Bur ger. Bur ger. Bt?m ar. Pihlar/ Rch,1hi1I1ac11a - k111 . IX. !-.Upi. � 12/J/(}J
PRVE IZKUŠNJE Z »BIONIČNO« 
PROTEZNO ROKO 
FIRST EXPERIENCES WITH SION/C 
PROSTHETIC HANO 
prof. dr. Helena Burger, dr. med., Matej Burgar, dipl. inž. ort. in prat., Darinka Brezovar, dipl. del. 
ter., Zdenka Pihlar, dipl. del. ter. 
Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, Ljubljana 
Ključne besede: 
amputacija, zgornji ud, protetika, rehabilitacija 
Uvod: 
Zaradi amputacije zgornjega uda se pri osebah zmanjša 
zmožnost gibanja in zaznavanja, spremeni pa se tudi nji­
hov zunanji videz. Poglavitni cilj rehabilitacije ljudi po 
amputaciji zgornjega uda je, da posameznikom povrnemo 
funkcijo in funkcioniranje, ki so ga imeli pred amputaci­
jo, ter jim pomagamo, da se vrnejo v prejšnje življenjsko 
okolje in k običajnim življenjskim aktivnostim. Zato jim 
pogosto naredimo protezo. Idealna proteza bi morala osebi 
povrniti vse izgubljene funkcije roke. Leta 2007 je prišla 
na tržišče prva protezna roka, pri kateri je aktivno gibljivih 
vseh pet prstov. Namen študije je bil ugotoviti prednosti 
in pomanjkljivosti te »bionične« roke ter jo primerjati s 
klasično protezno roko. 
Metode: 
Vključili smo vse, ki smo jim predpisali novo protezno 
roko in so jo 1 mesec preizkušali. Uporabili smo struk­
turiran intervju ter tri osebe testirali s testom »UNB« 
( 1) in s testom SHAP (Southampton Hand Assessment
Procedure) (2).
Rezultati: 
Vključili smo tri mladeniče in eno dekle, stare od 16 do 
27 let. Trije so imeli prirojeno transradialno amputacijo. 
Četrti pa se je poškodoval in so mu naredili eksartikulacijo 
v desnem zapestju ter amputirali 2.- 5. prst na levici. Trije 
so raje uporabljali roko z gibljivimi prsti, eden pa je menil, 
da je nova roka bistveno slabša. Pri testiranju s testom UNB 
so dosegli primerljive rezultate z obema proteznima rokama. 
Pri testiranju s testom SHAP je eden dosegel boljše rezultate, 
ko je uporabljal klasično električno protezno roko, eden pa 
pri uporabi bionične roke. 
K words. 
amputation, upper limb, prosthetics, rehabilitation 
Sklep: 
Ko je leta 2007 prišla na tržišče nova protezna roka, pri kateri 
so aktivno gibljivi vsi prsti, smo vsi strokovnjaki menili, 
da gre za zelo velik tehnološki napredek. Hermanssonova, 
2009 (3) je opozorila, da ima roka tudi pomanjkljivosti. 
Kyberd, 2010 (4) je ugotovil, da z novo roko pri testu SHAP 
na nekaterih področjih osebe dosežejo slabše rezultate. Naši 
rezultati se ujemajo z omenjenima študijama. Potrebnih bo 
več neodvisnih študij v več rehabilitacijskih centrih po svetu, 
ki bodo objektivno pokazale prednosti in pomanjkljivosti 
nove roke. 
Literatura: 
1. Sanderson ER, Scott RN. UNB test of prosthetic function:
, a test for unilateral amputees [test manual]. Fredricton,
New Brunswick, Canada: Bio-Engineering Institute; 
University New Brunswick, 1985. 
2. Light CM, Chappell PH, Kyberd PJ. Establishing a
standardized clinical assessment tool of pathologic and
prosthetic hand function: normative data, reliability, and
validity. Arch Phys Med Rehabil 2002; 83: 776-782.
3. Hermansson LN. Effect of a multifunctional prosthetic
hand on hand functioning, activity, and psychosocial
adjustments. In: Trent International Prosthetic Sym­
posium for ali professionals involved with upper limb
prosthetics: compendium, Loughborough, 18th to 20th
May 2009. [S. !.]: ISPO, UK National Member Society,
2009: 51-2.
4. Kyberd P. Assessment of functionality of prosthetic hands
using the Southampton Hand Assessment Procedure.
Dostopno na: htpp://www .ot-forum.de/e20622/e28728/
e20623/el9584/cg218905/cg38119
' .