S SEJ IZVRŠNEGA SVETA Informacija o nekaterih vidikih uvajanja informacijske tehnologije in robotizacije Glede na aktualnost in razvojne možnosti uvajanja informacijske tehnologije in robotizaci-je v naši družbeni perspektivi, je pripravljena ob sodelovanju Inštituta Jožef Stefan, Elektrofa-kultete, Srednje šole za računalništvo in izvršne-ga sveta ta informacija s katero naj bi v bližnji prihodnosti seznanili delegate občinske pa tudi mestne skupščine. Nedvomno gre za posnetek stanja in prikaz možnosti razvoja na tem po-dročju, ki ga nujnost življenja narekuje že nekaj časa. Kakšni so tehnološki, kadrovski in finanč-ni potenciali, ki lahko, oziroma, ki bi takšen razvoj omogočili in bi se ga naše združeno delo lahko pričelo koristiti v večji meri, kot svoj stimulativni proizvodni dejavnik? O- tem, o možnostih in ob tem tudi o posodobitvi ter dodatni izgradnji prostorov srednje šole za raču-nalništvo je ob tej informaciji — podprl jo je tudi občinski razvojni svet - tekla razprava na izvrš-nem svetu. Nedvomno bo pred delegatskimi razpravami (mimo grede povedano — podan je bil tudi predlog naj bi se v razpravo kot četrti zbor vključila tudi izobraževalna skupnost) po-trebno to gradivo še nekoliko »oklestiti«, ga dopolniti s tem, kaj pričakujemo in kako raču-nalniško vzgojo vgraditi v osnovno šolo, name-niti več prostora ugotovitvam, kaj bo kakšen razvoj pripomogel k učinkovitejšim odločitvam v združenem delu, o tem kaj pričakujemo od »računalniških generacij«, kako opredeliti sode-lovanje med uporabniki in nosilci izobraževa-nja, iz katerih virov bodo zagotovljena sredstva za dogradnjo in opremo računalniške šole... Skratka, tako so si bili enotni člani izvršnega sveta, potrebno bo nekoliko konkretizirati samo informacijo in jo v skrajšani obliki ter opremlje-no s povsem akcijskimi sklepi pripeljati pred delegate. K samemu razreševanju te pomembne problematike pa se bo nedvomno potrebno v večji meri nasloniti na samo združeno delo, saj pomeni investirati v tovrstni izobraževalni pro-ces in njegovo opremljenost - vlagati v znanje in učinkovitost poslovanja kar navsezadnje predstavlja tudi zagotovilo in prvo pot k dosega-nju boljših gospodarskih rezultatov. O možnostih izgradnje industrijske cone na Škofljici Sam urbanistični program mesta Ljubljane opredeljuje zazidalni otok VP-245/I za proiz-vodne dejavnosti. Programski del zazidalnega načrta s poudarkom na DO Hoja pa daje tudi že idejne zasnove poteka kotnunalnih vodov in cest v sami coni. Ža ta zazidalni otok, ki leži na sametn jugovzhodnem robu Ljubljanskega barja je značilna slabša nosilnost tal. To in pa razme-roma visoki stroški komunalnega opremljanja (sanacija barjanskih tal, zahtevna izvedba želez-niškega priključka) do sedaj pravzaprav niso bili spodbudni pogoji za gradnjo te cone v kateri je svoje mesto imela le DO Hoja TOZD Žaga Škofljica. Po spremembah in dopolnitvah prostorskega dela občinskega družbenega plana pa sedaj tudi celotno zemljišče, ki bi ga bilo možno v smeri proti jugu razširiti še za 10 ha, leži v zazidljivem območju. To pa pomeni pravzaprav nov pristop k izgradnji industrijske cone, saj je le-ta kot taka opredeljena tudi v dokumentih Ljubljane 2000. Glede na potrebe novih investitorjev in njihove-ga razvoja bi bilo vsekakor umestno, da se' dolgoročno opredeljene razširitve cone prenese še v srednjeročne planske dokumente občine in mesta. S tem bi bila dana možnost fazne izgrad-nje posameznih investitorjev. Preliminarni ro- kovnik predvideva, da bi se gradnja vseh-komu-nalnih objektov pričela v letu 1988, kar pomeni, da morajo biti izgradnje komunalnih objektov vključene v srednjeročne in letne plane SIS ma-terialne proizvodnje in izvajalskih OZD ter v plan urejanja stavbnih zemljišč. Prav z ozirom na takšen rokovnik pa bi morali biti investitorji znani še v tem letu, da so njihove odločitve vključene v svoje in družbene planske doku-mente. Prav tako je nujno, da glede na raciona-lizacijo priprav cone in gradnjo v njej potencial-ni investitorji oblikujejo neke vrste poslovno skupnost. Izvršni svet je takšno oceno možnosti gradnje industrijske cone na Škofljici podprl, še posebej pa je izpostavil zahtevo, da se možni investitorji v čim krajšem času opredelijo. Odredba o sanitarno veterinarskem redu sprejeta Na območju ljubljanskih občin še niso bile sprejete odredbe, ki bi urejale red na sejmiščih, dogovorih, razstavah... čeprav so veterinarske službe pogosto opozarjale, da je to področje potrebno čimprej pravno urediti. Temu dejstvu je botroval sprejetn odredbe v veterinarsko sani-tarnem redu na sejmiščih, dogovorih, razstaviš-čih in drugih javnih pregledih živali, ki ga je občinski izvršni svet z nekaterimi popravki spre-jel na seji 26. septembra. O pojavih stekline ':¦-.': /n prašičje kuge V prvih devetih mesecih je bilo v občini pre-ventivno cepljenje 4.590 psov. Zaradi suma ste-kline je bilo v preiskavi 5 psov, 13 lisic, 3 mačke, 2 srni, 3 kune, 1 jazbec, 1 dihur in 1 polh. Steklina je bila ugotovljena pri 2 lisicah (v avgu-stu in septembru), ki sta bili z območia Velikih LašC. V tem času pa v občini ni bil ugotovljen noben primer prašičje kuge. Do sedaj je bilo preventiv-no ccpljenih 420 prašičev, veterinarska služba bo tudi v bodoče cepila vse novonabavljene živali. Ob tej informaciji pa so naši veterinarji opo-zorili na probleme, ki se pojavljajo v zvezi s prometom s prašiči, saj le ta poteka povsem neorganizirano po vaseh. Za to namreč nimamo ustrezno urejenih odkupov ali sejmišč, pa tudi ne primernega objekta za karanteno. O tetn bo potrebno razmišljati in te »prostore« tudi uredi-ti. Za to pa ob obravnavi te informacije izvršni svet zadolžil občinski komite za kmetijstvo. O osnutku odloka za Velike Lašče še enkrat Z nekaterimi pripombami je že komite za urejanje prostora posredoval osnutek odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za območje KS Velike Lašče v razpravo izvršnemu svetu. Le-ta pa je v razpravi opozoril še na vrsto nedorečenosti, slabo usklajenostjo ter podal vr-sto pripomb na opredelitev samih objektov in njihove gradnje, pogojev komunalnega ureja-nja, prometne urejenosti, predvsem pa ohranja-nja in razvijanja naravne in kulturne dediščine. Sam osnutek je spričo tolikšnih pripomb pravza-prav zelo neživljenjski, preveč teži za neko uni-formiranostjo po eni strani po drugi pa pravza-prav predstavlja nekakšno zbirko želja »idealizi-ranega« bivalnega okolja. Z namenom, da se v največji možni meri nasloni na realnost bivanja, ga je izvršni svet zavrnil in bo o njem ponovno razpravljal, ko bo komite za urejanje okolja skupaj z ostalimi komiteji, pripravljalcem gradi-va (Urbanističnim inštitutom), regionalnim za-vodom za varstvo naravne in kulturne dediščine pripravil prečiščeno besedilo osnutka, o kate-rem naj bi predhodno razpravljali tudi krajani Velikih Lašč, ki pa so na sami seji izvršnega sveta še posebej predlagali ponovno proučitev vodnih virov za območje te krajevne skupnosti. O izvajanju 10-letnega programa izgradnje cest Po odloku o programu izgradnje cestnega omrežja na območju Ljubljane v desetletnem obdobju (sprejela ga je mestna skupščina leta 1974) so bile na področju občine Ljubljana Vič-Rudnik naslednje ceste: - mestna obvozna cesta Celovška-Dolgi most . - Karlovški most - Dolgi most-Dolenjska cesta - Tržaška cesta - Dolenjska cesta In kakšna je realizacija! Mestna obvozna ce-sta na odseku Celovška-Dolgi most je bila zgra-jena in predana namenu 1981 leta, Karlovško vozlišče je bilo zaključeno oktobra 1979 v nedo-končani fazi (ni rekonstruirana Orlova cesta in narejeno semaforizirano križišče z Dolenjsko cesto), obvozna cesta Dolgi most-Dolenjska ce-sta je v gradnji, Tržaška cesta je bila deljena v dve fazi - Viška cesta-priključek na obvozno cesto in Viška cesta-Trg MDB (lani je bil zgra-jen odsek obvozna cesta-Merčnikova ulica, v gradnji je odsek od Merčnikove ul. do Glinšči-ce) investicija o ureditvi Dolenjske ceste- ni re-alizirana. Z oziroma na družbeni dogovor o združeva-nju in uporabi sredstev viška vpisanega posojila za ceste je bil opredeljen še dodatni program, ki je na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik za-jel naslednje ceste: - mestna cesta-Peruzzijeva, Jurčkova pot, povezava Opekarske in Ižanske z izgradnjo mo-stov preko Ljubljanice in Malega Grabna - Cestni podvoz v trasi Gregorinove ulice s povezavo na Tržaško cesto Dogovorjeni način delitve sredstev o uporabi vpisanega posojila je po dogovoru obvezal obči-ni Ljubljana Vič-Rudnik in Ljubljana Šiška, da iz lastnih sredstev izvršita rekonstrukcijo Večne poti, vsaka do meje svoje občine. Iz tega programa je bila realizirana le poveza-va Opekarske in Ižanske ceste z mostovoma preko Ljubljanice in Malega Grabna, viška in šišenska občina pa sta svojo obvezo izpolnili. Pomoč prizadetim ob julijski toči Julijsko neurje s točo je prizadelo poljščine na njivah in sicer v naseljih Skrilje, Golo, Klada, Crni vrh, Selo nad Polhovim Gradcem, Setnica, Klada in Zelimlje. V krajevnih skupnostih, kjer je klestila toča so škodo ocenili. O tem je raz-pravljal tudi občinski SIS za kmetijstvo in spre-jel sklep, da se solidarnostno pomaga kmetom, ki trajno sodelujejo s kmetijskimi organizacijami in preko le-teh oddajajo tržne viške in ostalim kmetom. Škoda je nastala pri 88 kmetih na 42 zaščitenih kmetijah. Komisija za oceno škode ob elementarnih nesrečah je ugotovila, da je pridelek na območju krajevnih skupnosti Crni vrh in Polhov Gradec uničen 80 do 100 odstotno, na območju krajev-nih skupnosti Golo-Zapotok in Želimlje pa 50 do 80 odstotno. Solidarnostna pomoč je izraču-nana v skladu z navodilom o ukrepih za odpravo posledic škode povzročene po naravni nesreči in znaša 317.000 din. Škoda pa je ocenjena na 21 milijonov din. Z ozirom na to, da ima SIS za razvoj kmetijstva za namen solidarnostne pomo-či na skladu 121.600 din je izvršni svet sklenil financirati solidarnostno pomoč za škodo po toči iz občinskega sklada za elementarne ne-sreče. O odkupu pšenice in jesenski setvi S to informacijo - podatki za sredino septem-bra - je bil seznanjen tudi občinski izvršni svet. V naši občini je bil planiran odkup pšenice v višini 550 ton. Oddanih je bilo 599 ton. od tega je TOZD Posestva oddalo 399 ton, KZ Ljublja-na TZO Vič pa 200 ton. V obeh zadrugah še odkupujejo pšenico in pričakovati je, da bo planirani odkup pšenice še presežen in tako za 15 odstotkov višji od lanskega. In kako bo z jesensko setvijo? Po planih naj bi pšenico posejali na 310 ha, predvsem odkup pšenice v letu 1986 bo 555 ton, od tega 255 ton v zasebnem sektorju in 300 v družbenem. Velja podčrtati, da TOZD Posestva zmanjšujejo povr-šine pod pšenico v korist setve oljne ogrščice. Več pšenice naj bi torej pridelal zasebni sektor. V kmetijskih zadrugah je kmetom na voljo 28.500 kg semenske pšenice, na razpolago je zadostna količina mineralnih gnojil, v teku so sestanki s kmeti o izvajanju jesenske setve. Po-speševalno službo pa čaka zahtevno delo. Komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo ter koordinacijski odbor za setev sta že ob žetvi opozorila združeni organizaciji na nujnost pra-vočasnega sklepanja pogodb za družbeno orga-nizirano setev pšenice in večjc angažiranje nujne organizacijske in strokovne službe za izvajanje setvenega plana. Glede na sprejete obveze s setvenim planom občinske SIS za razvoj kmetijstva tudi letos, enako kot v preteklih letih, sofinancirajo nakup žitnih sejalic, kotnbajnov in žetvenih naprav. Zaradi lažje in kvalitetnejše setve, ki pomeni večji in kvalitetnejši pridelek, lažje spravilo ob žetvi, se več kmetov odloča za setev žita, predv-sem pšenice. Zavrnjene cene urejanja za stanovanja v Žičnici Če malce zlobno zapišemo, se ob sedanjih razpravah o izračunu tak«nih in drugačnih sta-novanjskih cen zdi, kot da v ZIL strokovnjakom računanje ne gre preveč izpod rok. Ko je izvršni svet razpravljal o cenah urejanja za stanovanjski blok A-l v VS-3 Žičnica, kljub dolgotrajni raz-pravi ni mogel izluščiti odgovora na to, zakaj cena kvadratnega metra urejanja (torej nepo- sredno pred pričetkom gradnje) znaša 6 starih milijonov. Res je, da se je zaradi spremembe zazidalnega načrta (ni še povsem določen potek bodoče tramvajske proge) predvidena stano-vanjska površina v tej soseski nekoliko skrčila, pa vendar, predlagatelji niso bili pri svoji obra-zložitvi te visoke cene prepričljivi. Ob taki ceni urejanja za kvadratni meter stanovanjske povr-šine bi izvajalec gradbenih del SGP Grosuplje (stanovanja bi se prodala za trg) čez dobro leto naračunal bodočemu kupcu 30-35 starih milijo-nov za kvadratni meter stanovanjske površine. Izvršni svet tako ni potrdil cene predvidene-ga prispevka za urejanje stavbnega zemljišča, zahteval pa je, da ZIL v roku meseca dni dopol-ni gradivo in bolj podrobno obrazloži ceno za kvadratni meter ob upoštevanju vpliva spre-membe zazidalnega načrta. O vzdrževanju družbenih objektov Vsekakor je hvale vredna poteza izvršnega sveta, da je na dnevni red svojih sej uvrstil tudi informacijo o stanju družbenih objektov. V ob-čini le-teh ni malo, žal pa se v veliki večini primerov srečujemo z njihovim slabim stanjem, neurejenimi premoženjsko pravnimi pa tudi upravljalskimi razmerji, tako, da je ponekod kljub dobri volji težko pristopiti k sanaciji. Te objekte družbene lastnine delimo v štiri skupine in sicer: gasilske domove (med vsemi so še najbolje vzdrževani, saj sredstva zanje prispe-vajo lastniki - to so gasilska društva ter občinska gasilska zveza), objekti s katerimi razpolagajo KS in so torej v celoti namenjeni funkcionalni dejavnosti KS (žal zaradi skopo odmerjenih sredstev vzdrževanje nemalokrat poteka vse prej kot zadovoljivo), kulturni domovi, katerih lastništvo v vedini primerov ni določeno in so breme posamezne KS, saj se vzdržujejo občasno in praviloma iz sredstev KS, objekti splošnega dnižbenega premož«nja, ki so v uporabi posa-meznih delovnih organizacij pa so neštetokrat predmet negodovanja v KS, saj so najslabše vzdrževani. Objekte, ki jih ima v upravljanju kmetijska zadruga Ljubljana (v KS Polhov Gradec, Horju-lu, Dobrovi ter na Barju) so slabo vzdrževani. Poleg tega KZ Ljubljana oddaja prostore tudi najemnikom (le-te so daleč od ekonomskih). Slabo vzdrževani so tudi objekti, ki jih imajo v uporabi Ljubljanske mlekarne TOZD Trgovina, kjer vprašanje najetnnin sploh ni urejeno. Velja zapisati, da so od prostorov namenjenih kulturni dejavnosti slabo vzdrževani objekti v KS Ig, Horjul, Lavrica, Malči Belič, Preserje, Podpeč, Velike Lašče. Še to. Ugotovitev, ki velja skoraj za vse druž-bene objekte je, da niso urejeni premoženjsko pravni odnosi. Prjmer: večina objektov - za-družnih domov, ki so bili zgrajeni ob pomoči krajanov je prišlo v last KZ ali Ljubljanskih mlekarn, vpisani pa so pod skupščino občine s pravico uporabe raznih najemnikov. Kaj storiti ob takšnem stanju? Izvršni svet je zadolžil premoženjsko pravni oddelek komiteja za urejanje prostora, da razreši pravni odnos lastništva objektov s pobudo, da v primerih, kjer z objektom upravlja KS naj se tudi lastni-štvo prenese na KS. Prav tako je izvršni svet stnatral za potrebno, da se tudi objekti, ki so slabo vzdrževani (pa so npr. last KZ) prenesejo na krajevno skupnost in se za njihov odkup v proračunu zagotovijo sredstva (Polhov gradec, Rakitna). Vse dokler se lastništvo ne prenese na KS pa morata tako KZ Ljubljna kot tudi Ljub-ljanske mlekarae brezpogojno skrbeti za vzdrže-vanje teh objektov. Komite za družbene dejav-nosti pa bo v bližnji prihodnosti opravil razgo-vor z občinsko kulturno skupnostjo in občinsko zvezo kulturnih organizacij z namenom, da se pristopi k razreševanju financiranja vzdrževanja kulturnih objektov. O projektu eksperimentalne gradnje na barju Samoupravni sporazum o izvedbi raziskovalne-ga projekta »Racionatna industrializirana grad-nja strnjenih stanovanjskih naselij na Ljubljan-skem barju z izkonščanjem optimalnih energet-skih virov« je izvršni svet sprejel. Gre za projekt Gradbenega centra Slovenije s katerim bi le-ta opravil raziskavo ob gradnji 27 eksperimentalnih objektov, katerih izvajalci bo-do Gradis, Pionir, Marles, Jelovica ter Franc Tori iz Ižanske in objekt po sistemu VELO-gama sistem (DO Smelt). Posebne raziskave v celotnem projektu se bodo nanašale na: opti-malni način temeljenja, optimalni način komu-nalnega opremljanja s poudarkom na odvajanju odplak, optimalni način industrijske proizvod-nje elementov iz graditve montažnih objektov (predvsem odprtih montažnih sistemov), raci-onalna raba energije in izkoriščanje optimalnih energetskih virov vključujoč sončno energijo. Udeleženke sporazuma soglašajo, da bodo v raziskovalni projekt vključile še druge razisko-valne organizacije in zainteresirane izvajalce ter proizvajalce gradbenih polizdelkov in konstruk-cij pod pogoji, ki jih ta sporazum na podlagi posebnih pogodb določa. Izvršni svet je ob tem priporočil obrtni zadru-gi Oniks, da se s svojim projektom IKOR vklju-čil v izvedbo projekta, pri izvedbi tega projekta pa naj se uporabljajo tudi drugi dosežki v koli-kor je možno, pozove pa naj se tudi IMP.