596
Gojko: Predaja Roda.   —
Andrej Fekonja:  Celje in  okolica.
Boginski  Martin.   Vendar  ni  se   mu   izpolnila želja. Nekoliko dnij prezgodaj Je izdihnil.
Zvonili so mu z vsemi zvonovi, a sprevod mu Je bil iz koče na pokopališče. Tako Je odredil gospod župnik, saj ga Je tudi on zelo cenil. In bilo Je za čuda mnogo pogrebcev, — ljubili so ga.
(Dalje.)
Elementarne sile.
1 udi v zadnji dobi Je imelo Celje z okolico vred mnogo trpeti po raznih prirodnih nezgodah in nadlogah.1)
Leta 1474., 1542., 1782. so bile priletele kobilice ter vse požrle. Za njimi so bile slabe letine, draginja in lakota, kakor leta 1474., 1479., 1570. „črno leto", 1590., 1757., 1813. do   1817. i. dr.
Leta 1348. dne 25. prosinca Je bil tak silovit potres po vseh naših deželah, da so se razsula cela mesta, vasi in nad 40 gradov, da, celo   gore   so   se   prekucnile   in  doline  zasule.
a) Vid. Orožen, C. Kr. dot. letn.
Mnogo let Je že od tega. Mirno leži vaško pokopališče in križec stoji pri križcu, jeden večji, drugi manjši — vendar lep spomin pokojnikom. Nu, zaman iščeš križa na prerastenem grobu siromaka Martina. Pa kaj bi tudi njemu križ, saj se ga je že dosti nanosil v svojem življenju.
Ljudje so rekli, da je to bila božja kazen, ker so bili grofi in plemenitaši tako hudobni, raz-bojski in neČlovečje grozoviti.
Nadalje je razsajal v naših krajih pomor (ČloveČja kuga) silno grozno v letih 1 349., tako-zvana „Črna smrt", ki je pobrala tretji del ljudij, pa zatem 1. 1449., 15 43., 1600., 1644., 1647. dvakrat ter je v celjski župniji pomrlo 400 ljudij za kugo. A posebno hudo je bilo meseca grudna 1. 1679. in prosinca 1. 1680., ko je zopet kuga pomorila mnogo ljudij v Celju in po sosednih krajih. Mesto je bilo tedaj, kakor se zdi, povse zaprto. V zahvalo, da je ponehal pomor, sezidali so Celjani cerkev sv. Jožefa na griču zunaj mesta,  kakor so bili  obljubili.
Poleg tega so bile v Savinjski dolini velike povodni; n. pr. leta   1550. tako   nagla,-.da  je
P r e d a j a  Roda.
»Hej,  raduj   se,  Soliman  mogočni! Tebi  Alah je podelil zmago ; Glej,  nad Rodom  bel  se prapor vije In  od  Roda dolg sprevod  se vije Preko polja k tvojemu šotoru: Dolga vrsta vitezov junaških, A  pred  njimi  najhrabrejši vitez, Njihov  vodja   —   vitez L'Isle-Adam!" A vesel ni Soliman  mogočni. Prišel je pred njega L' Isle-Adam, A upognil ni  pred  njim  kolena, A poljubil ni  mu  roba plašča  — Krepko  hodi,  govori ponosno: „Kar prihaja  z  mano jih k šotoru, Ne-bi tebi  se nikdar udali, Niti tebi,  ni junakom  tvojim; A udali so se joku dece, Uklonili so  se ženskim  solzam, Omečile so jih starcev prošnje. Teh  se smili,   nam   ne prizanašaj!"
To  mu pravi,  pa si meč odpaše, Položi ga carju   na koleno. SluŠa njega Soliman  mogočni, Gleda  njega in  njegove druge Pa se čudi slavi in junaštvu; A  v  odgovor te  besede reče: „Meč junaku vzeti je sramotno. Prosto  hodi s  svojimi junaki, Prosto  hodi,  kamor ti je  drago. Jaz  dam  brode,  Bog ti daj  vetrove, Da po širnem  poneso te  morju, Kamor-koli  vlečejo te želje. Meni Alah je podelil  zmago, Vendar čuj   me,   kaj  ti dem  junaku: Da so  moji ti sodrugi tvoji, Za-nje dal  bi  celo  svoje  carstvo, Kajti ž  njimi spet bi je pridobil."
Gojko.
Celje in okolica.
(Povestne in  mestopisne črtice.   —   Poleg „Celjske  Kronike" i. dr. sestavil Andrej  Fekonja.)