i , e i a o r j o , , a a a li tri aaoe la ik, nV si eo ji so jči še hidto ooošlo, mu m no liost va. Seja glavnega odbor(( lezaja, ik, dizatateraija zid Ta ov. azega sel, az;  jujale ani e v isk.  bo  zaako šolrija lerilik «. emmaUčipriario in UčiDne 14. in 15. junija t. 1. se je vršila v domu JUU v Beogradu seja glavnega odbora,,  ki so ji prisostvovali iz dravske banovinee  predsednik sekcije tov. Metod Kumelj in člani Drago Supančič, Ciril Hočevar in Franjoo  Roš. Na seji so podali funkcionarji izvršnegaa  odbora svoja poročila, h katerim so zavzemalii  člani glavnega odbora v debati svoja stališča..  Seja se je zaključila s sprejetjem važnih sklepov organizacijsko političnega in organizacijsko gospodarskega značaja. Po otvoritvi seje je imel predsednik izvršnega odbora obširnejši programatični nagovor sledeče vsebine: PROGLAS LJUDSKOŠOLSKIM UCITELJEM Čas, v katerem se sestaja glavni odbor naa  sejo, ni bil nikdar take zgodovinske važnostii,,  kakor je danes. Vsa situacija v organizaciji je pod vpliivom občih prilik, zunanjih kakor notranjihh..  Stanovska vprašanja stopajo v ozadje. Vsee  večjo važnost pa dobivajo vprašanja nacionalne in patriotične aktivnosti. V zavesti, da je bilo učiteljstvo v usodnih trenutkih vedno v prvih vrstah in da jee  duhovna okrepitev naroda danes bolj pootrebna kakor kdaj koli, je bil izvršni odborr  samo tolmač čuistvovanja in stremljenja učiiteljstva, ko je objavil javnosti znani proglass. Proglas je priobčcn v 40. številki »Učiiteljskega tovariša«. Vendar se naš proglas ne sme tolmačitti tako, da jc treba prestati z vsakim delom vv  naši stanovski organizaciji in za naš stan. Pooleg našega občega in osnovnega ideala, ki muu  bo služil dandanes vsak od nas, imamo tuddi posebne ideale, ki niso v nasprotju z občimii, marveč iz njih izvirajo in je zato treba, da jih podpirajo. Tak poseben ideal je ljubezenn  napram naši stanovski organizaciji in napramm  stanovski zajednici, ki ni prestala in ne sme prenehati z delom niti v današnjih razmerahh. Čut dolžnosti do stanu in organizacije ppa naj se manifestira v strcmljenju, da opustimo vse tisto, kar razdvaja duhove in onemogočča koncentracijo za dosego občih ciljev. Delo  v naši organizaciji naj se nadaljuje v največjji aktivnosti. Zborovanja naše organizacije naaj dobijo z ozirom na proglas novo obeležjee: obeležje ublaževanja vseh razmer, ki bi moogle škodovati kompaktnosti in povezanosstti naših vrst, tako da se ta zborovanja izpreemene v središče največje delavnosti, razpravvljanja in pripravljanja učiteljstva za dviganjje vere in optimizma med našim ljudstvom, nna čemer počivata naša svoboda in svobodda države. Zborovanja naj služijo duhu narodnne solidarnosti in zavesti, da za obrambo domoovine ni nobena žrtev prevelika. Delo na teh dolžnostih nalaga učiteljstvvu tudi dolžnosti napram organizaciji. zakaj eddino izvršene dolžnosti napram njej osigurajjo uspeh njenega dela. Vsi učitelji so dolžni postati člani učiteljske organizacije in izpolnjjevati napram njej vse obveznosti, pa tudi materialne obvcznosti, brez česar organizaciijja ne more vršiti svojih nalog niti ne more iizpolnjevati svojih obvez. Proglas nima namere postavljati učitelljstvu zahtevo, da mora preko načelnih razlliik v gledanju in da mora osvojiti postopke,  ki jih načelno smatra škodljive narodu in stannu. Nemogoče je iti preko načelnih diferenciaccij na škodo načelnih pogledov. Potrebno pa jje, da se ublaži oblika in da prestanejo osebne ostrine, ker to zahtevajo višji interesi. Prroglas ne znači odstopa od principa svoboodnega predlaganja posebnih list za delegate  in od proporcionalne razdelitve mandatov. Meed vprašanja, ki se rešavajo samo v rednih raazmerah, ne spadajo vprašanja naših materiiaalnih zahtev, s katerimi hočemo doseči sammo zasiguranje eksistence z ozirom na današnnji življenjski standard in na porast draginjje. V času, ko pride domovina morda v položžaj, da bo zahtevala od vsakega svojega nammeščenca, da ji najidealneje služi kot vojni ssttarešina ali navaden vojak, ga ne sme pusttiti nezadovoljnega in zaskrbljenega zaradi drružine in njega 9amega. Proglas izvršnega odbora je dosegel svvoj namen in vsa javnost ga je lepo tolmačila  in pozdravila. Dnevni in drugi listi so priobččili proglas in se ob tej priliki pohvalno izražžali o učiteljstvu. Zato gremo lahko mirno inn s prezirom preko tistih poedincev iz naših vrrst, ki se tudi v teh trenutkih ne morejo dvignniti nad osebnosti in skušajo celo ta proglas izzrabiti za svoje koristi. ODNOS Z MINISTRSTVOM PROSVETTE Odnosi. med ministrstvom prosvete  in JUU so normalni. Gospod minister prosvvete sprejema predstavnike učiteljstva kolikor  mu dopušča čas. Udruženje pošilja sekcijskee in svoje pismene predstavke, ki jih rešuje  gospod minister prosvete, ki po možnosti uuvažuje upravičene zahteve organizacije. VVsa aktualna vprašanja, ki jih je prikazal g. miinister v božičnih številkah dnevnikov, se ostvvar jujejo. Delo se vrši programatično v smiislu utrjenih principov in načelnih poglcdov, kii  jih je vsa učiteljska javnost toplo pozdravila.. G. načelnik oddelka za ljudske šole sprejema  učiteljske predstavnike v vsakem času. Tudii on uvažuje upravičenc zahteve udruženja. S posebni-m zadovoljstvom je treba uugotoviti, da je ministrstvo prosvete začelo ss sistematičnim moralnim čiščenjem v učitteljskem starešinskem staležu in da se uvažujjcjo v tem pogledu upravičene in z dokumenti ppod prte pritožbe učiteljstva, ki jim je cilj zzgolj to, da se koristi šoli in prosveti in da se uuvede objektiven postopek napram učiteljsstvu. Zelja vsega učiteljstva je, da se to delo naada kKorusekventno se izvaja princip odstranjevanja upravičenega nezadovoljstva z ozirom na napredovanja inuresničujejose besedg. ministra: »Da ne sme biti zastoj v napredovanju vzrok za nezadovoljstvo v učiteljskivrstah danes, ko morajo stati učitelji v prvivrstah kot starešine v vojski in v obrambi domovine.« Zato je g. minister posvetil napredovanjem vso pozornost in je v času, ko vodresor ministrstva prosvete, napredovalo preko 7000 učiteljev in učiteljic in to po odrejenih principih. Lahko upamo, da bo z novimkrediti to vprašanje popolnoma likvidirano ida bomo prešli, če že ne po zakonskih predpisih, z ozirom na administrativni postopena sistem avtomatičnega napredovanja. Prenehalo je sistematično preganjanje učteljstva s premestitvami. Vendar pa niso izostali posamezni primeri zunanjih vplivov nučiteljske premestitve. V tem oziru smo šdaleč od našega ideala učiteljske stalnosti nslužbenem mestu in službenih premestitev učteljstva na osnovi disciplinsko dokazane krivde. O reparacijah krivičnih premestitev iprejšnjih let ne moremo govoriti. Vzrok za tleži v neizmenjanem starešinskem staležu. Nmogoče je sistematično izvajati reparacije npak in krivic iz prošlosti z aparatom, ki je pteh krivicah sodeloval. Poleg zunanjih laiških vplivov je največjovira za normaliziranje razmer v vrstah učteljskega stanu subjektivnost nekaterih učteljskih starešin pri reševanju posameznih prmerov. So starešine, ki še vedno mislijo, dmorajo nadaljevati politiko bivšega načelnikg. Maričiča napram pristašem glavne uprain da morajo med učiteljstvom podpirati prstaše, ki jim je rušenje glavne uprave edicilj v organizaciji. Obsoditi je treba tiste člane udruženja, še vedno poizkušajo zaradi osebnega nepiijteljstva razdirati delo legalnih predstavnikudruženja na odločujočih mestih in ki na tmestih ,s svojim pristranskim opisovanjem stlišča in dela zmanjšujejo ugled in vpliv lgalnih predstavnikov. Obžalovati in obsojaje treba tudi tiste člane udruženja, ki še veno izrabljajo svoj položaj in svoje prijateske zveze za preganjanje svojih tovarišev. preganjanja so v opreki z vsemi načeli, ki jmora članstvo JUU zastopati in braniti. ODNOSI UČITELJSTVA DO BANOVINHRVATSKE Centralna uprava zasleduje stanovske prosvetne dogodke v banovini Hrvatski. stalnem kontaktu je z učiteljstvom te banvine, ki se stalno obrača do nje tako v orgnizacijskih, kakor v poedinih stanovskih vpšanjih. Poleg Saveza hrvatskih učiteljskih dštev obstoji v banovini Hrvatski grupacučiteljev Srbov in Hrvatov, ki se je zbrokoli lista »Nastavnički pokret«. Ta list izja v Zagrebu. Predstavniki te grupe so im5. maja 1940. v Zagrebu sestanek, na katerso sprejeli sledeči sklep: »Učitelji Srbi so ppravljeni sodelovati z brati Hrvati v SHUna osnovi popolne enakopravnosti in vse nhovo delo se bo kretalo v stanovski organiciji za dobrobit učiteljstva, šole in narodtem, da se vprašanje pravil in ostala stanska vprašanja rešijo na sreskih skupščinahv savezni skupščini in to v soglasnosti z brHrvati«. Poleg te grupe je v banovini Hrvatmnogo učiteljev, ki odločno žele, da ostanv organizaciji vsega učiteljstva v državi. Mgi od njih so ne glede na težke prilike vstov JUU, oziroma so plačali članarino, daostali v skupni organizaciji vsega učiteljsv državi. Člani centralne uprave vzdržujejo osezveze tudi s poedinimi člani iz uprave SHUNjih stremljenje gre za tem, da se ustvosnova za skupno organizacijo vsega učitstva v državi. Razmere y državi in zunaj nje postavjo to vprašanje trenutno v ozadje. Tudi pri najboljši volji zavirajo reševatega vprašanja mnoga dejstva, preko kateje nemogoče iti. Potrebni so gotovi predgoji, ki jih je treba ugotoviti in izvesti, potem bo mogoče pravilno rešiti to vprnje. Sama nedovršena notraeja preureddržave je predvsem največja ovira, da sevprašanje ne more rešiti takoj. Ravno tse pred prenosom prosvetnih poslov na ole upravne edinice, ki še niti niso formirne more reševati in dokončno rešiti vprašareorganizacije naše stanoviske zajednice. Hitro in lahko bi zopet ustanovili forno zajednico s hrvatskim učiteljstvom. O oki bi nihče ne delal vprašanja in bi se pri ne zadrževali. Oblika sama za sebe ne poni nič. Važnejši je duh in idejna osnova, boke duhovne in moralne zveze, ki jih je ba vzpostaviti in utrditi. Forma ima čisto tonski in vljudnostni značaj. V našem primeru obstoja vprašanjeme duhovne osnove in duhovnega zbližannerazdelni zajednici, kar bi vobče nikdasmelo biti predmet vprašanja. In prav v je jedro, tako z ozirom na reševanje, kakozirom na forsiranje tega vprašanja. Potreje, da dobimo garancije glede na duhovnidcjno osnovo naše skupne organizacijc vdočnosti. Te garancije pa more dati sstruja, ki predstavlja večino članstva in ttudi večino v upravi bilo enega, drugegtretjega dela jugoslovanskega učiteljstva.bi se na primer danes postavljalo vprašjugoslovanstva kot naše skupne državneje, bi se lahko zgodilo, da bi se tudi msmo ostali v stancvski zajednici, razšli indelili — v primeru osporavanja te idejne ove za našo bodočo stanovsko zajednico. stanovska zajednica je naš državni intzato moramo iskreno priznati, da jo vzpostavljamo prav zaradi tega državnega interesa. Ona ni potrebna samo našim vrstam, marveč mnogo bolj našemu narodu in državi. Po nemilih dogodkih in izjavah, ki so bile v tem pogledu podane, ne bo imela naša bodoča zajednica potrebne moči, zaradi česar nima smisla forsiranje zveze in osnovanje take formalne zajednice, dokler se med hrvatskim učiteljstvom ne manifestira struja, ki stoji na drugačnem stališču. Iniciativa pa mora priti od hrvatskega učiteljstva. Stanje pa je danes drugačno. Dokler se v sreskih društvih hrvatskega učiteljstva še vedno forsira manifestiranje cepljenja od JUU in poudarjanje ukinjenja duhovnih osnov z JUU, smatramo, da še ni prišel trenutek za forsiranje formalne zajednice. Šele, kadar bo med hrvatskim učiteljstvom prevladala istruja in skupina, v kateri še vedno žive globoki občutki potrebe in ideali naše idejne in duhovne zajednice, v kar pri hrvatskem učiteljstvu nikdar nismo dvomili, šele tedaj se bo mogla ustvariti zdrava skupnost vsega učiteljstva v državi. Tedaj ne bo več bojazni, da se ponove do¦godki z banjaluške skupščine. Formalni razlogi, ki se navajajo kot povod za ukinitev zajednice, niso niti najmanj upravičeni, vendar jih kot razloge izkoriščajo tisti, ki so bili v skupini, iz katere se je v Zagrebu kričalo »dol Hrvatska« in iz katere se je v Banja Luki ploskalo in s smehom odobravalo, ko so učitelji Hrvati odšli iz učiteljske državne zajednice. Zato je potrebno potrpljenje pri reševanju razmerja s hrvatskim učiteljstvom, zakaj za ureditev tega razmerja je treba iti prirodnim, ne pa prisilnim potom. Vemo, da sledi pri ureditvi države kot nujna in logična konsekvenca ustrezajoča reforma naše stanovske organizacije. Uverjeni pa smo, da ne obstoja nobena potreba za reformo duh*a, ki je v tej organizaciji vladal. Gre samo za prilagoditev zajednice objektivnim pogojem, ker bo obramba in zastopanje gotovih stanovskih interesov deloma prenešena na posebna področja. Naša stanovska zajednica bo zgrajena tako, kakor to žele učitelji Srbi, Hrvati in Slovenci, brez preglasovanja in majoriziranja. To staleško zajednico obdrži lahko samo razvita zavest o neobhodnosti državne in duhovne učiteljske zajednice. PRAVILA JUU Z ozirom na reorganizacijo JUU je centralna uprava razposlala vsem sekcijam dopis S. br. 623/40 in to na osnovi sejnega sklepa upravnega odbora. Centralna uprava je prejela odgovor od sekcije za dravsko banovino pod št. 1304 z dne 9. maja 1940. Iz tega odgovora sledi, da stoji sekcija JUU za dravsko banovino na stališču, naj ostane JUU v dosedanji formaciji, dokler se ne izvede končna reorganizacija države na novi osnovi. Vendar pa smatra sekcija, da se preide čimprej do skupne organizacije vsega učiteljstva v državi in predlaga da se ustanovi zveza med obema obstoječima organizacijama v državi. Po predlogu te sekcije, na* bi pravila za to zvezo izdelal izvršni odbor, naziv te organizacije pa naj bi bil Zveza učiteljskih organizacij kraljevine Jugoslavije. Poleg sekcije za dravsko banovino je poslala odgovor na gornja vprašanja še sekcija za vrbasko banovno pod št. 37/40 z dne 18. maja 1940. Ta sekcija zahteva, da se imenuje nova zveza Zveza učiteljev kraljevine Jugoslavije. Sekcija predpostavlja, da bodo tri banovine in predlaga naj se v banovini osnuje zveza z nazivom Zveza učiteljskih društev banovine Srbske. Poleg tega stavlja predloge in načelne poglede za izdelavo pravil. Prepise teh predlogov so prejele vse sekcije, da bi bili člani glavnega odbora informirani in da bi bilo mogoče sprejeti čim boljši skupni sklep. Ostale sekcije so bile pozvane, naj pošljejo svoje odgovore. Poleg zgoraj navedenega predloga je sekcija za dravsko banovino dostavila glavni upravi tudi svoj projekt pravil omenjene zveze. Projekt je bil poslan vsem predsednikom sekcij, da o njem informirajo člane glavnega odbora. Poleg tega so mnoga sreska društva sprejela glede pravil svoje sklepe, ki so bili objavljeni v Narodni prosveti. Potrebno je, da se na današnji seji to vprašanje razčisti, v prvi \rsti je potrebno, da opredele svoje stališče predstavniki tistih sekcij, ki niso poslale sklepov svojih upravnih odborov. Na osnovi vsega tega se bodo sprejeli potrebni sklepi. SODELOVANJE PROSVETNIH DELAV- CEV KRALJEVINE BOLGARIJE IN JU- GOSLAVIJE iMed važnejše dogodke stanovske politične prirode spada tudi vzpostavitev zveze med prosvetno zvezo iz Sofije ter jugoslovanskim profesorskim in učiteljskim udruženjem v Beogradu. Uprave navedenih organizacij so se sestale v Beogradu 25. aprila in 10. maja 1940. na skupni konferenci, na kateri je bil sprejet nastopni sklep: »Na sestanku je bilo pri najprisrčnejšem razgovoru obravnavano tudi vprašanje organiziranega in stalnega sodelovanja med bratsko bolgarsko Prosvetno zvezo in jugoslovanskimi prosvetnimi organizacijami. Dosežena je enodušna soglasnost o potrebi tega sodelovanja. Zato je sklenjeno, da odrede obe strani y najkrajšem času posebne odbore, ki bodo izdelali praktično osnovo za to sodelovanje. V razgovoru so utrjeni tudi glavni elementi, ki jih mora vsebovati ta osnova.« Izvršni odbor je delegiral za člana ožjega odbora za to zvezo sekretarja JUU za mednarodne zveze g. Danila Milanoviča. To je prvi korak k izvedbi programa JUU za mednarodne akcije in zvezo z učiteljstvom slovanskih narodov in za osnovanje vseslovanske učitelj ske zveze, ko bo prišel čas, da se bo mogla ta zamisel ostvariti. AKCIJA NAMEŠČENSKIH ORGANIZACIJ ZA IZBOLJŠANJE PREJEMKOV Podrobne informacije o skupni akciji nameščenskih organizacij boste dobili od Dredsednika akcijskega odbora, podpredsednika JUU Todora Dimitrijeviča, moja dolžnost pa je, da se omejim na načelna vprašanja in informacije. V ožjem akcijskem odboru je prišlo do delitve mnenj z ozirom na vprašanje skupnega glasila vseh organizacij državnih uslužbencev. Načelno je bilo dosežena soglasnost, naj se list pokrene. Mnenja pa so se razdelila na vprašanju, kdaj naj se to izvrši. Namesto da bi bilo to vprašanje predloženo v rešitev plcnumu akcijskega odbora, so nekateri člani ožjega odbora, predstavniki organizacij, deloma samo predstavniki poedinih sekcij in kooptirani člani, pričeli izdajati list. V Drvi številki lista se posebno napadajo predstavniki JUU v akcijskem odboru in celo prcdsednik odbora Todor Dimitrijevič. Že prva številka lista je bila konfiscirana, kar jasno podpira razlog, naj se z izdajanjem počaka, ker bo postalo izdajanje lista zaradi cenzure brez efekta in nemogoče. Izvršni odbor je sprejel sklep, da je treba z izdajanjem lista počakati, ker sedanji čas ni ugoden za list. Pa tudi člani akcijskih odborov iz notranjosti države, naši predsedniki sekcij, so izrazili svoje mišljenje, naj se list sedaj ne izdaja. Pasus v proglasu izvršnega odbora o prestanku dela na predmetih, ki se rešujejo v rednih prilikah, nima nikake zveze z nameščensko akcijo, zato se je treba oddeliti od takega tendencioznega tolmačenja, ker se v izrednih gospodarskih prilikah povsod še hitreje rešujejo taka vprašanja. O izločitvi učiteljstva iz skupne akcije ni bilo nikoli govora in ni nobene osnove za take trditve in izpade napram izvršnemu odboru, pa tudi ne za iznašanje neresničnih trditev. Izpad napram Jugoslovanskemu čiteljskemu udruženju je neosnovan, škodljiv za skupno akcijo in zasluži odsodbo. (Opomba.) V interesu skupne akcije in potrebne kompaktnosti je bila ta delitev mnenj izravnana na seji plenuma akcijskega odbora, ki se je vršila po končani seji glavnega odbora JUU.) POROČILO TAJNIKA IZVRŠNEGA ODBORA IN POROČILO O GOSPODAR- SKEM STANJU Po predsednikovem govoru je podal taj nik izvršnega odbora poročilo, ki Drikazuje podrobno delo organizacijske centrale. Temu poročilu je sledilo poročilo predsednika nadzornega odbora tov. Bore Pavloviča, ki je podal pregled o gospodarskem stanju JUU. Kljub različnim težavam je to stanje ugodno. DEBATA Nato se je pričela debata o vseh treh po ročilih. Člani glavnega odbora iz dravske ba novine so se omejili predvsem na razpravo n poročilu predsednika, ki prikazuje oficielm mnenje izvršnega odbora. Govorila sta predsednik sekcije tov. Metod Kumelj in član glavnega odbora tov. Roš. Svoje stališče sta opredelila do tistega dela predsednikovega poročila, ki zadeva razmerje do učiteljstva banovine Hrvatske, predsednik sekcije pa se je dotaknil tudi oddelka iz poročila predsednika JUU, ki govori o pravilih JUU. Oba govornika sta navedla poglede članstva JUU sekci je za dravsko banovino na našo organizacijo in na Savez hrvatskih učiteljskih društev ter utemeljila potrebo, da se nujno pristopi k ustanovitvi zveze med JUU in savezom. To vprašanje je in mora biti najnujnejše vDrašanje organizacijske politike. S pristopom k ustanovitvi zveze med obema organizacijama ni odlašati. Ustanovitev te zveze in dokončno ureditev razmerja med obema organizacijama narekujejo tako naši stanovski, kakor šolski, nacionalni in državni interesi. Če kdaj, potem obstoja nujnost danes tako zaradi notranjega položaja v državi kakor zaradi zunanjega političnega položaja. Predsednik sekcije je zato izjavil, da si člani glavnega odbora zastopniki sekcije JUU za dravsko banovino ne osvajajo utemeljitev izvršnega odbora v onem delu predsednikovega poročila, ki govori o razmerju do učiteljstva v banovini Hrvatski in bodo zato glasovali proti temu delu poročila. Naknadno je bila izročena predsedstvu tudi sledeča pismena izjava: »Zastopniki JUU sekcije za dravsko banovino smatramo ureditev Tazmerja med JUU in SHUD za najnujnejše vprašanje organizacijske politike. Dokončno ureditev razmerja vidimo le v ustanovitvi Zveze učiteljskih organizacij kraljevine Jugoslavije, zato bi bilo treba, da JUU pristopi takoj k delu za ustanovitev te zveze. V poročilu predsednika JUU pa so navedeni razlogi, zaradi katerih se delo na tem vprašanju odlaga. Teh razlogov si ne osvajamo in se s tem delom poročil predsednika JUU ne strinjamo.« Metod Kumelj s. r., Drago Supančič s. r.. Franjo Roš s. r., Ciril Hočevar s. r. Po končani razpravi so bila dana poročila na glasovanje. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo v celoti, poročilo predsednika pa brez tistega dela, ki govori o razmerju do učiteljstva banovine Hrvatske. V tajnem glasovanju so bila ta poročila sprejeta z 22 :6 glasovom. O onem delu ooročila predsednika JUU, ki govori o razmerju do učiteljstva banovine Hrvatske, je bilo izvršeno glasovanje posebej. Poročilo je bilo v tajnem glasovanju sprejeto z 21 : 10 glasovom, pri čemer so zastopniki dravske banovine alaisovali proti. OSTALI SKLEPI Z ozirom na napade, ki so v zvezi s ookrenitvijo skupnega uradniškega lista >Reč istine« bili iznešeni napram Todoru Dimitrijeviču kot predsedniku akcijskega odbora, je b-il predložen glavnemu odboru predlog za izglasovanje zaupnice. Glavni odbor je zastopal stališče, da je Todor Dimitrijevič postopal pravilno, ko je zahteval, naj se glede izdajanja lista izjavi plenum akcijskega odbora in je izrekel in izglasoval zaupnico v javnem glasovanju. Proti zaupnici so glasovali trije člani. Ker so se pojavile v zadnjem času nekatere pritožbe, da Narodna prosveta ne objavlja tudi oficielnih izjav, je sprejel glavni odbor soglasno sledeči sklep: »Narodna prosveta« je o>rgan Jugoslovanskega učiteljskega udruženja. Zato bo objavljala poročila in izjave sekcij in poedinih sreskih društev, v kolikor so podpisane od predsednika in sekretarja. V primeru, da se izvršni odbor z vsebino ne strinja, ima možnost objaviti svoje drugačno mišljenje. V člankih se ne morejo objavljati osebne zadeve. Posamezniki lahko objavljajo članke načelne prirode s podpisom.« FINANCIRANJE JUU Glavni odbor je sprejel predlog budžeta za leto 1940./41., kakor ga je na seji Drečitai predsednik nadzornega odbora. (Trije člani so glasovali proti sprejetju.) V primeru, da se skupščine ne bodo mogle vršiti, bo služil za materialno osnovo sekcijam dosedanji proračun, v kolikor posamezne sekcije niso dobile drugih pooblastil od svojih predsedniških svetov. V primeru, da se iz istih vzrokov ne bo mogla vršiti niti seja glavnega odbora, pooblašča glavni odbor, da vrši izvršni odbor financiranje po danes sprejetem budžetu s pravico virmiranja. Glavni odbor odobrava izvršena prekoračenja v proračunu zaradi povišanja cen raznega materiala in zaradi nabav opreme v novem nadstropju Doma JUU. Izvršni odbor se pooblašča, da sme z ozirom na cene papirja sprejeti potrebne sklepe o zmanjšanju obsega vseh listov in edicij Jugoslovanskega učiteljskega udruženja. Zmanjšanje obsega more zadeti vse liste razen Narodne prosvete, ki mora v vsakem primeru izhajati štirikrat mesečno. Gospodu Budimiru Jugoviču, bivšemu članu glavnega odbora, se prizna izplačilo potnih stroškov kot podpora zaradi njegovega prihoda na sejo, na katero je prišel radi objasnitve zastran njegovega spomega mandata v glavnem odboru. (Sprejeto soglasno). SEKCIJSKE SKUPŠCINE IN GLAVNA SKUPŠCINA Glavni odbor nalaga dolžnost vsem sekcijskim upravam, da store vse, da se sekcijske skupščine vrše. Če se zaradi izvenstanovskih ovir ne bodo mogle vršiti vse sekcijske skupščine, se ne more vršiti niti glavna skupščina. V tem primeru se pozovejo nadzorni odbori sekcij in glavne uprave na pregled dela in poslovanja svojih uprav. O svojem pregledu poročajo svojim sekcijskim upravam oziroma glavnemu odboru. Upravni odbori sekcij so dolžni s svojim nadzornim odborom in glavni odbori JUU s svojim nadzornim odborom o svojem delu v prošlem letu in o svojih sklepih obvestiti: sekcijske uprave svoja sreska društva, glavni odbor pa sekcijske uprave. (Sprejeto soglasno). Dnevni red, kraj in čas skupščine določi izvršni odbor po predhodnem sporazumu sekcijskih uprav, v kolikor bi se mogla skupščina vršiti v Nišu, Novem Sadu ali v Beogradu. OBTOŽNICA PETIH BEOGRAJSKIH UČITELJEV Predmet se dostavi glavncmu stanovskemu častnemu sodišču. Obtožnica more podpisati eden od podpisnikov ali kak drug član organizacije. OKROŽNICA GOSPODA DAMJANA RAŠICA Glavni odbor JUU je pretresal okrožnico, ki jo je po znanem proglasu izvršnega odbora tiskal g. Daimjan Rašič in jo je na seji glavnega odbora tudi javno razdelil med člane glavnega odbora. V prisotnosti g. Rašiča in po njegovi obrambi in utemeljitvi od strani drugih članov glavnega odbora, je glavni odbor sprejel svojo odločbo, ki bo sekcijam in sreskim učiteljskim društvom sporočena pismeno. POSLOVANJE STANOVSKIH ČASTNIH RAZSODIŠČ Glede na to, da se je dogodil primer, ko stanovsko razsodišče noče pristopiti k obravnavi predloženega primera, je sprejel glavni odbor sledeči sklep: »V primeru da neko stanovsko razsodišče ne vrši dolžnosti, ki jih določa pravilnik o stanovskem častnem razsodišču, mu more stancvsko razsodišče višje stopnje, na pritožbo, po prvem pismenem opominu, vzeti funkcijo. V tem primeru je društvena uprava dolžna nujno izbrati drugo predsedništvo tega sodišča. Kontroliranje pravilnosti o izvršenju te odločbe se prepušča dokončno izvršnemu odboru.« Seja je bila zaključena v nedeljo, 16. junija, ob 1 uri zjutraj.