Sevanje v Podgorici se ne bo povečalo
Pri reaktorju so že shranjevali radioaktivne odpadke, zdaj pa bodo uredili ustrezno varno skladišče. Odpadki iz jedrske elektrarne Krško in rudnika urana Žirovski vrh ne bodo prišli za Bežigrad.
Skladišče za radioaktivne od-padke v Podgorici razburja našo javnost. Ali je upravičeno? Bo res ta objekt, velik komaj 10x25 m in vkopan v zemljo, tako ogro-zil bližnjo in tudi širšo okolico? Kaj bo pravzaprav spravljeno v njem?
Ko smo zbirali gradivo o tem, smo prišli do zanimivega zaklju-čka. Ugotovili smo, da so Ijudje zelo slabo informirani o dogaja-njih v svoji okolici in da začutijo panični strah, če kdo samo ome-ni skladišče jedrskih odpadkov. Kaze da v Podgorlcl dosle| sploh niso vedell, da so ra-dioaktivnl odpndki shranjenl v njihovl neposrednl bližinl, ob sametn reaktorju... Delavci reaktcrja v žargonu pravijo. da jih imajo v »garaži«, teprav gre za v zemljo vkopan prostor, pre-krit s pol metra prsti. Prav tako je v Ljubljani &e nekaj takšnih skladišč, v naši občini med dru-gim tudi na Zavodu za raziskavc materiala, kjer hranijo različne radioaktivne aplikatorje. Vserr tem skladiščem je skupno to, dc niso ustrezno varovana ter to-hnično opremljena tako, kot so-dobno skladišče radioaktiv iii odpadkov mora biti ter zara|J t» ga predstavljajo potencialm ne varnost za okolico. Pred ~pr, gre za možnost odnašanj; padkov iz skladišč.
Dr. Miro Piri, sodelavec I .-tuta Jožef Stefan, nam je pc ¦-dal, da je sedanje skladišče Jb reaktoriu v Podgonci že polno da pa je nujno, da takšno skla-dišče za srednje in nizko ra-dioaktivne odpadke imamo. Pravzaprav bi moralo biti zgraje-no sočasno z reaktorjem. a tedaj ni bilo dovolj denarja. Sedaj sredstva so. Večino sredstev za investicijo, ki bo stala okoli 16
milijonov   dinarjev,   je   odobril Zvezni izvršni svet.
Skladišče bo zgrajeno iz beto-na s 30 cm debelimi stnnami, vkopanimi v zemljo ter pokrito s 50 cm prsti. Dr. Pirš je dejal, da bo sevanje z skladišča zane-marljivo majhno in da bi se lah-ko na njegovi strehi sončili 365 dni v letu po 8 ur, pa zaradi tega ne bi občutili nikakršnih težav zaradi sevanja.
Prvi prostor skladišča v veliko-sti 1Cx10 m bo namenjen paki-ranju odpadkov, ki iih bodo o.iranjevali v drugem delu, veli-kem 10x15 m. Kot poudarjajo na inštitutu, v skladišču ne bo te-kočih radioaktivnih odpadkov. Vsi odpadki bodo vliti v beton in uskladiščeni v kovinske sode, vedina pa po nekaj desetih letih na bo več radioaktivna.
Skladišče naj bi uporabljali priblizno 50 let, nakar bi vse odpadke premestili v centralno jugoslovansko skladišče, ki bo do takrat ze zgrajeno. Dr. Pirš je povedal, da bodo v tem skla-dišču shranjeni vsi nizko in srednje radioaktivni odpadki iz Slovenije, razsn odpadkov Iz predelave uranove rude ter od-padkov Jedrske elekirame Krš-ko. Poudaril je, da žele zbrati v tem skladišču radioaktivne od-padke. ki jih uporablja približno 50 organizacij v naši republiki. Sem sodijo radioaktivne igle, ki so jih uporabljali na Onkološ-kem mštitutu. radioaktivni stre-lovodi, radioaktivne sonde za merjenje vlage in druge radioak-tivne snovi, ki sedaj predstavlja-jo zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov in kadrov potencialno nevarnost za okolje. saj v mno-gih primerih niso ustrezno shra-njeni.
Prostor, kjer bodo vse te od-padke shranili, je že sedaj ogra-jen in dobro varovan, saj ga stražijo posebe) usposobljeni stražarji 24 ur dnevno in je do-stop nepooblaščenim osebatn onemogočen.
Veftkrat smo tudi slišali vpra-ianje, zakaj centralno skladišče srednje in nizko radioaktivnih odpadkov gradimo v urbanam okolju. Odgovor je preprost: za-radi pomanikanja sredstev, kajti če bi to skladišče hoteli zgraditi kje drugje, bi rnorali zgraditi ce-lotno infrastrukturo in zagotoviti ustrezno varovanje, kar bi inve-sticijo ter kasnejše vzdrževanje zelo podražilo.
Ko že govorimo o vplivu radia-cije na življenje, povejmo še po-datek, ki ga je posredovala med-narodna agencija za atomsko energijo. Ta agencija navaja, da kar 67,6 odstotka sevanja sodl v tako imencvano naravno ra-dlacljo, kl smo |l Izpostavljeni k|erkoll na našem planetu, da 30,7 odstotka predstavlja medl-cinska radlaclja, to *o razna »II-kan|a zob, kostl, fluorograflra-n|e, rentgentkl pregledl Itd. in le 1,7 odstotka k celokupnemu sevanju prlspeva nuklearna in-dustrlja, laboratorijl, nuklearn« elektrarn« In posledlcs eksplo-zl| atomsklh bomb. Zato |e strah Podgorlčanov, po bese-dah dr. Mlroslava Plrša, pov-tem odveč, kajtl z dogradltvljo *kladl»ča za radloaktivne od-padke ne bo njlhova okollca prav nlč bol| radioaktlvna, kot je i* a«da|.
ANDREJ DVORŠAK