Št. 66. V Gorici, dne 18. avgusta 1899. TefeaJ XJ«X. Izhaja dvakrat na teden T Štirih Izdanjlh, in sicer: vsaktorek in petek, zjutranje izdanje opoldne, večerno izdanje pa ob 5. ari popoldne, in stane z »Gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......gld. «•— - "¦': pol leta.-..«.•.«—. . „^» .3-- . „ četrt leta......'. ». 1^0 ' ...... Posamične številke stanejo 6 kr. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici stv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. GabrSček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. >'a naročilu brex doposlnne naročnine se ne oziramo. »PRIMOREC« lifflnja neodvisno - od. «Soče» trikrat mesečno in stane vse leto gld. 1*20. »Soča» in »Primorec* so prodajata v Gorici v to-bakarni Schvrarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. SOČA (Večerno izdanje). Uredništvo in odprcrništro se nahaja v Gojjpoaki ulici št Lf v Gorici v TL nadstr. zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od U. do 12. ure predpoldne. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, leJdaniaoije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le ' upruvuiStvu. f " Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravniltvo.______ Oglasi in poslanico se računijo po petit-vrstah,če tiskano 1-toa* 8 ki-.,2-fcrat 7 kr., 8-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. ¦;-Večje črke po prostoru. Naročnino in oglase Je plačati loco Gode*. »GorlSka Tiskarna« A. GabrS^k tiska in zalaga razen «Soče» in »Primorca* še »Slovansko knjižnico*. katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov; knjižnici* se računijo po 20 kr. pejit-vrstioa. Odgovorni urednik in-izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! : bi napolnilo cele knjige. Občutki o tem pa tiCtS globoko v srcu našega naroda na Goriškem 1 — Vrhunec vsakdanjih lopovščin jo bil dosežen dne %% marca 1897. nepozabnega spomina, ko so spustili iz varnih skrivališč razdivjano in nahujskano laško sodrgo nad Slovence. In komu ni ostal v spominu dan 2. decembra lanskega leta, ko je bil v »Šolskem domu* na nečnven način žaljen slovenski narod, ko politiška oblast po svojih organih niti svetega opravila nt spoštovala, temveč je udrla v poslopje — postavljeno v spomin cesarjeve petdesetletnice — v katero je med tem letelo kamenje iz rok navadne poulične fakinaže, katera pa \red-stavlja na Goriškem potomstvo Romula \r\ Rema! Ranjena je bila neka žena, ki je prisostvovala slavnosti v »Šolskem domu", ali dasi je bilo na licu mesta polno policijskih organov, niso mogli najti krivca! I Tudi letos že smo imeli v Gorici demonstracije proti Slovencem, pa saj ni Čuda, ker ob takih in jednakih prilikah politiška oblast kaže vso svojo slabost nasproti razdivjancem ter jim pripušča skoro polno svobodo, in ker jim dovoljuje, da smejo javno z izzivajočimi MARCO VISCONT1 Zgodovinski roman •m- Jtaujanski napisal ZTommaso 6rossu (Dalje) Obsojenec je korakal odločno, z jasnim čelom, in se je ravno razgovarjal z Vinciguerro o tistem dogodku, radi katerega je bil potem zgrabljen in obsojen. «Kakd nam jo je naredil tisti lo-povski kmetač!» je dej&l Vinciguerra. «0, ne zgubljaj preveč besed o tem!» je odgovoril Lupo. »Kaj misliš ?» «Mislim, da hočeva ostati dobra prijatelja, in zato mi ne smeš nič slabega govoriti o tistih vrlih ljudeh*. «1 se vey vi ste vsi jednaki, drug za drugega držite kakor klešče ; gor jati si, in s tem je že povedano vse-*. «Da, gorjan, in ponosen sem na to; rajše sokol s pečin nego močvirna raca*. »Da, da, ti si iz Limonte, jaz pa »z Chlaravalle; a na vse zadnje sva jednaka, samostanska služabnika »bu; Čemu bi si torej domišljal Bog ve" kaj ?» pesmimi žaliti Slovence v Gorici ter jih celo poditi iz mesta 1 Tako prilično se godi Slovencem v Gorici v »znamenju ravnopravnosti lk' Da se pa ne zgodi kaj hujšega — kar bi bilo znanim našim prijateljem kaj ljubo — se je zahvalili taktnosti in neskončni potrpežljivosti Slovencev. Pa poglejmo malo v Celje I Celje jo imelo že lepo število burnih dnij, v katerih so nemški kulturonosci pretepali in kamenjali Slovence zgolj iz narodnega sovraštva. Vrhunec pa so dosegli pretekli teden. Ker jih je v Celju premalo, so povabili iz Gradca razgrajačev, da so potem skupno naskokovali »Narodni dom", hiše slovenskih prvakov, cerkve ter pobijali okna, napadali in nabijali Slovence in češke visokošolce, ki so bili došli v Celje na poseto k bratom Slovencem. Politiška oblast se je pokazala tudi v Celju o tej priliki v kaj čudni luči. Namesto da je zatrla takoj v kalu vse izgrede, zapodila došle nemške razgrajače ter spravila s cesta zbosnelo nemško svojat, so je obrnila v osebi samega okrajnega glavarja grofu A I.tenisa do Slovencev, češ, Cehi naj odidejo, pa bo mir! In kaj takega jo zahtevala politiška oblast tačas, ko so heilovci, oboroženi s palicami, kamenjem, i. t. d. i. t. d., tulili in divjali pred »Narodnim domom* ter so komaj čakale, kdaj da se prikažejo iz poslopja Cehi in Slovenci, da planejo po njih. V tako kritičnem hipu kaj takega zahtevati, to je mb-fctfče pač zopet samo v Avstriji I Ker je umevno samo po sebi, da je dobil grof Attems tak odgovor, kakoršen je zaslužil, je pa rekel, da jim ne more jamčiti za javno varnost in je odšel! Torej namesto, da je poklicana oblast odstranila sodrgo z ulic, je zahtevala od Cehov, naj odidejo skozi isto sodrgo na kolodvor, menda zato, da jih more, ker baš prav nahujskann, ti m bolj gotovo z vspehom napasti! Da ni bilo vojakov in orožnikov, bi bita ...nemška, sodrga pod varstvom redarslva pobila vse Čehe, ko so se vračali na kolodvor, tako pa so jih mogli le kamenjati in par njih ranili. In ko so odšli Cehi, še ni bilo dovolj, še so naskokovali »Narodni dom" ter napadali Slovence. Vse to se je godilo zgolj iz narodnega sovraštva proti Slovencem I — Politiška oblast pa je gledala...... »Samostalni služabnik da, kar se dostaje mojih grehov ; sicer pa jaz nisem tem ljudem še nikoli služil. — To ti mora biti pač kaj krasnega, ko vidiš prihajati pred se poveljnika z obrito glavo, s kropilom v roki! — O, to mora biti veselje!» «Misliš-li. da meni ta služba kaj ugaja? Toda kaj hočemo! — Ali se še spominjaš, kak<5 smo so bojevali skupaj pod poveljništvom Marka Viscontija?> «Bog živi Marka !» je zavpil Lupo, zaslišavši to ime, radi katerega je vstre-petalo radosti srce slehernega lombard-skega vojaka. «Tisti je mož! On gre vedno prvi naprej in dela čudeže hrabrosti ; in pa kako" je vljuden, skromen, pravi prijatelj vojakom. On, kadar je imel kaj cvenka, je delil z vsemi; a ko je bilo pomanjkanje, je trpel tudi sam z nami. — A kakošni so ti tvoji... ? — Siti in polni do grla ti kričijo iz obed-nice: naprej! naprej!... Seveda, naprej — iz ljubezni do tistih lepih obrazov, ni res? da se bojo oni še bolj pitali! — In pa kakšna slavna, junaška dela počenjajo! Kakor tisto zadnje proti Li-montinom! Oboroženi vojaki priloma-stijo nenadejano po noči nad neoboro-žene in nepripravljene reveže — to jo kaj častno za vojake, ne?» Lansko leto smo imeli tudi v naši deželi »izgrede«, kakošne, ved6 naši čitateljise dotffo. Tisti »izgredi" so izvirali iz globokega patrijotizma in hipne ogorčenosti, ker je italijanski nestvor Lucheni na nečloveški način umoril cesarico Elizabeto, ali v namestniški palači v Trstu, na Dunaju, in potem v sodni hiši niso hoteli ničesa vedeti o kakem pa-trijotizmu, temveč se je vzelo za podlago ob3odeb, da »izgredi" so bili sad narodnega sovraštva proti Lahom. Da so bili tak sad, to je zatrjeval tudi sam tržaški namestnik zadnjič v Balujah. Baš v tem kraju kljubu najostrejši preiskavi so bili pa našli samo en »fovft", s katerim menda so hoteli Slovenci poklali vse Muličcve Lahe! In kako obsodbe! Radovedni smo, kako bodo smatrali izgrede v Celju, kateri nosijo na sobi nc-izbrisljiv znak zgolj narodnega sovraštva, in kake bodo obsodbe ?! Bomo videli, če ne bo deloval zopet tisti znani »Vertnschungs-svstem" z vsem svojim aparatom in če so no bo pela zopet lista lepa avstrijska pesem o dvojni meri ?! Po teh izgredih v Celju se imamo Slovenci zopet marsikaj učili. Pokazala se je z nova živa potreba po slovanski v z a-j e m nosi i, ker le v znamenju iste utegnemo priti kedaj do boljših časov. Izgredi so nam pokazali, da obmejni Slovenci od oblasiij ne moremo pričakovali niti osebne varnosti v takih hipih, ko bi bila Istih najsvetejša dolžnost, postaviti se v prilog onih, ki so v nevarnosti, pokazali so, da rednim potom po zakonih ne pridemo ob mejah nikdar do upoštevanja pri vladni mizi, od katere je nam na Goriškem nedavno zabrusil sam grof Goess v obraz besede, da ne bomo nikoli ravnopravni. Na to stran torej nimamo nič upati, pač pa v slovanski vzajemnosti in v narodni zavednosti. Ako se potrudimo, kar se da, privesti narod od posameznikov do celote do prave trdne zavednosti, ter Če se bomo naslanjali z ostalimi drugimi Slovani drug na drugega ob veselih trenotkih in v obupnih časih, in ako bomo tirjali energično skupno računa na najmerodajnejših mestih v državi za vse krivice, katere se zgode temu ali onemu slovanskemu narodu, zlasti na mejah, le ako bomo tako delali, tedaj bo bodočnost naša — in naša bosta tudi »Prav praviš*. «A rečem ti: če bi bil jaz dospel še o pravem času, da bi bil mogel vkup spraviti tiste siromake, to bi bila druga pela, in bi jo bili vi še skupili... Pa kaj se hoče, tako je, ne smem dosti misliti na to, ker me odveč peče*. * Ubogi Lupo, bila sva vedno prijatelja, vojaška tovariša, a sedaj glej, kako službo moram opravljati pri tebi!* «Ti delaš uvojo dolžnost!* «Res, toda veruj mi, prav težko mi je pri srcu, da te moram tu stražiti in da te bom moral še potem peljati...« «Nu, nu, splakni to grenkost s kozarcem vina*, je rekel obsojenec in, na-polnivši dve časi iz neke velike posode, j a prijel jedno sam, drugo pa podal tovarišu rekoč: «Na zdravje Markovo!« «To ni nikak prestopek za me», je odgovoril stražar, «kajti Marko je dober prijatelj samostana in opatov bratranec. Torej smem tvojo ponudbo sprejeti in piti s teboj — na zdravje Markovo in na tvoje zdravje!* Na to sta izpraznila vsak svoj kozarec z jednim duškom. «Si rekel tudi na mojo zdravje?* je prašal Limontin, ko je izpil; »mislil si pač na zdravje in izveličanje moje duše, ni res? ker telesno zdravje v sedanjih mojih razmerah se ne pošteva Gorica in Celje — drugače pa bomo Se dalje ječali pod nemskoln laSko inkviziclio v »ravnopravni" državi naši! Tako je in nič drugače! Zato glave po koncu in z roko v roki proti skupnim sovražnikom, pa naj se imenujejo že kakor hočejo! Naš boj. Vsaka politika, bodisi svetovnega ali krajevnega pomena, se vrši po nekem redu: po nazoru prevladujočih strank, ali pa tudi — po zakulisnih spletkarijah, ki se z »nedolžnim« (?) licem vsiljujejo v javnost Kako se »vozi nag političen voz", nam je povedal č. g. dopisnik »S tolminskih hribov" v 4. Štev. »Gorice", ki pravi: »Takoj, seni spoznal, kam pes taco moli. Nekateri v privatnih pogovorih niso prikrivali konečnega namena. Ko som zavohal to skrivne namene, odstopil som kot do* pisnik in solrudnik ter so vmaknil v z n-tišje. Pred 4 leti sem našim prvakom pojasnjeval to skrivno namono, u.ia nihče mi ni veroval. Danes po 4 letih .• ^uresničilo, kar sem prerokovali" Torej ta č. g. prerok je že pred 4 leti »zavohal skrivne namene!" Pač fin nos! — ko bi ga tudi drugi ne imeli! O tem C g, preroku pa so tudi drugi možje »zavohali", kako se je pogattjal za deželnozborski man* dat in tudi kako se mu je radi tega »namignilo* od strani narodnega vodstva »da naj bo le lepo mirno doma v R....!* In ta »korpca* je vzrok, da se je č. g. prerok vmaknil v »zatišje", ne pa: »ko je zavohal skrivne namene!" To neprostovoljno »zatišje« pa je vzbudilo v č. g. preroku razne neprijetne duševne občutke, s katerimi je naposled »zavohal* in rodil te osodepolne, izmišljene »skrivne namene", ki so se iz njegovega »zatišja* polagoma, tihotapski razširjali med nekaterimi gospodi do ušes narodnega vodstva. Sad »zavohanja* tega č. g. preroka je sedaj dozorel, zato pa: korajžno iz zatišja ven! To je zgodovinica o razvoju naSe sedanje politike, ki bi se »po domače" povedala tako: več. Glej !• intoizrekši je pogledal skozi neko okence, «svita se že, in v kratkem... ali ne bo jedno uro po solnčnem vzhodu ?,..» «TJbogi nesrečnež! da, jedno uro po solnčnem vzhodu*. «Slišiš», je zopet poprijel Lupo, «ali nismo mi vojaki, ki moremo iti tudi v smrt, če je treba ? In torej ? — Ali naj že umrjemo, ker nam sekira razcepi glavo kakor din j o, ali ker nas sulica prebode skoz in skoz kakor žabo, ali..... Skratka, če umrjemo, spolnivši svojo dolžnost, je pač vsejedno, naj umrjemo na ta ali drugi način; in jaz unirjem, ker sem storil svojo, dolžnost... To je, da po pravici povem, popolnoma vsejedno ni. Naj jo le skušam omečiti kolikor hočem, mi je vendarle nekoliko pretrda. Kajti če končuješ svoje dni zvezan kakor kak malovrednež, obešen na tri hlode,. vpričo soctrge, ki se je stekla od vseh stranij, da te gleda kakor kakega razbojnika, ni isto, kakor če bi umrl na bojnem polju, sedeč na svojem konju, udrih je z vso silo na desno ia levo, z odmevom godbe v ušesih in z nadejo zmage v srcu*. (Dalje pride). Dr. Tarna je bil č. g. preroku in ne^- I katerim dragim gg. — trn v peti I ^Liberalec, ptujec, hm, pa si je tako ] hitro pridobil spoštovanje in ljubezen naroda j _ ej, ejt »s k r i v n i nameni!" Nevoščlji-vost in izmišljen strah sta pa uplivala, da so j % se o dr. T. razširjali »skrivni nameni", s katerimi sq dr. Greg. pitali toliko Časa, dokler ni tudi on začel verovati v nje! Od tedaj pa . je dr. G, videl v dr. Turni le svojega tekmeca (?), kar je potem rodilo — preziranje in nezaupanje! Ni čuda, da potem tudi dr. T. ni zaupa) več v narodne voditelje, ko so mu hrbet obrnili, ter da je imel potem .proste roko". Narodni voditelji sami so dr. T. prisilili na »prosto roko", s katero vedno neumorno deluje, da zasluži biti poljubljena! Č. g. preroka »skrivni nameni* so se vcepili v meso in kri naših narodnih voditeljev, zato je pa njih geslo: Dr. Turna mora pasti! Da se to zgodi, treba uničiti tudiGa-brSčeka, njegovega zagovornika! — Oj, kje si hvaležnost »tega" sveta?! V njihovem »plemenitem" (?) delu pa ni treba islinitih dokazov, zato so dobra vsaka sumničenja in laži, ki se razširjajo med občinstvo v »Gorici"! G. Gabršček je v .Soči" javno povedal, ,da so se narodni voditelji izrazili, da nimajo nič proti njemu, samo dr. T. naj zapusti —pa bo dobro!" »Gorica te izjave ni pobijala! Zekaj? — ker je bila istinita! — Dr. % je v »Soči* pojasnil, da je Sel h kardinalu zato, ker mu drugi .narodni voditelji na opeto-vana vprašanja niso hoteli odgovoriti in dati po;asnila o svojem razmerju do kardinala gledž deželno-zbor&ke seje! — »Gorica" je tudi na to pojasnilo Hrabro molčala! Pa poglejmo pisavo »Gorice* v tej zadevi v njeni 4. štev. V članku »Gonja proti dr. Turni* pravi: »Njegovo poročilo o pogovoru s kardinalom je v direktnem nasprotju z onim, ki ga imamo mi" — in »samo toliko rečemo, da naš izvestitelj je vsaj toliko verodostojen, kakor dr. T......" V članku: »Dr. H. Turna* pa piše: »Kaj je govoril dr. Turna s kardinalom in kaj mu je isti odgovarjal, nas ne briga toliko, kajti to je njiju zadeva, ki težko kedaj z^more priti v javnost!" Kako se to strinja? Ako ima »Gorica" »verodostojnega izvestitelja", zakaj »ta zadeva pride težke kedaj v javnost?" V javnost ž njo! —• če ^ drugačna kot jo je označil dr. T.! »Po njih sadu jih boste spoznali!" Po lažnjivih trditvah, po lažnjivi pisavi »Gorice" spoznavamo vso gospodo okoli te »device!* Da pa zna ta »devica" tako lepo opravljati in lagati — se ne čudimo, saj sta njena giavna urednika g. Gašper, ki je v svoji deviški opravljivosti siavnoznan — in g. Peter, kateri s svojo kameleonsko kožo pri vsakem vetriču barvo menja! Oj, Peter! Ti nisi skala 1 Zato pa »devica-Gorica" dovolj jasno in glasno kliče: »Poglejte, kako skrbno sem urejevana in nadzorovana, prav po željah — naših narodnih voditeljev! ? — O, ironija! O dr. T. in G. krivdi pa že vrabci po strehah čivkajo, da jima »Gorica" ni dokazala: nič! nič! nič! Ta sodba se vedno bolj širi in utrjuje pri vseh odkritosrčnih in značajnih rodoljubih Sirom Slovenije! Pri vsem tem pa je čudno naj bolj to, da neki del učiteljstva, z g. Medveščekom na čelu, drvi za stran?:o, proti kateri je ravno g. Medvešček najhuje divjal! Čudno je, da gg. ne vidijo toliko v prihod-njost, da s to stranko ne bo mogoče trajno skupaj orati, in da pride čas, ko bodo obžalovali ta svoj korak, ki jemlje urfled učilelj-stvu pri vsem odkritosrčnem in neodvisnem razumništvu! Gg. dr. Turno in Gabrščekapa prosimo, naj vstajata na dosedanji poti! Prepričana riaj bosta, da vse neodvisno ljudstvo in razumništvo čuti in sočustvuje ž njima; čeravno na nesramni način iz »Slo-ginega* odbora in društva izključen, toliko bolj pa sprejet v narodovo srce! Naj prebirata vse neopravičene napade v »Gorici*, ker »devica* je še mlada, neizkušena, in saj vsaka mlada damica ima pravico zahtevati, da se jej — »oprosti* — ker ne ve, kaj dela! Bog Živi gg. dr. Turno in GabrščekaM X Učitelj v imenu več tovarišev. DOPIS L V Gorici, 14. avgusta (Ubogi dr. Gregorčič in njegovo glasilo!) Duševni oče tistega znamenitega »Piše se nam" v zadnji »Poritni*, Gašpar Likar, je še! v svojem sovraštvu do Gab. tak6 nespametno daleč, daje silno osmešil dr. Gregorčiča pred svetom. Oni članek hvalisa dobo pred razkolom I. 1889., ko je gospodovala Tonklijeva stranka, in sicer jo kaže v tako svetlih barvah, da je napravil narodni zločin tisti, ki je vrgel Tonklija in postavil na njegovo mesto — Gregorčiča. Oh, kako lepč je bilo takrat pod T on k lijem! Vsa narodna društva so »cvetela*, kajti ,v nje so zahajale najodličniše osebe in družine raznih narodnost i j* (oh! oh! po takih časib zdihuje naše »narodno vodstvo* v svojem glasilu!); sploh smo pridobivali ugled pri Lahih in pri vladi!!! — Ko je pa prišel v Gorico ta naša »nesreča" v ostbi Gabrščekovi, je naredi! konec prijaznosti z Lahi in jih pognal v sovražno nasprotje. (Čudno, da ni Gab. kriv tudi v Trstu in v Istri onemu strašnemu sovraštvu Italijanov do Slovanov, ki se je pokazalo prav v zadnjih 10 letih. Morda Gašpar Likar tudi to še dokaže!) —Ali tudi »gnili mir" med Slovenci je prepihala »kobariška burja" ; izginil je in nastal je boj! Čujmo, kaj piše »Gorica": »Gabršček je najprej gnal v »narodno mesnico« dr. vit. Tonklija. Večina naših rojakov mu je verjela in Tonklija vrgla, misleč, da nam potem zašije solrice prave narodne sreče". Ali naj to popolnimo? Čujmo! Gabršček je pognal v mesnico dr. Tonklija« Večina mu je verjela, vrgla Tonklija — in posta-* vila na njegovo mesto dr. Gregorčiča, misleč, da nam potem zašije solnce prave narodne sreče, — kar se pa ni zgodilo, marveč prišli so pod Gregorčičem časi narodne nesreče — in vsega tega je Gabršček kriv! Kaj mu je bilo treba gnati dr. Tonklija v narodno mesnico in »nafarbati* večino naših rojakov, da so Tonklija vrgli in postavili na njegovo mesto Gregorčiča? ! Vse nesreče od razkola 1. 1889. naprej je torej edini Gab. kriv! Tako stoji v »Gorici* črno na belem. Kdor ne veruje, naj čita! ^ Ubogi dr. Gregorčič, kakošne zagovornike si je najel! Z vsako besedo ga smešijo in mu jemljejo ugled, kateri si j« pridobil poprej. Odkod tolika nerodnost v glasilu našega narodnega vodstva? — Edino od tega, ker bi hoteli Gab. na vsej črti ponižati! Ker ne morejo utajiti, da je preobrat od 1. 1889. v glavnem njegovo delo, pa skušajo dati preobratu slabe posledice in hvalisati dobo pred njim. Ali v tej plemeniti gorečnosti niso pomislili, da s tako pisarijo strašno smešijo dr. Gregorčiča, ki je nastopil Tonklijevo dt-d-ščino. Quod erat demonstrandum! Iz Št. Andreža. — Pretekli torek so so vračali nekateri Štandrežanje iz Barbane skozi Furlanijo domu. Med potjo so se ustavili v furlanski vasi Ruda. Ob tej priliki so napeli tudi nekoliko narodnih pesmij, med teaii tudi naš »Naprej". Nikdo se ni spod-tikal ob slovenskem petju, ampak ravno narobe. Ker morebiti tamošnji prebivalci redko kdaj slišijo lepo ubrano petje, se je zbralo v sobi kakih 30 ljudij, da bi poslušali lepo petje; in bili so prav zadovoljni. Ko so pa pevci zapeli »U boj", so pokazali navzoči Furlani svojo zadovoijnost s tem, da so vsi zaklicali gromoviti »živio". S tem so pokazali Furlani v Rudi, da oni niso bili nikdar nasprotni Slovencem, da spoštujejo njih jezik in da oni hočejo živeli v miru ž njimi, kar pa hočejo z vso silo preprečiti goriški irre-dentovci. V zadnji »Soči" od ponedeljka se bere, da so preteklo soboto v Sovodnjah peli ne kateri mladeniči italijanske pesmi. In ti da ; 30 bili Štandrežanje. Mi obžalujemo, da se j je kaj takega zgodilo od strani Štandrežanov; i vendar, če so se nekateri pijanci toliko spo- j zabili, ni treba misliti, da so vsi Štandrežanje tako globoko padli, ker, odkar se je Št. Andrež narodno prebudil, se čuje tukaj j zrniraj lepo narodno petje. Upamo pa, da j dotični v prihodnje ne store več kaj takega, j s čemur sramotijo ves Št. Andrež. .X.'.. I [ Z Gorjanskega. — Gcspod urednik! Ko prečitate ta dopis, vskiiknete: Na Gor-janskern se gode čudne reči! Res da smo v tako imenovanem »prosvitljenem veku" — j no, zdi se mi, da ta duh ni prošinil niti I vseh višjih stanov, kaj še lo širje sloje naroda! Pri nas se gode res čudne reči. Ponekod je začelo cveteti v zadnjem času več ali manj obrekovanje in ovaduštvo, ki pro-vzrokuje neizmerno mnogo zla. In vedno »moderni telefon" ima pri nas pot tudi do g. kurata, kateri izve vse najzakotnejše »afere*t kaj še le vse o javnih društvenih razmerah! Čujte in strmite! Ko se je usodil odbor bralnega društva »Narodni dom" odposlati prošnjo za zabavo, je nastala v izvestnem krogu prava burja. Najprej se je oštelo posameznike, a na to se jih je napadlo javno v c e r k v i! In to na kakšen način! Naš kurat si dovoljuje res nečuveno oblast — A kdo mu jo daje? Morda kak politiški ali cerkveni zakon? Ako misli gosp. kurat z nami tako delati, kakor dela, zadene ob reakcijo — ker kdor seje burjo, zanje vihar. Svetujemo mu, naj opusti tako taktiko! Ako zagrize globoko v to trpko jabolko, naj se varuje, da ga ne bodo zobje boleli. On ne spoštuje niti naše narodne svetinje, našega društva, katero se le ob največji muki in požrtvovalnosti rodoljubov vzdržuje že sedmo leto. On je v cerkvi proklel vse, od predsednika do podpornega uda, odrekel jim vse cerkvene milosti, ter se zaklel pri Najsvetejšem, da on ne prestopi nikdar več praga hiše onega, kdor se količkaj „meša" v »Narodnem dom u". Društveni odbor je primerjal s farizejskim starešinstvom, društvo samo pa je počastil z besedami rekoč: „To je hudičev dom! To je hudičev dom, a ne narodni!" Nad cerkvenimi vrati pa stoji zapisano: „Hiša rnoja je hiša molitve!!" Proklel je gostilničarje, da celo izrecno navajal imena, nad čemur se mi vsi zgražamo, odkod njemu ta oblast — ta moč! Cerkev — sveti kraj, — je za molitev, kjer se prosi božjega blagoslova, a on zlorablja ta sveti kraj, proseč v njem prekletstva na narod. In vendar gojimo mi najidealnejše namene — povzdigniti narod iz du§evno-na-rodnega spanja. Delujemo samo po pravilih, potrjenih od namestništva, in vendar se najde takih oseb, katere kar morejo podtikajo tudi najnedolžnejši ali najkoristnejši zabavi najhujše namene, — Oglejmo si častilo duhovščino istrsko. Ona se živahno vdeležuje društvenega življenja zatiranega naroda, pomaga mu z dejanjem In svetom do probu-jenja — a pri nas? Kak kontrast! Obupno kličemo na pomoč, prosimo milodarov za ta in ta zavod, zahtevamo pravic! Od koga? Moj Bog! Žalostno, prežaloslno! Od onega, od katerega bi morali največ pričakovati, da nas poučuje, da nas bodri v vstrajni borbi — oni isti nas proklinja — preti nam celo z ustavSjenjem cerkvenih milostij. Ni li to terorizem, pohujšanje za narod?! Od nas zahteva duhovnik, da se odrečemo vsakega veselja, vsake zabave, duhovnik, kateri bi moral še skrbeti v slučajih za zdravo zabavo naroda. Naš siromašni Kraševec je bogoljuben in spoštuje duhovnike čez vso mero, potrpežljiv, da se pusti klofutati od leve in desne. No, nihče se ne dvigne v njegovo obrambo. Pomagaj si sam in Bog ti bode pomagal, še celd njegov dušni pastir mu ne prizanaša, — — prepoveduje mu vsako veselje in kliče nanj — božje prokletslvo! Daleč smo prišli, kaj ne, gospoda, daleč od srednjega veka! S tem nikakor ne mislimo žaliti častite duhovščine, pač pa opozarjamo iz vestne duhovnike, kateri so nasprotni narodnemu gibanju. Č. g. kuratu za danes priporočamo zmernost in previdnost. V cerkvenem oziru se pritožimo ob priliki jednakega napada na pristojnem mestu, a v društvenem kot privatnem nam je slo-bodna pot, ako nam ne da gosp. kurat hitrega zadoščenja! Kraševec je potrpežljiv, ali njegova potrpežljivost preneha, ko vidi, da se mu skruni, kar mu je najdražje. Mi odbijamo vsak napad na društvo in narod, ker vemo, da v pravičnem boju bode zmaga na naši strani! — °ravicoljub s somišljeniki. Domače in razne novice. Cesarjev rojstni dan. — Danes obhaja naš cesar svoj 69. rojstni dan, in ž njim ga obhajajo sirom cele Avstrije. V Gorici je Sla v-.-*?raj zvečer ob 8. uri po mestu mestna godba, kateri je sledilo nebroj ljudstva. Danes ob 10. uri dop. je bila » Stolni cerkvi slovesna ^lužba božja, katero je opravil kar-^inal-nadškof. Prisostvovali so razni visoki lostojanstveniki. Osebne vesti. — V pokoj je stopil znani profesor dr. Janko Pa j k na Dunaju, in sicer vsled hudega obolenja. Meseca septembra se preseli z rodbino za stalno v Ljubljano. Smrtna kosa. — Včeraj zjutraj je umrl v Trstu davčni sluga in odbornik „Del. podp. društva" g. Jos. Vol ari č, doma s Trnovega pri Kobaridu. Pokojnik, vrl narodnjak, je bil star šele 34 let. Pokopljejo ga danes zvečer ob 6. uri. Naj v miru počiva I Zaroka. — Grofica Terezija West-phalen pl. Furstenberg, svakinja Karla grofa Coroninija-Gronberg, se je zaročila z Ivanom pl. A dam o vi de m de Cepin, c. kr. komomikom, veleposestnikom, hrvatskim deželnim poslancem ter poslancem v državnem zboru v Budimpešti. Adamovi«* je nečak hrvatskega ministra pl. Cseha. Sin se je rodil v soboto v jutro vele: od nemu g. Karlu grofu Coroniniju-Cronberg, sinu našega državnega in deželnega poslanca g. Alfreda grofa Coroninija-Gronberg. Krstili so ga včeraj v vili Cassini na Sclkanski cesti na imena Franc, Josip, Alfred, Viljem, Kari. Botra sta bila Alfred grof Coronini (po namestniku) in gospa Vijelmina pl. Fehr. Grad t Rnpi, nekdaj lastnina grofov Roma, se nabavi, kakor se poroča za gotovo z Dunaja, za zdravilišče za bolnike na živcih, kar pomeni za kraj in okolico kolikor toliko nov vir dohodkov, in je torej podjetje le z veseljem pozdraviti. Iz istega vira se nam poroča, da se začno na Dunaju z nova baviti z gradnjo predelske železnice. Da bi le tudi resno začeli in ne samo se b a v i 1 i I Zaupnice slovenskim poslancem. — Na našo notico pod tem naslovom v 63. štev. nam je došla „i z j a v a" podžupana v Ga-brijah, g. Jožefa K o r u z a, da: „1. Res je, da je naše starešinstvo omenjeno zaupnico izreklo enoglasno in popolnoma prostovoljno; in 2. ni res, da je gospoda okoli „Gorice" skušala s kakim pritiskom po katerihkoli pristaših svoje stranke ustvariti naše zaupanje11. Na to pripominjamo: Nočemo dvomiti, da g. Koruzi, za-se ne trdi istine. Toda besedilo zaupnic v Sv. Križu in Gaberji dokazuje, da sta došli iz iste kovačnice, Dalje nam dokazuje sama „izjava", katero je g. Koruza le podpisal, da je prišla tudi ta od marljivega agitatorja „Goričanovu, — Sicer pa je izjava v slabi zvezi z našo notico! V zadnji seji c. kr. okrajnega šolskega sveta v Gorici so bili predlagani: nadučiteljem za Kanal Al. Vrč, nadučiteljem za Cerovo Jos. Čopi, učiteljem v Batah Fr. G i c e r o, v Sovodnjah za učiteljico g.čna Jos. Jug, za Miren Olga Vodopivec. Kaj prt zahtevate še od njega?! — »Gorica* gre v svoji impertinenci proti Gabrščekovi osebi vedno dalje! Kakor mu po eni strani vedno očita m o š n j i č e k in k o-r i s t o 1 o v j e, takd je bleknila zadnjič, da je žrtvoval za narodne na mene — 000. — A takd torej! Tako zahvalo ima zdaj Gab,, ki je vedno žrtvoval veliko več nego bi bil smel z ozimni na svoje gmotno stanje! Kdo slovenskih obrtnikov in trgovt cev se je kt'«y bolje izkazoval ob novoletnem zaključku, kakor prav Gab.? Ob novem letu je daroval vselej večje svote! — In ob kateri priliki je Gab. zaostajal, ko je bilo treba seči v mošnjiček? Ali ni vedno in povsod med prvimi, da za njim daleč zaostajajo razni bogatini v krogu »Goričanov*? — Za »Šolski dom« je dal 200 gld.; — »Naša Straža* ima na celem Primorskem le 7 pokroviteljev s prispevkom 100 gld., a v tej sedmorici je tudi Gabršček; — »Goriška Čitalnica* ima le dva ustanovnika s prispevkom 200 gld., a teh dveh jeden je zopet le Gabršček. Kje so bogataši »Gori-čani"?! — »Goriški Sokol" je izkazal v svojem letnem računu že 5 let zapored povprek nad 100 gld. le Gabrščekovih izrednih darov, torej že nad pol tisočaka, da se je moglo društvo povspeti, nabaviti si telovadno orodje itd. Naj se nabirajo darovi za karkoli, Gab. nikdar ne zaostaja! — Vprašamo: kaj zahtevate še od njega? Ali mu hočete še kožo sleči?! Ali ni segal v žep 5e nad mero?! Ali ni škandal, da mora »Soča" danes navajati ta števila in govoriti o taki reči, ko hoče glasilo »narodnega vodstva* nalagati svet, da Gab. je tak sebičnež, tak skopuh in koristolovec, da je daroval v narodne namene — 000! Vse ono, kar je daroval, je torej za »Goričane* — 000! Tako zalivalo je dobil Gab. 1! Zares vspodbudilen vzgled za Slovence!! — Obrabljeno orožje. Pelerin Gašpar vihtita neprestano že davno obrabljeno orožje, da: »Gab. je vsega zla kriv!" — Najlepša pa je ta, da ga delata osebno odgovornega za vse, kar se je tekom let pisalo v »Soči% ..-^.a, nrjlepša ta, da najprej naprtita »Soči1' na hrbet vse polno grehov in potem pravita: »vidite, tak je Gab.!* — Res, tekom 10 let se je veliko zgodilo v deželi, v kar je »Soča* posegala; veliko bojev je že prebila — in prišle so pač na rešeto razne osebe! Veliko dopisov je sprejela o raznih borbah na deželi, v katerih so bile ožigosane raznovrstne osebe! To se pač umeje? — Zdaj pa pride »Gorica" in kriči: »glejte, koliko jih je Gab. že opsoval, nikogar ni pustil na miru, ta hujskač, nemirnež, kričač!" — In tak6 piše tista »Gorica*, ki se ne briga v imenu narodnega vodstva za nič na svetu nego edino za to, kako bo uspešneje pso-vala nekaj oseb! — Gospoda okoli »Gor." ima poleg vsega tega namen: spraviti v svoj krog vse tiste, katere je »Soča* kdaj š i bala. Ima jih namreč za take kratko-vidneže, da ne vedd, da so po večini prišli v »Sočo* zaradi sedanjih „Goričanovu hI njih koristij. Mi pač ne bomo dalje odgovarjali na taka slikanja po starih letnikih „Soče". Naši čitatelji poznajo položaj in niso tak6 ubogi na duhu, da bi šli na limanice Gašparju in Petru, če tudi si a danes desni roki dr. Gre- gorčica, tistega moža, ki je še nedavno svaril druge pred njima. Kako se pač časi menjajo — in osebe l njimi, ali ne, gospod doktor ?! Besede In dejanja »Gorlčanor". — Kdor se Se spominja oklica na narod v 1. št. „Gorice*, ga opozarjamo na tisti del, kjer govore, da Gabršcek «<* je ob strani narodnih voditeljev živo udeleževal narodnega dela na-Goriškem in da je urejeval „Soco' *do zadnjih časofvlenT duftdV takč, da-rauJ-So^i.dpJuiLfieS: glejte ga, tak je! način se predrzne ,,Gorica" obrniti se do naših tržanov po Soški dolini rekoC: Ali vidite, niti en dan ni držal besede, in takemu mož-besedi so dali naši tržani zaupnice!! Peter in Gašpar sta res iznajdljiva! Takoj drugi dan po občnem zboru „Sloge" t. j. 26. maja sta čitala v „Soci" to, cesar tam nI, in sedaj rabita svoje laži proti dr. Turni -ter se obračata do tržanov po ni bilo kaj očitati! V predzadnji »Gorici* so zaklicali: Kdo pa hoče Gab. osebi kaj?!*— V zadnji štev. so rekli: Proti podtikanju, da ga hočemo uničili, protestujemo najodločneje! Takč v besedah! V-dejanju pa je vsaka »Gor." polna najgrših napadov na Gab. politično delovanje celo v preteklosti, na njegovo osebo in obrt! Kdor bi verjel »Gorici", bi moral misliti, da Gab. je največji lopov na svetu, katerega bi trebalo obesiti pred Likarjevoštaeuno na kolrda bo Gašpar enkrat zadovoljen! K sreči je Gab. znan po celi Sloveniji, da ga tako psovanje ne zadene, pač pa se vrača nazaj na grešna ledja »Goričanov". Žal, da Peter in Gašpar sploh nimata nič zgubiti, da ju vse to ubogo malo briga, — aH vsa odgovornost za taka početja leti na ramena dr. Gregorčiča, Chi vivra — vedra, Reverendissimo! Polemika z» pasje <*»** — Premnogi „Sočini" čitatelji in naročniki nam svetujejo: naj „Goričanom" ne odgovarjamo več na nobene oseb rte napade; drugi so se ponorčevali, češ: dokler so še pasji dnevi in resna politika skoro docela miruje, naj še odgovarjamo „Goričanomu, potlej pa nič več aH le v prav važnih rečeh, ko bi imela trpeti stvar. — Mi se nekako pridružujemo tem drugim. V sedanjih pasjih dneh naj torej še zavračamo lajanje „Goričanovu, ali kmalu prenehamo in ne bomo več zavračali osebnih napadov. Kdor bi po sedanjih pojasnilih še veroval „Goricanom" — svobodno mu! Že zdaj je le majhno število tistih, ki res verujejo, in še to se vtdno manjša; zapeljani rojaki prihajajo k spoznanju. Veliko jih je Že, ki so se izjavili, da obžalujejo dosedanjo slepoto, in so zadovoljni, da so prišli k spoznanju, dokler niso še mnogo pokvarili......Mi smo uverjeni, da pride kmalu do pravega spoznanja vsakdo, kdor je zanj še sposoben. Resnica je le ena — in ta je na naši strani! Teptana pravica pa — se rada maščuje I In ta je zopet na naši strani! Da končamo! S koncem pasjih dnij tudi mi ne bomo več v toliki meri zavračali Medvešček-Likarjevega lajanja, ee tudi bo razsajalo pod zastavo „narodnega vodstva" in z odobrenjem slavnega ,,nadzorovalnega odbora". Hočemo namreč le dokazati, da „Soca" zna -dostojno in uspešno zavračati steklinoviče v „Goriciu, sicer bi si utegnili domišljati, da so „Sočaneu res ugnali v kozji rog. Ko bo videl vsak naš razsoden citatelj, kako dostojno zavrača „Soča" vsak napad, da bi torej mogla enako tudi nadaljevati, tedaj pa po~ rečemo: škoda časa in prostora; „Soea"naj porabi oboje v koristnejše svrhe! Do tje pa prosimo potrpljenja! Tržaiiom po Soški dolini. — Pod tem naslovom je prinesla 6. štev. „Gorice" od 11. t. m. uvodni članek, iz katerega posnemamo te-le stavke, ki se tičejo občnega zbora dne 25. maja t. K: „Vspeh njegovega govora in posebej njegovega konečnega govora je bil, da je bil dr. Turna izvoljen v odbor JSloge". — Ponosni smo bili tisti društ-veniki, ki smo pomogli s svojimi glasovi k izvolitvi dr. Turne; ponosni na zo-petno slogo med poslanci in ostalimi veljaki. Žal, da je trpela naša zadovoljnost le malo časa — komaj dober dan. K o s m o dobili v roko .Sočo" od 2 6. maja, smo spoznali, da smo bili kruto prevarjeni, kajti v „Soči* je stalo črno na belem, da dr. Turna je zopet izvoljen v odbor na svojo pest ter da ima zdaj proste roke. Draštvenikismo verjeli njegovim besedam, svečano izgovorjenim; a varali smo se ob besedah dr. T. Mož ni drža! besede niti en dan. To je mož-beseda! Odslej ne moremo dati na njegove besede, izgovorjene tudi na najslovesniši način, niti piškavega oreha ne.* Tako stoji pisano v „GoriciM! človek ki to čita, bi mislil, da dr. Tunia je takoj drugi dan v „Soci" izjavil, da je izvoljen v odbor „Slogew na svojo pest ter da ima zdaj proste roke! Ali, dragi Čitatelji, prosimo Vas, ako imate še pri roki 42. štev. »Soee" od 26. maja t. 1., prosimo Vas, odprite jo pa eitajtel RazvideH boste, da tam ne dobite niti jedne besede izmed tistih, katere navaja gori .Gorica", temveč dobite tam samo golo poročilo o shodu prejšnjega dne brez vsakega komentarja. Kdo je bil torej v »Soči* dne 26. maja „kruto prevarjen^P Kje stoji „tam ernonabelem, da dr. Tumajezo-pet izvoljen v odbor na svojo pest ter da ima zdaj proste roke"?! Kje stoji tam to pisano?! In na podlagi vedoma storjenih takih lažij si drzne reči »Gorica* proti dr. Tumi: „M o Ž n i držal besede niti en dan ne. To je mož-beseda!" Tako postopa glasilo »narodnih voditeljev*1, kateremu stoji na čelu sam — dr, Gregorčič! Na tak način krade to glasilo dr. Gregorčiča vgled dr. Tumi, in na tak In s takhni lopovščinami prihaja gorica" na dan.! Gospod dr. Gregorčiči Na družbi z Gašparjem in Petrom Yam le čestitamo. Po tej družbi, Prečastiti, bo Vas še glava bolela!! Narod Vas že sodi. v Kaj pomenja to ?! — Iz Devina pišejo »Ed.* : Zadnja wGorica" je objavila nastopno vest: »Najviša sodnija je uničila razsodbo, s katero je bil obsojen v 8-mesečni zapor župan devinski. Vršila se bo nova razprava. Sreča, da j e g o s p. P1 e s b o-ptwž:!""Na to odgovarja »Edinost": Kaj pomenja to? Kako naj umemo ta vsklik, ki je tako — kako bi rekli — mno-goumen, da moramo zahtevati pojasnila I Kako naj si tolmačimo, da »Gorica* o takem, z ozironi na okolnosti dokaj važnem narodnem dogodku ni imela druge besede, nego tak mnogoumen vsklik? Kajti afera Ples'in vse, kar je bilo v zvezi ž njo, nikakor ni le kaka privatna afera, ampak je to dogodek, ki je značilen za politične razmere v deželi, ki mora zanimati slehernega rodoljuba. Kako naj umejemo torej, ako se slovenski list, izhajajoči v dežali, omejuje na vsklik, katerega je Jahko tolmačiti na način, malo časten za gospoda Plesa, na način, ki je jako podoben onemu, katerega se je bil poslužil so-cijalno-demokratični ^Lavoro"! Mar je tudi gosp. Ples persona ingra-tissima?! Za božjo voljo: v kako smer seje jelo obračati naše slovensko novinstvo ?! Ker smo bili tudi mi opozorjeni na tisto srečo, da je g. Ples bogat mož, pona-tiskujemo gorenji sestavek iz »Edinosti«, pridružuje se njenemu komentarju. Kolesarsko društvo »Gorica" priredi skupno z »Goriškim Sokolom" dne 17. septembra izlet v Miren, združen z dirko, Dirka prične ob 3. uri pop. od goriške mitnice na cesti proti Mirnu do pokopališča, t, j. daljave okoli 4*50 km. Razpisane so 3 nagrade. Po dirki bo »Sokolova* veselica, K dirki se je prijaviti vsaj 14 dnij poprej. Morebitne premembo kakor točen vspored se objavi pravočasno v društvenem glasilu „Soča". Samomor. — Včeraj zjutraj ob 8. uri se je ustrelil v svojem stanovanju v Nunski ulici št. 11. z revolverjem H. Riessner, bivši pom. uradnik pri tukajšnjem gozdarskem uradu. Našli so ga že mrtvega ter ga prenesli v mrtvašnico. Riessner je bil star 50 let. Pustil je 4 pisma, 2 za ljubico, 1 za ženo in 1 za sina, v katerih prosi oproščenja za storjeni čin. Umoriti se je hotel že pred 1 mesecem, pa se mu ni posrečilo. Javna tombola v Št. Petru. — Račun o sprejemkih in izdatkih pri javni tom-. boli v Št. Petru dne 30. julija 1899.: polago pobotnice pri društvenem tajniku. Od 200 gld. se izroči ,.Šolskemu domu 100 gld. in Alojzijevišču 100 gld. Se priporoča i nadalje odbor „Slov. Zveze". S t. Peter, 10. avgusta 1899. Tombola na Dobravam v nedeljo je bila prav živahna. Okoli 3000 ljudij se je bilo zbralo na Dobra vem radi tombole. Vreme je bilo ugodno in tombola se je vršila v najlepšem redu. Oinkvina sta dobili 2 dekleti iz Vipolž, prvo tombolo nekdo iz Cerovega in drugo nekdo iz Šmartna. Po končani tomboli je bilo čuti prav lepo petje; okoli 35 pevcev iz Medane, Dobravega in okolice je zapelo par prav. lepih pesmij, nekatere kar izvrstno tako, da je gg. pevovodjama na vspehih le čestitati. Oglašal se je pa tudi vmes zbor pevcev »Gor. Sokola", ki je zapel ubrano nekaj pesmij. Kojska godba je svi-rala in ljudstvo se je zabavalo po svoje. Umevno, da godba je uplivala na mladino, in res so začeli kar po cesti plesati. Zabava je trajala pozno v noč. Pod podijem, kjer so sedeli č. gg. duhovniki, se je primeril proti polunoči neljub prizor, kateri je motil zabavanje, drugače pa se je ^vršila veselica kakor po navadi. Na podiju, kjer so izklicevali številke, je bilo videti poleg preč. g. Žnidarčiča in Grgoleta, predsednika in tajnika »Slov. Jeza", še več drugih duhovnikov, g. Jakončiča in župana Zucchiatija iz Medane. Izklice-valec je klical pravilno število in številka. Izklicanih je bilo 56 štev. Tombola v Kanala. ~ V nedeljo priredi tamkajšnje veteransko društvo tombolo ob"S.uri popoludne, na katero zopet opozarjamo. Kakor čujemo, izleti v nedeljo tem povodom v Kanal tudi več gospode iz Gorice. Na čast Blaža. — Poroča se nam, da v Lenassijevi predilnici v Gorici Furlanke, ki so prišle iz kraljestva, prav marljivo poj6 „Marameo". Baje je bik* njihova glavna naloga ob prihodu, da so se takoj naučile peti to pesem. Zbor je tako močan, da se čuje petje daleč na okrog. Ali Blaž z Razdrtega nič ne čuti, da velja tista pesem, s katero pode Slovence iz Gorice, tudi njemu?! Narodna čitalnica v Bolcu priredi dne 20. t. m. s sodelovanjem novega tamb. zbora veselico s sledečim vsporedom: 1. Jenko: Naprej zastava Slave — tamburaški zbor. 2. Hr. Volarič: Pogovor z domom — poje mešan zbor. 3, Jos. Sorc: Venček ^slovenskih pesmi — tamb. zbor, 4. Hr. Volarič: Rožici — mešan zbor. 5. Hej Slovani — tamburaški zbor. 6. Šaljiv govor. 7. »Slavjanka« mazurka — poje mešan zbor s spremljevanjem tamb. zbora. 8. Valček — tamburaški zbor. 9. Hr. Volarič: Slovan na dan — mešan zbor. 10. V. Brož: Napriod — udara tamb. zbor. 11. Eno uro doktor — burka v enem dejanji. — Po veselici ples. Veselica bode v dvorani gostilne »pri pošti". Vstopnina k veselici 20 kr., sedež 10 kr, Ustopnina k plesu 1 gl. Ustop. otrokom prepovedan. K obilni udeležbi vabi odbor. Našla se Je na dan po veselici v Tolminu zlata zapestnica. Kdor jo je zgubil, naj se oglasi pri g, O. Gabrščeku, županu v Tolminu, Slavno učite IJstvo na Tolminskem opozarjamo na današji oglas gospe Josipine Vrtovčeve v Tolminu, ki je vredna vse podpore v njeni trgovini. Upamo, da jo bo sl. učiteljstvo tudi podpiralo. Listnica. — Drugi dopisi prihodnjič. | PREJEMKI gld. jkr. IZDATKI gld.jkr.1 1 Od 3890 prodanih srečk . . |"\ 778 ton """* 20% davek od dobitkov . , . 5% od prodanih srečk . ... komisarju . . . tiskovine . . . prostor .... spisovanje srečk razprodajanje srečk .... delavci in vožnje godba .... poprava odra . 60 38 4 40 12 30 70 7 25 20 90 50 10 778 __ 607 50 Donos koncerta 205 62 Troški koncerta 196 80 Skupaj. . 983 j 62 804 j 30 Skupaj . . 804 30 Čisti prebitek Iz druStv. blag. IRad.don. odbrn. 179 i 32 12-68 "iočTj V potrdil o ra čun a so vsakomu " na raz- Razgled po svetu. ItnziiotorosM. — Z ozirom na izredno vročino je papežu njegov zdravnik dr. Lap-poni odsvetoval vsako naporno delo, ker ni prav zdrav. — V Trstu je umrl g. Jos. Žuljan, posestnik in obče čislani vodja oko-ličanskih godcev. — V Brnu so v sredo obesili 27 letnega čevljarja Zadraveka, ki je bil umorit in oropal dne SO. febr. urarja Podražila. — M e n e 1 i k pride drugo leto s svojo ženo v Evropo. Obiskal bo vsa prva mesta. — 3 milijone je bil poneveril neki notar v Glasgovu; ves ta denar je zaigral v Monte Garlo in po drugih mestih. — V Vla-divostoku na Ruskem so našli v jetnišnici mrtvega nekega tatu, katerega so njegovi .kolegi" zadušili s tem, da so mu ulivali vodo v t*sta toliko časa, da je umrl. — V Žel. K a p 1 j i je to dni nastal požar v poštnem poslopju, katero je zgorelo do tal in ž njim poštarjeva hčerka. — V Benetkah je odlikovala akademija lepih umetnostij hrvatskega slikarja Jos. V u č e t i e* a. — V Celju so Čutili v sredo potres, trajajoč 5 sekund, V Celju nameravajo prirediti veliko pangermansko dijaško slavnost, katere se udeleži nad 1000 buršev, — Nemški kultu-ronosci so v nedeljo v Ptuju pobili okna „Narodnega doma". — V sredo so zaprli 3 udeležnike zadnjih izgredov v Celju. — Angleški listi trde, da se snidejo v kratkem naš in nemški cesar ter ruski car. — Mizarji v Solnogradu so U tednov šlrajkali in popolnoma zmagali. Dosegli so, kar so hoteli, in šlrajk je končan. Ministri. — Ministerski predsednik grof Thun je došel v sredo k cesarju v Ischl, poročat mu o svojih poslih. Na razgovoru so bile najbrže delegacije in pa zakon o povišanju plač državnim slugam. Ogerski finančni minister Lukacs seje mudil te dni glede na zasedanje delegacij na Dunaju ter se je posvetoval dlje časa z grofom Golu-chovskim. Ogerski ministerski predsednik S z e 11 je lahko obolel ter je že od 10. t m. v postelji. Labori. — Tako se imenuje zagovornik Drejrfusa. V ponedeljek ob l/»? «» v Julr0 je šel Labori v spremstvu 2 gospodov preko mosta blizu gimnazija v Rennesu, kjer se vrši obravnava, kar je nekdo v največji bližini ustrelil nanj iz revolverja. Labori je padel, napadalec pa ušel v bližnji gozd, in še ga niso našli. Labori je sicer ranjen hudo, vendar trde, da okreva. Labori je izboren odvetnik, zato pa so ga hoteli odstraniti Drevfusovi nasprotniki, češ, da bi ne bil morda oproščen baš vsled Laborija. Obravnava bo trajala še dolgo; na izid se niti slutiti ne da, ker tako je zamešana ta pravda. Labori ni nevarno ranjen. Kroglja mu tiči v hrbtu, kakor so dognali z RSntgeno-vimi žarki; zato ga bodo operirali. Kuga. — V Oportu na Portugalskem se je pokazala bubonska kuga. Italijanska vlada stori takoj vse potrebne korake, da se kuga ne zanese na italijanska tla. Zbolelo je za kuga že večje število | oseb. Do včeraj jih je 5 umrlo. Tudi v Lizboni je bilo že 5 slučajev kuge. Tudi v Aleksandriji kuga še ni prenehala. Mine več dnij, da ni nobenega slučaja, pa se zopet pojavi. Oblasti se trudijo z vso močjo, zatreti jo čim prej. Kako smo majhni. — Pod tem naslovom je napisala zadnja »Naša Sloga« nastopne zlate besede: Pogosto čitamo opravičenih pritožeb, kako se tujci iz družin pokrajin šele v naše kraje, da našemu človeku jemljejo kruh izpred ust. Tožb je proti trgovcem, obrtnikom, uradnikom, delavcem itd., ki prihajajo med naš narod s trebuhom za kruhom, da-si ne znajo jezika tega naroda, ne njegovih običajev, teženj in potreb. Take p:?iožbe so-po* poboma opravičene in mi jih podpisujemo z obema rokama. Ali kaj naj rečemo na ne-osnovane, zasmehujoče in sramotne pritožbe nekaterih naših politiških strank proti odličnim osebam našega naroda in jezika, ki so z najpiemenitejšimi nameni prišle mej nas iz katere sosednje pokrajine in ki vrše vse dolžnosti pravega rodoljuba: požrtvovalno in nesebično?! Naj bi gospodje, kateri dajejo ime „glasilu narodnih voditeljev", te zlate besede premišljali, ako čutijo sploh še sposobnost xr zdravo in pametno premišljevanje v korist našega naroda na Goriškem?! Konec svota. — V Dolenčevi tiskarni v Trstu je izšla ravnokar mala 80 stranij obsegajoča knjižica pod tem naslovom. Pisatelj Amon Zagorsek slika v poljudn} besedi vzroke pogina naše zemlje ter našteva posamezne slučaje, v katerih utegne priti konec svata; peča se tudi z vzroki pogina človeškega rodu s socijalnega stališča. Opisuje tudi dogodek, ki se bliža naši zemlji dne 13. novembra letos, na kateri dan se prikaže velikansk komet. Knjigo prodaja v Gorici po 25 kr. g. Aut. Jeretic v Seme-niški ulici. Pozivi — V slovenskem knjigotržtvu smo doslej jako občutljivo pogrešali obširnega seznamka onih knjig in muzikalij, ki so še v knjigotržnem prometu. Ta nedo-statek občuti posebno kupujoče občinstvo, ki dostikrat ne ve, dobiva )i se ta ali ona knjiga s« ali ne, kje in po kateri ceni. Zlasti velja to o spisih, ki so jih založili bodisi gg. pisatelji sami ali pa drugi zasebni založniki, Da se temu nedostatku odpomore, sklenil sem izdati kolikor mogoče popolon se-?. na i ne k slov. knjig in muzikalij ter v ta svrho uljudno prosim vse gg. pisatelja in privatne založnike, ne samo v interosu ob-česlovenske stvari, ampak i v njih lastnem, da mi blagovole čim preje naznaniti, katere po njih založene knjige so še dobiti in po Čim, eventualno naj mi prijavijo tudi prvotno in znižano ceno. Schwentner, Ljubljana. Amnestija v SrMJI. — Kralj Aleksander je porniloslil povodom svojega rojstnega dne 117 oseb, kaznovanih radi raznih zločinov. Menda zato, da obrne na se dobro voljo ljudstva, ter bi potem ložje kaznoval neljube mu radikalce. V Tolminu. Udano podpisana trgovka bo imela s prihodnjim šol. letom v svoji zalogi mej drugim tudi šolsko in molitveno knjige — knjižico — tablice — črnilo — sploh vse šolske potrebščine za ves tolminski okraj. Za obilna naročila se uljudno priporoča čč. gg. učiteljem(ljicam) Joslplna Vrtovec, trgovka. Razpis. Podpisano županstvo razpisuje službo občinskega zdravnika z letno plačo 800 gld.; postranski zaslužek približno gld. 1500—2000. (meti mora lastno lekarno ter biti vešč slovenskega ali enega slovanskega jezika. Ponudbe naj se pošljejo županstvu v Kobaridu na Primorskem. o Kobarid. lahko zaslužijo ose-* vseh Btanov in v flt in 3DB |M. vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost — Ponudbe pod Ludwlg Oster-releher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest 101 OGLAS. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem po 17-letnem praktičnem svojem delovanju v prvih goriških izdelovalnicah utež otvoril v Semeniškl ulici Štev. 8 lastno zalogo z Izdnlovalnleo tohtnlo raznovrstnih sistemov In višina, v kateri izvršujem vsa naročila, ki spadajo v to stroko, kar, najhitreje in po najnižji ceni. Referenco o izvršenem delu more dati slavno županstvo v Št. Andrežu, kjer sem izdelal občinsko tehtnico. Prevzemam v mehanično popravo vsakovrstne uteže, kolesa, šivalne stroje in shčne reči. Imam glavna »slogo kolas prvih antari- kansklht slstamov, katera so pripoznana na]- boljša, — Vedno pripravljen na izvršitev se belež udani KAROLKOMEL, 02—6 v Semeniškl ulici številka 8 Henneberg-Seide * von 45 kr, bis fl. 14.65 p. Met — nur Scht, wcnn direkt ab meinen Fabriken bezogen — schvarz, weiss nnd farbiff, — in den modernslen Geweben, Farben und Dessins. In Prhate uorto- und sfouerfrai ins Haus. šiuster umgehend. CL Henneberg'8 Scidea-Fabriken (k. u. k. Hofi)-Zttrlcb. JLela 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka essHer. (nasproti nunski cerkvi) priporoča prež. duhovščini in davnemu občinstvo svojo lastno fedelovalnico umetnih cvetlic za vsako »sine cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za inrtvaSke potrebe, voSčeno sveče ild.. vae po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvržige točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. cL) tiskarno Jrk na perilo. (P. cl. l^arol praščiK, pekarirski mojster in slaclčičar v Gorici na Komu št. 8. PriporoSa vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torto i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno ipostežbo po jako zmernih cenah. Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr. dri. svetinjo Na Ivovski razstavi s prvo ceno - srebrno svetinjo ^^^ TT iT" Jtfc-lU. Tmm Minili trimnik priprav JOS. YINDYŠ-A, v Pragi na Smihovu (Praha-Smichov) Vinobradska ulice čislo 816. se priporoča k popoln amu uzornemu prirejevanju sokolsklh In šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo prlpomču-očih spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zeld zmerne, plačuje se pa na mei-ečne obroke po volji in zmožnosti. JVavadne priprave so vedno y zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice poSilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. - 3 Poprave jzvrsaje p* najnižjih cenah. « Anton Pueelj & 3K brivec & "J8B na Travniku št. 21. j& 15 Priporoča se si. občinstvu v mestu ST *»* in na deželi za dobro in hitro po- **T "S« strežbo. Prodaja tudi različne pro- «2* •§L fumerije za dame in gospode po s$- .jgg najnižji ceni. J§. J& '¦¦?- Na Travniku štev. 21. -^OJ V& DomaČa slovenska gostilna ?«a« *\}aUUe v Trstu v ulici Solitarlo št, 12 toči dobro, črno in belo vipavsko, Istrsko in okoličansko vino. Daja se tudi vino na debelo krčmar-jeni in družinam po znižani ceni.— Kuhinja je preskrbljena z vsem potrebnim. Za mnogobrojni obisk se priporoča udani Fran Valctlč, krčmar. P. Drašček trgovee z jedilnim blagom v Stolni nliei št. 2. v ftoriei priporoča se p. r. slovenskemu občinstvu v 64 Gorici in z dežele. Prodaja kavtao primeša iz tovarna JtRNOLD t. GUTMANN z Dunaja. Zaloga ivoplanfc družbe sv. Cirila In Kuštrin Anton trgovec z jedilnim blagom ;;• fiMposka ulica, it 23. Priporofia svojo zalogo jestvin in kolonijalij po jako nizkih cenah. Ima zalogo vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejo vrste «Luka». Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej. OMJtobnje točno !u hitro postrežbo. Razglednice krasno dovršene od20—25 gld. 1000. Naročila sprejema Anton Jerklc, fotograf v GarlcK Na željo pride fotografirat sam in sicer brezplačno. Nobeden kraj naj bi ne zamudil te ugodne prilike, v tem ko se ilustruje celi svet na razglednicah. SAlMDfflM i Gorici — Nunska ulica 14-16 — VCnrici Prodajalnica in edina mehanična popravljalnimi šivalnih strojev Brez konkurence! V zalogi se nahaja nad 100 šivalnih strojev n. pr. za čevljarje, krojače in šivilje. Vsi stroji za šivilje se vdobe od gld. 32 naprej. V zalogi imata tudi dvokolesa, puške Proda se takoj pod zelo ugodnimi pogoji veliko poslopje, hiša s šlalo in hlevom, z veliko ledenico in velikanskim vrtom, zasajenim z sadnim drevjem in obdelan, ob glavni cesti tik železnice, na Notranjskem, kjer se blizu 30 let izvršuje obt kr-čmarjenja, in je tudi zelo pripravno za prodajalno, tobakarno, razne zaloge ild. Proda se tudi lahko na obroke proli intabuliranju. Natančneje poizvedbe daje Ivan K o c m ur v Ljubljani, Breg št. 20. Štev. 359 op. Razglas. Naznanja se, da javna dražba zastavil IT. Cetrtleta, t. j. mesecev aprila, maja in junija 1898. začne v ponedeljek, dne 11. septembru 1S99. ter se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke. Knvnafcljstvo za stavnice in ž njo združene hranilnice. V Gorici, dne 10, avgusta 189y. garancija 5 let. M. ŠUL1GOJ, urar v Kanalu. Velika zaloga Šivalnih strojev najnovejših sistemov, kakor RingschhTehen in Rundschiff-cben „Afrana* s tihim tokom. Slednja je glede praktičnosti in hitrosti nedosegljiva (1000-2000 Šivov v minuti). Siva naprej in n a z a j. Sme se jo po vsej pravici krono vseh strojev imenovati. Stroji za šivuje od 30 gld., za krojače od 38 gld. naprej s stojalom vred. Ob enem se priporoča za točno popravo vsakovrstnih ur in strojev po zmerni ceni. pripoznano najbolje sredstvo za čiščenje zob. larancijt 5 let. Martin Poveraj, trgovec, civilni in vojaški krojač ,y Gorici na Travniku št. 22. I. nadetr. Bogata zaloga vsake vrste blaga, gotovih oblek, perila in vseh spada-jočih priprav za obleke vsakega stanu. Novo blago došlo za spomladansko in letno sezono iz avstrijskih in angleških tovarn se vdobiva v moji zalogi. Vdobiva se blago tudi nižje vrste od 68 kr. meter naprej, to j. 3 m 25 em za celo obleko stane 2 fl. 21 kr. Dobivajo se patentirani hlač ni ki, kateri na pasih od hlač ni treba gumbov, služijo tudi, da sa hlače besijo, da se ne zvijajo. Sprejemajo se naročila za izdelovanje oblek tudi za dame fineje vrste p*o vsakateri zahtevajoči modi. Kdorkoli vkupi pri meni blago, inu je prosta volja si delat i kjer hoče, ker pri nuni je M.-go prav po coni. Belo je nekaj dražje, ker se šiva večinoma z rokami. Izdelane obleke so tako po ceni, da ceneje ni mogoče zahtevati. Cenjena gospodinja! Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, arnpak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Vam bode gotovo ugajal, to je iz čiste cikotijske in sladovo tvarine napravljena domača „Kava" in »Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda". Dobiva se povsod! Glavna zaloga pri: Iv. Jebačinu v Ljubljani. 3tSž3Ljt&3 Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda! {ffiffi^ffiffijjp *M Velika zaloga vsakovrstnega modernega pohištva Anton Breščak v Gorici Gosposka ulica št. 14. Bogata zaloga podob na plnlno in Sipe z različnimi okvirji, ogledala vsake velikosti ,ter preproge za okna. Različna stohce iz trsja in po nemškem slogu, posebno za jedilne sobe. Blazine na ulrunc in afriške trave z zimami in platnom na izbero ter razne tnpecarije. Sprejemu naročila raznih dtvrtnov ter naročila od priprosle do najlineje jedilne, spalne in posetne sobe od prvih mizarskih mojstrov, posebno od odlikovane Črnigojero delavnico v Gorici. Reci, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izberi ceuikov v najkrajšem času. Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. - PoSiJja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. Tiskarna ustanovljena leta 1893., je oskrbljena z najmodernejšimi črkami. »Salonska knjižniea" „51oYanska Knjižnica". /¦ „V^i\jižmca za mladino". »Primorec". „SOČA". »Kažipot". Goriška Tiskarna A-. GABRSCEK, zalega vsakavrstmfe izptovljeRih tiskovin za županstva, cerkvene, šolske in druge urade v Gosposki ulici štev. g. v Gorici, sprejema naročila za tisek vsakovrstnih tiskovin, kakor: vabila k veselicam in plesom, račune, zavitke in listov-ni papir z natisnjeno tvrdko za trgovce in zasebnike, raznovrstne vizitnlce s primernimi zavitki in elegantnimi škatljicaml. Ci5koYir\e po uzorcu za zasebnike, urade, društva itd. izvršuje točno in natančno po zmerni ceiii. Sledeč« tiskovine ima tiskarna !zgotovlj«ne v zalogi: Za županstva: Spisek za volilce, glasovni imenik, kontrolni razkaz (za volitve), opravilni zapisnik, blagajnični dnevnik (z glavo), sklep računa, proračun, domovnica, ubožni list, plačilni nalog, vročilo: list, razna povabila (k volitvi, k novačenju, v občinski urad), vabilo starešinam k seji (z dnevnim redom in brez njega), pobotnice, zapis za mrličem, izkaze o premembah stanovališča (za vojake), poštni dnevnik, kazenski zapisnik, prošnje za oproščenje vojaščine itd. Za cerkvene urade: Liber bapt., Liber def., Liber matr., Status anim., Testim. mortis, Testim. matrim., Fides mortis et sepult, Fides matr., Nota pro den. factis (in faciendis), Fides Nativit. et Bapt., Testim. status liberi, krstni list, mrtvaški list, pobotnica za obligacije in za plače, izkazi umrlih, račun (z raznimi prilogami) itd. Za Šote so v zalogi vse tiskovine v slovenskem, hrv. in Hal. jeziku, kakor razrednice, tednik, oprav, zapisnik itd. Za sodne urade: opr. zapisnik, zapisnike, vročilne liste, vabila, plačilne naloge, malotne tožbe, pooblastila, zvršilne prošnje itd. itd. Vsako nuroiito, bodisi tiskovno ali iz zaloge se izgotovi v teku i zalogi „iorišKe fisKarae'' i. BabFšček 80» ^^l »Materino delo 2tt Boga in domovino". Za Slovenke priredil Simon Gregorčič ml. Cena s poštnino 70 kr. »Zgodov. ertiee iz poknežene grofije goriške in gradiške". Spisal Simon Rutar. Cena s poštnino 55 kr. „Venee slovanskih povesti". Črtice iz ruskega, poljskega, slovaškega in hrvaškega življenja. I. Cena s poštnino 55 kr. Simon Cregoreieeva zbirka pesmi. Cena lični izdaji 30 kr. Ant. funtka izbrane pesmi. Cena lični izdaji 50 kr. Fagtiaruzzi-Krilanove poezije (dve knjigi) in spisi v prozi. Cena vsem snopičem s poštnino 1 gld. 60 kr. Anton Jilodišev »Materin blagoslov". Cena s poštn. 18 kr. „€pizoda iz kulturne zgodovine goriške", ali košček zgodovine goriškega c. kr. gimnazija. Spisal mons. Andr. Marušie. Cena s poštnino 12 kr. »Slovanska knjižniea". Izhaja is. dan v mesecu. Do konca leta 1898. je izšlo 81 snopičev. Celoletna naročnina gld. 180. »Knjižniea za mladino". Izšlo je 24 snopičev. — Cena vsakemu snopiču je 25 kr. Kdor naroči vse snopiče, jih dobi po 20 kr. — »Salonska knjižniea", za odrasle, začela izhajati začetkom 1. 1897. I. zvezek „0 te ženske!" _ stane broširan gld. 1*10, vezan gld. 1*60. V kratkem izide II. in III. knjiga zanimive vsebine,; »Gluhonemi". Zgodovina in sedanja metoda njih vzgojevania. 350 strani velike osmine. Spisal Anton Rudež. Znižana cena gld. 1-30. »3ete noši". Sentimentalen roman. Cena 25 kr. »Ben-iCur", roman iz časov Kristusovih. Angleški spisal L. Wallace, poslovenil Podravski. Trdovezan gld. 1-65, mehkovezan gld. 130. »Kako je ravnati Z mlekom i" Slovenskim živinorejcem posebno udom mlekarskih zadrug spisal Milan Ivančie v Tolminu, 1 iztis 15 kr., 10 iztisov gld. 1. Trdo vezan &M. 1-90. py*nioit Mehko vezan gld. 1'80. P^CCKO-CjIOBHHCElft ClOBAPL (Kočni Rusko - Slovenski Slovak) m Kratka slovnica ruskega jezika (KpaTi«w rpaatM&raKa P^ccKaro AsukA) T kratkem izide „Slovensko-ruski slovar" in „rusko-slovenska slovnica".