultura KONCERT CONCERTO MLADINSKI PIHALNI ORKESTER Izola 22.12. ob- alle 17.00 Kulturni dom Časa di cultura ZAPLEŠIMO V NOVO LETO Baletna šola Izola in Plesne delavnice LAI Izola Prost vstop-Ingresso libero 23.12. ob-alle 10.30 Kulturni dom Časa di cultura PREDSTAVA RAPPRESENTAZIONE SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE TRST "BUTALCI" 23.12.ob-alle17.00 Kultumidom Časa di cultura PREDSTAVA RAPPRESENTAZIONE SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE TRST "PALČEK" Prost vstop-Ingresso libero 24.12. ob-alle 9.00,10.00 Kulturni dom Časa di cultura PREDSTAVA RAPPRESENTAZIONE GLEDALIŠKA ŠOLA IZOLA "ČIREN ČAJ IN JUHA HOKUS POKUS" 26.12. ob -alle 18.00 Kulturni dom Časa di cultura PREDSTAVA RAPPRESENTAZIONE "DAN SAMOSTOJNOSTI" 27.12. ob-alle 17.00 Kultumidom Časa di cultura PREDSTAVA RAPPRESENTAZIONE "CIRKUS MINI BUFFETTO" Prost vstop-Ingresso libero 28.12. ob-alle 17.00 Kulturni dom Časa di cultura PREDSTAVA RAPPRESENTAZIONE GLEDALIŠČE STEPS " SALON EXPON" Prost vstop-Ingresso libero 29.12. ob-alle 16.30 Kultumidom Časa di cultura PREDSTAVA^, RAPPRESENTAZIONE v SREČANJE Z DEDKOM MRAZOM V ŽIVO Prost vstop-Ingresso libero 31.12.98, od-dalle 18.00 do-fino a 01.00,1.1.99 Veliki trg Izola I Piazza Grande Isola ZABAVA POD ZVEZDAMI / FESTA SOTTO LE STELLE Program - programma: Gledališče - Teatro STEPS, skupina- gruppo NOB in-e BEAT LESS, Dedek Mraz-Babbo Natale GLEDALIŠČE STEPS Sssg Zvonka Radojevič TOP SEKRET Scenarij,režij a. scenografija in kostumografija Zvonka Radojevič Asistent režije: Darijan Gorela Glasba Skupina NOB in Gorast Radojevič l.učni mojster: Danijel Grdih Premiera sobota, 19.12.1998 ob 20.00 v Kulturnem domu Izola Ponovitev petek, 8.1.1999, ob 20.00 Kulturni dom Izola KULTURNI DOM IZOLA Center za kulturo, šport in prireditve v Se je čas za vpis v kreativne delavnice: plesna pripravljalnica / 4-6 leta /, balet, folklorna delavnica / od 7 leta dalje /, gledališka šola , učenje kitare, Odrasle vabimo v : večerni likovni tečaj, foto tečaj / začetni, nadaljevalni /, oblikovanje gline informacije po tel.: 645571, 61513 Rezervacije vstopnic za predstave in koncerte : v galeriji ALGA , med 10.00 in 12.00 ter med 17.00 in 19.00, v soboto med 10.00 in 12.00 / tel.: 648 439/ GALERIJA ALGA Novoletna prodajna razstava GALERIJA INSULA Produkcija:SKLAD RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Ljubljana in KUD Gledališče STF.PS / IGRAJO: Mojca Bordon, Rok Čoga, Primož Grešak, Mateja Golob, Vesna Jugovac, Andrej Jakomin. Janko Jurjec, Ksenija Jambrošič, Damjana Kodarin, Rudi Kofol, Marja Ličen, Veljko Otočan. Adrijana Otočan. Blažka Radoja, Valerija Straniič, Leonardo Spi/ek, Lada Tancer / Glasbena skupina NOB________________________________________________ Razstava slik Tjaše Demšar IZOLA SPOZNAJTE FAKULTETE Pot v prihodnost vam lahko olajšamo s predstavitvami visokošolskih programov in fakultet. MF ZLSD bo v petek, 18.12. ob 19.30, v restavraciji Izola, ponovno priredil bližnje srečanje s programi FDV-ja in Pravne fakultete. Pridite, skupaj bomo odprli ta prostor, na poti v novo tisočletje. LIKOVNO DRUŠTVO LIK IZOLA obvešča, da imajo člani društva v decembru naslednje samostojne razstave slik: V Izoli: Hotel Delfin Izola: Ivan Stojan Rutar Hotel Marina Izola: Graziella Jerič Pizzeria Porto Apollo: Mira Puhar Bar Mandrač: Čurin Dragana - Dada Pizzeria Palma: Marija Pereza Menjalnica Žniders: Ivan Stojan Rutar Kmetija Medljan, Šared: Zorko Dežjot V Kopru: Bar Vogalček: Ivan Stojan Rutar Bar Mandrač: Čurin Dragana - Dada Kino Odeon Izola Četrtek, 10.12, Petek 11.12., Sobota 12.12. ob 18. in 20. uri: Zorro zakrinkani maščevalec Nedelja, 13.12. ob 16.uri Mulan- risani film ob 18. in 20.uri Zorro zakrinkani maščevalec Torek, 15.12. ob 16. in 18.uri Mulan Filmsko gledališče ob 20.30 : Pankrta Sreda, 16.12. ob 16.uri Mulan ob 18.in 20.uri Blues za Saro PORTOROŽ, PIRAN VABILO NA KONCERT PORTOROŠKI ZBOR. pod vodstvom dr.Mirka Slosarja, vas vabi v soboto, dne 12.12. 1998 v Kulturni dom v Novo vas, kjer bo s pričetkom ob 19.uri priredil jubilejni koncert ob 5.obletnici samostojnega delovanja. CLUB MAONA Petek, 11.12.1998 ob 21.uri VLADO KRESLIN & MALI BOGOVI Tradicijo Kreslinovih večerov v Clubu Maona nadaljujemo ta petek. Tokrat se mu pridružujeta še člana Malih bogov, oglična instrumentalista Jura Hubscher in Miro Tomassini. Rezervacije: tel. 746 423 (lahko pustite sporočilo na tel tajnici). Vstopnina: 1.500 sit METROPOL RESORT PORTOROŽ Petek, 11.12.: Srečanje prijateljev Magic 35 AVDITORIJ Četrtek, 11.12. ob 19.00 Predavanje: Igor Drandič TIBET-streha sveta. Vstopnina 500 sit. KINO AVDITORIJ Petek, 11.12 ob 20.30, Sobota 12.12., Nedelja 13.12. ob 18.00 in 20.30 Reševanje vojaka Ryana Vstonina 500,650 sit MALI OGLAS Nudim varstvo otrok na vašem domu vsak dan v dopoldanskem času do 15.ure, na obalnem področju, imam lasten prevoz, tel.: 646-604, Jana Prodam JEDILNI KOT. Cena po dogovoru. Tel.: 63 081 ZA ZGODNJE ODKRIVANJE RAKA Po tem, ko je Splošna bolnišnica Izola, oziroma njen ginekološki oddelek, pred dvema letoma s široko zastavljeno dobrodelno akcijo "Ker ljubimo ženske", prišla do prepotrebnega sodobnega mamografa, ter lani do ultrazvočnega aparata za otroke, so se odločili, da letos s tako obliko pridobivanja sredstev za najnujnejšo medicinsko opremo nadaljujejo. Letos je na vrsti gastroenterološki oddelek, kjer potrebujejo nove gastroskope in kolonoskope, saj so sedanji aparati za diagnostiko in v določenih primerih tudi za zdravljenje prebavil, dotrajani. "Želeli bi še naprej uspešno ugotavljati in zdraviti bolezni prebavil, ki pestijo več kot tretjino predvsem aktivnega dela prebivalstva. Celotno znanje in ukrepi so čedalje bolj usmerjeni v odkrivanje in zdravljenje zgodnjih oblik raka prebavil, kajti samo v tej fazi je bolezen ozdravljiva. Če bolezen odkrijemo prepozno, smo pri zdravljenju veliko manj uspešni," je o razlogih za tovrstno odločitev povedal direktor bolnišnice dr. Nikolaj Kinkela. Letos bo torej akcija potekala pod sloganom: "Rak prebavil je v zgodnji fazo ozdravljiv", v bolnišnici pa si želijo, da bi se ljudje s svojimi donacijami odzvali vsaj v tolikšni meri kot v preteklih dveh letih, ko so dokazali, da premorejo srce in posluh za tovrstne akcije, (kb) SLOVENIJO ODPRTO ZO UMETNOST v četrtek. K), decembra 1998, ob 18. uri Razstavijalce bo predstavila umetnostna zgodovinarka Anamarija St i bil j. Po otvoritvi razstave Vas vabimo na ogled spominske razstave In nicmoriam " Ste mislili, da je mraz pregnal stanovalce Doma upokojencev za zidove zimskega spanja ? Kje pa ! Ob toplih radiatorjih se odvijajo neskončne partide briškole in teršeta, obiskal nas je Miklavž in da ne bo ideoloških nesoglasij, pričakujemo še Dedka Mraza ! Naj se imajo v prazničnih dneh vsi bralci Mandrača enako prijetno !" Tako je ob pričujoči fotografiji zapisala Milojka Pristovšek iz izolskega Doma upokojencev. DRUŠTVO UPOKOJENCEV JAGODJE - DOBRAVA VABI Upokojence na NOVOLETNO SREČANJE v restavracijo HOTELA DELFIN v IZOLI dne 26.12. 1998 ob 19.uri. Srečanje bo potekalo ob veseli glasbi, večerji in kozarčku vina (cena 1.800,00 SIT) Prijave in prodaja listkov je pri g.Krbavčič v Cvetličarni nasproti Lekarne San Simon do 20.12.1998. ___________Pridite, v prijetni družbi je lepše!_________ ZA OCEANE IN ZA NAS ZALIV V galeriji Insula so v petek odprli razstavo ilustracij strokovnih del, ki so nastala v Morski biološki postaji v Piranu. Gre za svojevrstno razstavo, saj ilustracij strokovnih del nismo ravno vajeni, zagotovo pa je takšen pristop lahko koristen za popularizacijo neke stroke. O sami razstavi smo pisali v prejšnjem Mandraču, zdaj pa le dodajmo, da se je otprtja razstave udeležil tudi minister za Okolje in prostor, Pavle Gantar, ki je ob tej priložnosti podpisal listino o varovanju oceanov, ob tem pa povedal, da moramo predvsem varovati naše morje. Opozoril je na pomen različnih študij v zvezi z našim morjem in vplivom vsega, kar se na kopnu dogaja na življenje v zalivu. Posebej je opozoril na nujnost gradnje čistilne naprave in obljubil vso strokovno pomoč, pa udi pomoč pri iskanju denarja za to veliko investicijo. V spomin na dogodek (razstava je še vedno na ogled) pa objavljamo zapis na temo: LETO VARSTVA OCEANOV - OHRANIMO NAŠA MORJA UNEP je v mednarodnem letu oceanov za 5. junij (svetovni dan okolja) predlagal temo "Ohranimo naša morja". Slovenija je s svojo lego tudi obmorska država, saj domala s četrtine površine odtekajo vode v Jadransko morje, najsevernejši del Sredozemlja, ki je zatok oceana. Gre za pokrajino zahodne Slovenije, ki se konča (ali začne?) na morskem dnu Tržaškega zaliva, s 46 kilometri obale, s tradicijo ribištva, solinarstva, "akvakulture", turizma z navtiko in z naraščajočim prometom v luki Koper ter drznimi razvojnimi načrti na kopenskem delu - od obale slovenske Istre do kraške razvodnice nekje pri Postojni, vključno z dolino Soče na severu. V tem območju človekove dejavnosti vplivajo na količino in kakovost voda v slovenski Istri. Pritiski na rabo naravnih virov v regiji se večajo. Že sedanje stanje kaže, da obstajajo okoljsko-prostorski konflikti (slabšanje kakovosti vode in občasno pomanjkanje: od oskrbe s pitno vodo do odvajanja odplak, anoksij v morju; zazidava obale s krčenjem mokrišč itd.). Izrazita so sektorska nasprotja v razvojnih načrtih obalnega urbanizma, kmetijstva, industrije, prometa, turizma do varovanja naravne dediščine - ki ne obravnavajo naravnih virov kot omejenih razvojnih dejavnikov okolja. Rabo prostora je treba prilagoditi okolju v količinskem in kakovostnem pomenu, to je tudi osnovno vodilo vseh mednarodnih konvencij. Za upoštevanje teh izhodišč pa bo treba izdelati upravni načrt rabe naravnega vira (vode), določiti uporabnike in nadzor. V zadnjih štirih letih je ministrstvo pridobilo najnovejše podatke o zemljiškoknjižnem stanju na obali (obalna linija), evidentiralo posege v zadnjih desetletjih ter oceno ranljivosti (ZVNKD Piran). V okviru programa PHARE je v zaključni fazi naloga "Integralno upravljanje obale v RS". Pri njeni izdelavi aktivno sodelujejo vse tri obalne občine. Slovenija je od leta 1993 aktivna članica pri izvajanju Barcelonske konvencije in s svojimi strokovnjaki sodeluje na področjih spremljanja ZDRUŽENJE BORCEV IN UDELEŽENCEV V NOB, VETERANOV OBČIN IZOLA KOPER IN PIRAN ZALOŽBA LIPA KOPER in MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA vabijo na predstavitev druge, dopolnjene izdaje knjige, SLOVENSKA ISTRA V BOJU ZA SVOBODO, v Četrtek, 10. decembra 1998, ob 17. uri v pritličju Matične knjižnice Izola, Okt. rev. 1 Prisotni bodo člani uredniškega odbora in drugi avtorji. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci Glasbene šole Izola. OBVESTILO Osnovna šola Vojke Šmuc je izbrana za postopno uvajanje devetletne osnovne šole v šolskem letu 1999/2000. Starše otrok, rojenih leta 1993, smo pisno vabili na informativne sestanke v šolo in vrtec. Kar nekaj vabil se je vrnilo na šolo s pripisom neznan. Vljudno prosimo vse starše otrok, rojenih leta 1993, ki spadajo v šolski okoliš osnovne šole Vojke Šmuc (tudi podružnice Korte) in niso dobili vabila, da se javijo na šoli ali sporočijo svoj naslov na : OSNOVNA ŠOLA VOJKE ŠMUC IZOLA, Prešernova c. 4, 6310 Izola, tel: 066 21 610 ali 066 600 130 Vodstvo šole NAIVNI SO UBOGI (Met) čas je takšen, da naivnim in neiznajdljivim enostavno ni pomoči. Ne le nekje v Afriki ali Latinski Ameriki ali daljni Aziji, tudi tukaj, v naši neposredni bližini smo priče izkoriščanju nemočnih in tistih, ki niso narejeni za ta čas. Ob dnevu varovanja človekovih pravic je zato prav, da se spomnimo tudi tistih, ki so ostali v prejšnjem času, ki ne hodijo od trgovine do trgovine, ki ne sanjajo o Evropi ampak o luči v edini sobi, ki jo imajo. Tudi takšne primere imamo. Imamo ljudi, ki spijo na papirju in golih tleh, imamo takšne, ki sploh ne morejo spati v stalnem strahu pred nasilnimi sosedi ali domačimi, imamo ljudi, ki živijo takšno življenje, ki ni vredno človeškega življenja. Za primer morda zgodba iz sosednje ulice. Starejša ženska je omogočila nekomu, daje po stanovanjskem zakonu odkupil njeno stanovanje, seveda pod pogojem, da sme v njem ostati do smrti. Res je še vedno v stanovanju, vendar ne v svoji sobi ampak na hodniku, kot v nekakšnem predverju na poti v večnost. Zakon ni na njeni strani, morala nikogar ne zanima. Utrujeno se vsake toliko sprehodi po mestu. Kdo ve, kaj si ona misli o tem času. Veliko je takšnih zgodb tega našega mesta, te občine, te države. Tudi o njih bi lahko razmišljali ob dnevu varovanja človekovih pravic in ne le o političnih zapornikih, ki danes od države pobirajo mastno odškodnino za krivico, ki sojo prestali. kakovosti morja, varovanja morja pred onesnaženji, zaščite naravne dediščine in priprave programov za zmanjšanje obremenitev morja (SAP). Sodelovanje na področju varovanja in rabe morja želimo okrepiti tudi s sosednjimi državami, zato smo januarja v Portorožu organizirali sestanek slovensko-italijansko-hrvaške komisije za zaščito Jadrana in obalnih območij pred onesnaženjem. Skupine strokovnjakov vseh treh držav sodelujejo na področjih načrtovanja, spremljanja kakovosti, plovbe in organiziranosti v primeru onesnaženj. Z letom varstva oceanov sovpada tudi jubilej Morske biološke postaje v Piranu, ki praznuje drugo leto 30. obletnico delovanja. Ta pionirska raziskovalna ustanova na naši obali uspešno opravlja znanstvenoraziskovalno delo v mednarodnem merilu in sodeluje kot nosilec te dejavnosti tudi v sklopu Barcelonske konvencije. Na svetovni razstavi Expo 98 je sodelovala tudi Slovenija, ki pa jo čaka še obilo resnega dela pri načrtovanju razvoja, ki bo upošteval naravne vire slovenske Istre, vključno s pripravo upravljalskega načrta obale - kopnega in morskega dela. mag. Mitja Bricelj Želite zaužiti zdrav obrok in prihraniti čas in denar ? KAKO ? RESTAVRACIJA IZOLA vas vabi na dobro in poceni kosilo, samo 600 SIT ! Vsak dan med 14. in 16. uro. ob nedeljah pa med 13. in 15.uro HITRO, DOBRO in POCENI - pridite in poizkusite ! Restavracija Izola, Stavbenik Gostinstvo, Cankarjev drevored, Izola, tel. 645 232 posebna PONUDBA od 2.novembra dalje!! V Anglija rge Michael *obbie Willi PRVIH 10 ALBUMOl 1. Ladies & Gentlemen - Get] 2. I've Been Expecting You - 3. Talk On Corners - The Corrs _ 4. BestOf 1980-1990 - U2 5. One Night Only - Bee Gees 6. Best Of - M People 7. Step One - Steps 8. Voice Of An Angel - Charlotte Church ;3ms 9. Hits - Phil Collins 10. Where We Belong - Boyzone PRVIH 10 ALBUMOV^^\ 1. Garth Brooks: Double 2. Metallica: Garage Inc. 3. Celine Dion: These Are Special Times 4. Jewel: Špirit 5.2Pac: Greatest Hits 6. 'N Sync: 'N Sync 3 7. Mariah Carey: Ts 8. Jay-Z: Vol. 2... Hard Knock Life 2 9. Backstreet Boys: Backstreet Boys 8 10. 'N Sync: Home For Christmas ČISTO MLADE VESTI Mariah Carey je nedvomno zvezda letošnjega božičnega nakupovalnega obdobja. S svojim novim albumom se je povzpela na vrhove vseh lestvic, njen duet z Witne Houston kraljuje na lestvicah single plošč, uspešno pa se prodaja tudi album Divas na katerem nastopajo same zvezde ženskega petja. Celo lepša se zdi kot kdajkoli prej, le v svoje glasovne sposobnosti nas ni dokončno prepričala. Zato pa kaj takega ne velja za stare mačke Aerosmith, ki so trenutno na veliki svetovni turneji, kjer spet tolčejo vse stadionske rekorde. Mick Jagger je izjavil, da bi raje umrl kot pel Satisfaction pri štiridesetih. Koliko jih ima že danes? WHENYOUB MARIAH CAREY&WHIT LIEVE HSey houjton Whitnev: Many nights \ve prav With no proof anvone could hear And our hearts a hopeful song We barelv undcrstand No\v vve are not afraid Although vve knovv there's much to fear We vvere moving mountains long Before vve knovv vve could Zbor: There can be miracles When you believe Though hope is frail It's hard to kili Who knovv vvhat miracle You can achieve When vou believ e Somehovv vou vvill You vvill vvhen vou believe Mariah: ln this time of fear When prav er so often proves in vain Hope seems like the summer birds Too svviftlv flovvn avvay And novv 1 am standing here My heart's so full 1 can't explain Seeking faith and speaking vvords I never thought I'd say Zbor: There can be miracles When you believe (When you believe) Though hope is frail It's hard to kili Who knovv vvhat miracle You can achieve (You can achieve) When you believe Somehovv you vvill You vvill vvhen vou believe Prehod: (obe) They don’t alvvays happen vvhen you ask And it's easy to give in to your fear But vvhen you're blinded by your pain Can't see you vvay safe through the rain Thought of a stili resilient voice Says love is verv near Zbor: (obe) There can be miracles ... CLUB MAONA 11.12 Predstavitev CD-ja "Muzika" Vlado Kreslin&Mali bogovi BI H POMAGEJ w je skupina iz Knežaka nad Ilirsko Bistrico. Ze nekaj let igrajo v tej zasedbi, zdaj pa so v studiu Hendriv pod taktirko Andrea Flega posneli svoj prvi album z istoimenskim naslovom in istoimensko uspešnico, ki jo že vrtijo po radijskih postajah po Sloveniji. Za celotnim projektom stoji kultni Boris Furlan - Primitivc. kije ploščo tudi izdal pri založbi Primitivc glasbic. Lahko jo kupite v Graffitu. za koncert pa pokličite 066 265 154. A L & , Euro Trend Production a division of McMILLAN Musič Corp. Ltd. TJ4B/T.A Na promocijo albuma " NAJLEPŠA SO JUTRA " , ki bo v HOUND DOG klubu ( Hotel Ilirija Ljubljana ), petek 11.12.1998. Tiskovna konferenca se bo pričela ob 12:00 uri. Marjan Malikovič, Zlati Klun, Marino Legovič, Boris Krmac, Mare Dugaro so že velikokrat znali poskrbeti za dobro druženje in tako bo tudi tokrat Zato vabljeni v dobro družbo. Primorski pozdrav (O Cl / l' (> '| 1 MMim zaliva galerija insula ilustracije študentov akademije za likovno umetnost, oddelka za oblikovanje, izola, 4. - 17. december 1998 i volovi de! golf o razstava ob 30. obletnici morske biološke postaje piran in ob mednarodnem letu oceanov MRTVILO 7. prizor 1 .del (Duhovnik, Ateist ter Filozof še vedno sedijo za mizo, rahlo pretreseni nad dogajanjem v prostoru.) ATEIST: Ubogi fant. Res ni njegov srečen dan. FILOZOF: Ja, ko se bo zbudil, se mu bo lepo kuhalo po glavi. Še sam bi najraje ubil tistega prasca! ATEIST: Ja, tudi jaz bi ga z veseljem... (sovražno pogleda proti Prvemu) Da gre tako napasti nemočnega fanta! DUHOVNIK: Nikar tako. Vsi se moramo naučiti odpuščanja. Tisti, ki je zmožen odpustiti, je večji od tistega, ki je zmožen nekoga le pretepsti na smrt. ATEIST: Bi bili vi zmožni odpuščanja po čem takšnem? DUHOVNIK: Bog pravi, obrni drugo lice. Bog lahko odpusti. Ker je moje življenje njegovo, moram tudi jaz. FILOZOF: Zanimivo. Če pogledamo na to z vidika človeka, ne z vidika vere, se vi ne morete o ničemer odločati sami? DUHOVNIK: Površinsko se lahko. Vendar pa smo vsi le orodje v božjih rokah. Vsi se moramo ravnati po Njemu, kajti On je tisti, ki nas je ustvaril. ATEIST: Torej smo lutke. Ni smisla, da smo tukaj, ker smo lutke. Bog torej le nastopa v lutkovni predstavi kot režiser, scenograf, koreograf, scenarist ter lutkar obenem? DUHOVNIK: Ne! Vse si razumel narobe! Bog je do nas dober in pravičen. Lutkarju so vse lutke v bistvu enake, pri Bogu pa ni tako. FILOZOF: Je Bog odpustil Hitlerju, če je bil ta veren in se je spovedal? DUHOVNIK: Ne vem, (govori utrujeno) izgleda, da nimam toliko argumentov, ki govore v prid veri kot vidva takih, ki govorijo nasproti. Morda ni boga. Imata prav vidva ali jaz? Odločita se sama. Jaz tukaj doživljam stvari, ki jih še nikoli nisem, zato sem zbegan...in utrujen...Ne vem več, kajhočem... (združi roke, kot da moli k bogu za moč. Filozof si zvije nov cigaret,) FILOZOF: Oprostite, oče. Nisem vas hotel prizadeti, samo hotel sem dobiti par argumentov, hotel sem zvedeti nekaj o krščanstvu z vidika nekoga, ki je življenje posvetil veri. Naučili ste me, da ne smem preveč siliti v ljudi, (se naglas zasmeje) najbrž nisem najbolj spodbudna oseba. ATEIST: Vse, kar pa ste naučili mene, pa je to, da boga res ni! FILOZOF: Zakaj to praviš? ATEIST: Če niti človek vere ne zna zagovarjati njegovega obstoja, kako bo potem obstajal? FILOZOF: Pa si že kdaj pomislil, da morda pa obstaja, pa noče ljudi, ki bi lahko brez sence dvoma potrdili njegov obstoj? Pa kaj, če on nima dosti dobrih argumentov? On je le človek, kot jaz in ti. Imaš ti morda dosti dobre argumente, da ga ni? ATEIST: Seveda, to odpuščanje, vojne, umori... FILOZOF (mu skoči v besedo): To vse so tudi argumenti vernikov. Po njihovo so to preizkusi vere. Po tvoje so argumenti za njegov neobstoj. Kdo ima prav? (vstane in odide od mize, vmes pa se še enkrat obrne in se nasmehne Ateistu, zadovoljen nad svojo zmago. Odide k Njej.) Bo vse v redu z njim? ONA: Ja, pravijo, da bo. Hvala vam. FILOZOF: Ni me treba vikat. Nisem toliko starejši od tebe, pa tudi če bi bil. Saj ni važno. ONA (obupano, upanje, ki si ga je pridobila prejšnji dan, je izhlapelo.): Mislite, da bomo kdaj prišli ven? FILOZOF: V takšni ali drugačni obliki bomo sigurno. (Ona skloni glavo, kot da bo zajokala, Filozof pa se nasmeje.) Ne, ne, oprosti. Glej, ne morem vedeti, kaj se bo zgodilo. Lahko bi ti rekel, da bo vse v redu, da bomo vsi prišli ven živi... ONA: In zakaj mi potem ne? (glas se ji trese.) S a^azm^a _ št. 28 Zeva iz teme ta odmev valov. Košček spomina v senci jutra. Luč v zakotni ulici kot past, ječa nekje v času-daleč stran. 2. V senci spomina, v zaledju večera zakriva nekaj, beži v dalj. Hodi po majajočem se drevesu, oči mu žarijo v besu. Danes se začenja, jutri se konča vzhod na gladini morja. 3. Zaporedje depresije niha, strast se budi, leze v zaledje spominov, kot šepet jutra, pomešan z gromom noči V osrčju poezije, na luninih večnih sprehodih iščeš neznane melodije v središču elegije. In praviš, da te čaka tam, kjer se končajo simpatije, in jočeš, vse mine. Kot nebo v morju, kot rahel piš vetra, kot pomladna pesem je osvežujoč vonj cvetic. Za zrcali človeškega uma, za razumljivostjo poti, za vrati svobode se razlega pesem ptic. Patricija Izjokala sem si ptice. Skoraj tišina. Ni bilo tako težko. Ptice... Sive peruti mi telčejo v čelo. Ne, nisem hotela tega! Kljuni mi parajo oči. Prosim, ne! Nebo je samo mozaik mrtvih šarenic, upepeljenih solz, nemo zazrtih v kljunih, ki grabijo, kremplje, ki trgajo kose tega, kar se je včasih klicalo jaz. Gledala sem te. Bil si srečen. Okrog tebe je plesal venec lun in v tvojih očeh so žareli plameni noči in gorečega ognja. Pijan si plesal z oranžno luno. Svinec!!! Si se objemal s srebrno luno. Svinec!!! Si se ljubil z belo luno. Kri!!! Lampinjončki so goreli v tvojih očeh. Zažgali so moje. Lena MAK*,/ internet http://pina.soros.si/muki Karkoli bi nam želeli sporočiti, objaviti oz. jkritizirati, lahko pošljete po pošti ali e-mailu na tednih MANDRAČ SVET RAČUNALNIŠTVA NAJVEČJI DISK NA SVETU Seagate je ponovno porušil rekord v velikosti diskov. Konec oktobra je predstavil tehnologijo, ki dosega rekordno gostoto zapisa, kar 4,5 GB na ploščo. Nova tehnologija je temelj za dve novi družini diskov, ki se lahko pohvalijo tudi z zelo visoko hitrostjo prenosa podatkov, ki dosega v praksi kar 28 MB/s. Prva novost je tretji rod diskov Cheetah, ki se vrtijo s hitrostjo 10.000 vrtljajev na minuto. Na voljo so modeli z 9, 18 in 36 GB, povprečni čas dostopa pa je od 5,2 d.o 5,7 ms. Druga novost so diski Barracuda. ki se vrtijo s hitrostjo 7200 vrtljajev na minuto. Diski prav tako nudijo veliko hitrost prenosa, povprečni dostopni čas med 6,9 in 7,4 ms, na voljo pa so v izved bah z 9, 18, 46 in celo 50 GB, kar je novi največji disk v redni proizvodnji. Vsi diski so na voljo z vmesniki Ultra2 SCSI in Fibre Channel (FC-AL). Cene diskov Barracuda se gibljejo v ZDA med 595 in 2275 dolarji, vsi (razen največjega, ki pride marca) pa so že naprodaj. Modeli Cheetah stanejo od 695 do 2100 dolarjev, na voljo pa bodo februarja. www.seagate.com ADRIA /COMPUTER S% Adria Computers, Izola Trgovina z računalniki, Veliki trg 11, 066/ 600 660 ICQ N.7980900 vZasebna zobna ambulanta ŽAGAR MIHA dr. stom. Strma pot 21. Izola obvešča paciente, da bo po 17. 12. dosegljiv na NOVI TELEFONSKI ŠTEVILKI 644 007 Hkrati vsem pacientom, Izolankam in Izolanom vošči VESEL BOŽIČ in SREČNO NOVO LETO. ZA VREMENSKE ODVISNEŽE Napoved za Slovenijo: Od zahoda se bo postopno pooblačilo vendar bo povečini suho. Zjutraj bo po nekaterih nižinah nastala megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -16 do -8, ob morju okoli 0, najvišje dnevne od -5 do -1, ob morju okoli 7 stopinj C.. Napoved za sosednje pokrajine: V sosednjih pokrajinah bo delno jasno z dopoldansko meglo po nižinah. Jutri se bo povsod pooblačilo. Čez dan bodo manjše padavine, le v krajih vzhodno od nas bo suho. v severni Itailiji in ob Jadranu bo rahlo deževalo, drugod pa rahlo snežilo. Vremenska slika: Nad zahodnim Sredozemljem in Alpami se je prehodno okrepilo območje visokega zračnega pritiska. S severozahodnimi vetrovi doteka nad naše kraje postopno toplejši zrak. Obeti: V petek bo zmerno do pretežno oblačno, ponekod bodo dopoldne še manjše padavine. V soboto bo delno jasno. Mraz bo popustil. Veter v vozlih: SE 4-8 (dopoldne), E 5-10 (popoldne) Stanje morja: rahlo vzvalovano Temperatura morja: 11 °C Plimovanje: od 13. do 16.12.1998 Snežne razmere: V petek in soboto je snežilo. V severozahodni Sloveniji, na območju Julijskih Alp je zapadlo od 6 do 15 cm snega, drugod pa od 15 do skoraj 40 v južni Sloveniji. Novi sneg je suh in seje večinoma sprijel s podlago iz suhega snega. V visokogorju, kjer je bilo precej poledenelih meast, pa je novega snega malo in še tega je večinoma spihal vzhodni veter. V visokogorju Julijskih in Savinjskih Alp je na višini 2500 m do 70 cm snega, na 1500 m pa okoli 25, v vzhodnih Savinjskih Alpah ter na Pohorju do 50 cm. Nižje je največ snega v Zasavju ter na Notranjskem in Dolenjskem, od 25 do 40 cm, drugod od 10 do 20. Sneg je suh in mehak, nekoliko seje že sesedel. Veter je v gorah delal zamete. Nevarnost snežnih plazov je 2. stopnje in sicer v gorah tam, kjer je napihan sneg, na Dolenjskem in Notranjskem ter v Zasavju pa na strmih in travnatih pobočjih. Drugod je se vedno 1. stopnje. Do srede bo suho in zelo mrzlo vreme. Temperature bodo ves čas pod ničlo. Zato se sneg ne bo preobražal, le nekoliko se sesedel. V četrtek pa se bo v gorah ogrelo. Temperatura na 1500 m se bo dvignila na 0, ponekod tudi nad ničlo. Pooblačilo se bo in pojavljale se bodo manjše padavine, ponekod sneg, ponekod dež ali žled. Sneg se bo preobražal in sesedal. V nižjih nadmorskih višinah, pod 1000 m, je otoplitev manj verjetna, ostalo bo mrzlo. NAGRADNA ROKOMETNA KRIŽANKA Tokratne križanke ne boste rešili brez Mandrača ali zapisnika s katere od tekem ženskega rokometnega kluba Bajc Daevvoo Izola. V križanko morate namreč vpisati priimke ali imena igralk prvega moštva pa tudi nekaterih kadetinj ter trenerjev, vodstva in prijateljev kluba. Tisti, ki boste rešili celo križanko in jo poslali na uredništvo do 14. decembra boste morda izžrebani za enega od dveh »Happy hour's« kompletov (PIZZA + pijača in Hamburger - pommes frites in pijača), kijih pripravljajo Pod Belvederjem. Zdaj pa na delo: Vodoravno: 1. Kovljenič, 3. Duška, 5. Šumanova, 6. Božič ali Adamič, 9. Andreja, 10. Nea, 13. Čuk, 15. Tjaša. 18. Argenti, 19. Hrnjič, 20. Petrinja, 21. Dujc, 22. Čubrilo, 23. Bošnjak Navpično: 1. Anja, 2. Pod Belvederjem, 4. Dražena, 5. Žare kapučino, 7. Vojko, 8. Vukojevič, 11. Stubelj, 12. Jelena, 14. Tina, 16. Hodžič, 17. Sušelj OMEJENA KOLIČINA VOZIL PO IZJEMNO UGODNIH CENAH fi/avfo (EffEREBk V/ POLJE 9b IZOLA Tel.: 066 / 21 - 680 KRIMINALIJE Zdaj B vsi vedo, da takrat, ko stisne mraz, zebe tudi tiste, ki morajo svoje druheno kodliivo delo ooravliati na samem, naiveekrat zunai in naiveekrat oonoei. In ee Zdaj a vsi vedo, da takrat, ko stisne mraz, zebe tudi tiste, ki morajo svoje dru beno kodljivo delo opravljati na samem, najveekrat zunaj in najveekrat ponoči. In ee človeka zebe pač ni ravno delovno učinkovit, pa a na rivce mu grejo policaji, ki se lepo grejejo v svojih belo modrih golfih in oprezujejo naokoli, namesto bi li malo zadremat v kake n skriti kotiček. a dobro, da so vsaj vozniki na toplem in si lahko privoueijo kak no prehitro volijo skozi ovinek. B je sreča se konča z odrgnjeno pločevino, ee ni sreče pa je odrgnjeno a kaj drugega. Tudi ta teden je bilo tako. ZMANJŠAN PROMET Z ROKO IN OPEKO Najemnik gostinskega lokala v Izoli je pri vhodu v lokal Pod Belvederjem sta na policijsko postajo prinesel dva znanca imela tršo razpravo, ki seje začela bankovca po deset tisoč tolarjev za z udarcem z roko v obraz, potem pa si je katera so dečki hitro ugotovili, da sta isti udeleženec pomagal še z opeko, ponarejena oziroma fotokopirana. Ker se Oškodovanca je tako lopnil po glavi, daje podtikanje teh bankovcev, kljub odkritju ta dobil težje telesne poškodbe, zadeva pa večje zaloge pred tednom dni, kar bo seveda prišla na sodišče, nadaljuje, je treba še enkrat opozoriti, niso VEC STRUPENE Desettisočaka vzemite le če ste zares školke niso več neužitne in zdaj gi jih prepričam, da je pravi Kako boste to ]akko privoščimo v večjih količinah. Še ugotovili zemite pod prste kakšen p0sebej veliko količino si je omislil nek drugi bankovec in ga primerjajte s tem. voznik> ki so ga de5ki ustavili med Hitro boste videli koliko je ura. rutinsko kontrolo prometa in odkrili> da v JUGO IN SONY NOSTALGIKI avtomobilu prevaža večjo količino mušol. Na Velikem trgu je bil parkiran Malo so povprašali in ugotovili, da jih je avtomobil tuje izdelave, znamke Jugo. nabral v rezervatu, kar prav tako ni Neznani jugonostalgik je ponoči vdrl v dovoljeno, pa tudi papirjev za avtomobil in se odpeljal, lastnik pa ga je gospodarski ribolov nima. Školjke so drugi dan dopoldne našel dečki pobrali in jih odpeljali v hladilnico poškodovanega v Levstikovi ulici. Delamarisa, nabiralca so prijavili sodniku Drugi, sonynostalgik pa je na parkirišču za prekrške o vsem pa obvestili še za pošto vlomil v avtomobil in iz njega ribiškega inšpektorja, ki je končno dobil odnesel avtoradio in kasetofon Sony. čoln s katerim bo lahko odplul tudi na ZAŠČITIMO REVEŽA morje. Najpogostejša oseba v tej rubriki je PODVOZNICA naprava kvadratne oblike z migetajočimi Zaradi vožnje z neprimerno hitrostjo je lučkami in steklenim pokrovom na voznik na obvoznici zapeljal z vozilom v katerem piše poker. Gre za napravo, kije jarek in pod cesto. K sreči se ni telesno namenjena pobiranju denarja tistim, ki poškodoval, k sodniku za prekrške pa bo bi ga radi zaslužili na zelo lahek način, seveda moral vseeno. Iudi tokrat je bil stroj v Astra klubu v Cankarjevem drevoredu pa je zaradi spretnejši od igralca, ki se je na koncu premajhne varnostne razdalje prišlo do fizično lotil soigralca in ga razbil ter tako bližnjega srečanja tretje vrste. Pločevina »ustvaril« za 100 tisočakov škode, pa še Se je zvila, hujšega pa le ni bilo. k sodniku bo moral. ZELENIH NI VEČ ? DVE RAZLIČNI ZGODBI O USPEHU ZGODBA št. 1 Zgodba o uspehu je zgodba o sistemu, ki ne pozna usmiljenja, o sistemu v katerem močnejši pohodijo šibkejše, spretni prevarajo naivne. To je zgodba o vzponih in padcih, ki so menda nekaj povsem običajnega, nas pa še vedno malo stresejo takšni-le napisi, kot so na naši fotografiji. Pred dobrim letom so v prostorih Našega doma odprli zasebno trgovino 300, namesto jubileja pa te dni plakati napovedujejo njeno zaprtje, pospremljeno s totalno razprodajo zalog. STOP 300i Je kdo preštel koliko dreves je padlo v Izoli vse od znanega dogodka v parku Arrigoni, ko so takrat zagrizeni zeleni z objemanjem skušali preprečiti posek tamkajšnjih dreves? Kolikor nam je znano je od takrat v nekaj močnih burjah padlo par dreves na svetilniku in po drugih koncih mesta, strela je podrla nekaj dreves v okolici mesta in ob športni dvorani, nekaj so jih porezali stanovalci, pa tudi gradbinci niso bili ravno usmiljeni z njimi. Zdaj je namreč veliko lažje, saj se zaradi dreves ne sekira skoraj nihče, urbanisti pa vse odpravijo z obljubo, češ da bodo namesto starih zasadili nova drevesa. In čeprav je to res je danes pogled na park Arrigoni zelo žalosten. Zato kar nekoliko skrbijo napovedi o širjenju pozidav v park na svetilniku. Izola je specifična prav zaradi kombinacije zelenja in mediteranske arhitekture, toda del te podobe počasi izginja. Tako kot se spreminja veduta kraja in kot se stare fasade počasi spreminjajo v nosilce klimatskih naprav. ZGODBA št. 2 V tej zgodbi nastopa država, ki je očitno eno redkih uspešnih podjetij, ki v tem obdobju še lahko zaposlujejo in investirajo. V izolski upravni enoti so od včeraj lahko zadovoljni. Država jih je opremila z računalniki, printerji in drugo opremo, da bodo lahko delali kot je v dobri državi treba delati. Včasih smo se čudili , Italijanom, ki so govorili, yr da je najboljša služba -državna služba. Zdaj vemo zakaj. Četrtek Petek Sobota Nedelja © del.oblačno dež suho suho max.9 max. 8 max. 12 max. 12 min. -0 min. -0 min. 1 min.O