184 KRONIKA MARIBORSKA KRONIKA (OD 1.I. DO 1. V. 1935.) Maribor je dočakal novo leto 1935 brez snega, ki pa ga je pokrival v novem letu tja do pozne pomladi. Položaj mariborskega življenja in rasti najlepše kažejo statistike za 1934. Mesto je napredovalo za 62 radioaparatov in doseglo število 1500. Mariborča nom je izdala oblast 2190 potnih listov, s katerimi so potovali največ v Avstrijo, potem v Italijo in nato v ČSR. Maribor je obiskalo 24.021 tujcev, med njimi 7283 inozemcev. Glavni kolodvor je zapustilo 504.179 (dnevno 1381) potnikov, dopotovalo pa jih je 556.028 (dnevno 1522). Blaga je odpravil glavni kolodvor 14.391 t, prispelo pa ga je 10.641 t. V blagovnem pro metu je bilo ocarinjenih 14.629 pošiljk, tranzitiranih pa 54.913. Skupaj je bilo z glavnega kolodvora od pravljenih 47.967 vlakov ali dnevno 132. Koroški ko lodvor je odpravil 73.022 potnikov, dopotovalo pa jih je 62.318. Blaga je prišlo na koroški kolodvor 32.701 t, odšlo pa 7822 t; k temu pa je treba prišteti koroški kolodvor kot režijsko postajo z okroglo 20.000 t režij skega blaga. Skupaj je koroški kolodvor odpravil 10.351 prometnih in nad 10.000 strojnih vlakov. V celotnem osebnem prometu Maribora moramo upo števati še Putnika, ki je odpravil 15.628 jugoslovan skih in 9952 inozemskih potnikov. Gasilci so nastopili pri 24 požarih, med katerimi je bilo 17 večjih. Reše valci so izvršili 1811 reševalnih voženj, na katerih so prevozili 14.034 km. Posamezni Mariborčan je plačal povprečno 1131 dinarjev davka; davčna uprava Ma ribor levi breg je morala terjati davke v 17.903 slu čajih z eksekucijo. Od monopolov omenjamo tobak, katerega so Mariborčani popušili za okoli 24,000.000 dinarjev, 137 primerov nalezljivih bolezni so zahte vali 3 smrtne žrtve. V času zime na prehodu v novo leto je imel Maribor 1575 brezposelnih, župnije izka zujejo 1179 rojstev, 871 smrtnih slučajev in 380 po rok, kar znaša prebitek napram 1933; vendar odpade prebitek na okolico tako, da je bilo v mestu samem 92 smrtnih slučajev več kakor pa rojstev. V cerkve nem pogledu se je izvršilo 1934 v Mariboru 85 pre stopov iz cerkve: 78 iz rimskokatoliške, 3 iz evangelj- ske, 2 iz pravoslavne in 2 iz starokatoliške. Primera statistike z letom 1933 kaže, da je mesto svoj položaj vzdržalo, da pa ni bilo deležno nikakega ali vsaj ne bistvenega napredka. V kulturnem pogledu je bila zima, kakor povsod, čas občnih zborov in internih manifestacij, zlasti ob letnic, ki marsikje oživljajo društveno življenje. V splošnem sledi kulturno življenje tradiciji tekočih del ter ne kaže preporodnih tendenc, razen v novih ustanovitvah. Jadranska straža je nadaljevala delo na izgraditvi doma v Bakru, 251etnico delovanja je praznovalo Ri- barsko društvo in Vincencijeva konferenca pri fran čiškanih, nadaljevala se je akcija za žensko realno gimnazijo in organizirala proti eventualni ukinitvi mariborskega učiteljišča. Narodno gledališče je upri zorilo četvero premier: R. Golouhovo Od zore do mraka, I. Šorlijeve Blodne ognje, A. Cerkvenikovo Kdo je kriv in P. Rasbergerjevo Prebrisani Amor. Gledališki diletanti so ustanovili 5. aprila Ljudski oder. Premireo je doživel tudi prvi film Maribor, katerega je na dolžini 1250 m izdelala zagrebška tvrdka Svetloton po iniciativi Mariborskega tedna. Poleg dovršitve tega filma, ki prikazuje Maribor v zgodovinskem, industrijskem, kulturnem, tujskopro- metnem in propagandnem pogledu pa so pripravljali zimski športniki SPD poseben zimskosportni film Pohorje. V glasbenem življenju pomeni višek po Narodnem gledališču organizirani koncert Z. Baloko- viča in koncertna prireditev Glasbene matice v pro slavo Modesta Musorgskega; desetletnico V. Par- move smrti je obhajalo Narodno gledališče z uprizo ritvijo Ulrika, grofa Celjskega. Zanimanje za glasbo pa je nazadovalo in so glasbeni krogi o tem tudi ob vestili javnost, da so pevski zbori v nevarnosti. Glas bena posebnost pa so bili obmejni šolarji - pevci s Kaple in Gradišča, ki so nastopili v Studencih. Likovni umetniki, organizirani v klubu Brazdi, so 24. marca otvorili razstavo v Celju, na kateri so na stopili slikarji Gvajc Anton, Jirak Kari, Klemenčič Dore, Kos Ivan, Košir Franjo, Mušič Zoran, Sirk Albert ter kipar Stoviček Vladimir. V Mariboru pa je za Veliko noč priredil Jadransko razstavo folklor nih slik in v manjši meri morskih pokrajin Stjepan Bakovič, katero je na Veliko noč otvoril v imenu mariborskih umetnikov dr. I. šorli. Umetniki so usta novili 8. aprila Umetniški klub v Mariboru, ki je zbral pod svojimi širokimi krili arhitekte, slikarje, kiparje, glasbenike, gledališke igralce, esejiste, pes nike in pisatelje bivše mariborske oblasti z namenom, smotreno razvijati mariborsko kulturno življenje in s tem ustvariti nadomestilo za izgubljeno kulturno aktivno Gorico. Nove ustanovitve so nadalje Filozof ski klub, ki je nastal 3. aprila pod vplivom ljubljan skega filozofskega društva, organizacija stenografov v stenografskem krožku, na političnem polju pa Ju goslovanska akcija, katere glasilo, tednik »Borba« pa je prenehalo izhajati 30. aprila s številko 16. V teko čem prosvetnem delu je igrala osrednjo vlogo Ljud ska univerza z rednimi predavanji, od katerih ome njamo 851etnico T. G. Masarvka, prirejeno v zvezi z Ljudsko univerzo ter slovenski literarni večer, na katerem so predvajali svoja dela Albrecht Fran, Golia Pavel, Gradnik Alojz, Koblar France, Kraigher Lojz in Kranjec Miško. V seriji predavanj omenjamo vedno pogostejša francoska predavanja. Umetna obrt je bila podana v novi zastavi pevskega društva Mari bor, katero je blagoslovil lavantinski vladika 28. apri- la; izdelale so jo mariborske šolske sestre ter je prva zastava, ki nosi portret A. M. Slomška. Novost za Maribor s prirodopisno in lepotično tendenco je bila akvarijska in terarijska razstava, organizirana od društva Aquarium v dneh 16.—25. marca v Banovin- ski hranilnici. Strokovna predavanja je organiziralo tudi Slovensko zdravniško društvo, redna tedenska vojaška predavanja je priredila vojaška oblast za rezervne oficirje, Okrožni urad za zavarovanje delav cev pa je za delavce priredil ciklus zdravniških pre davanj v prostorih požarne brambe. Večina koncert nih prireditev je bila v unionski dvorani, večina pre davanj pa v kazini. V znanstvenem delu je Muzejsko društvo razstavilo v muzeju najdbe F. Lorgerja iz rimske stavbe pri Šmarju pri Jelšah ter ugotovilo v Rušah ostanke predzgodovinske hiše; Zgodovinsko društvo pa je pridobilo bogato literarno in rokopisno zapuščino pokojnega zgodovinarja Matije Ljubše. Od književnih izdaj predstavljajo nivo Maribora poleg ČZN J. Jerajeva Cerkvena zgodovina in zbornik Slo venska krajina v redakciji V. Novaka. Največji kul turni dogodek Maribora pa je bil nastop bolgarskega pevskega društva Rodina iz Sofije, ki je pod dirigen tom Asenom Najdenovom priredilo koncert 17. marca. Po prisrčnem pozdravu na kolodvoru med sviranjem himen »šumi Marica« in »Bože pravde« in po impo- zantni povorki v mesto so si gosti na dan po koncertu ogledali dopoldne mesto, muzej in študijsko knjižnico, kjer jih je ravnatelj J. Glaser strokovno presenetil s sistematično razstavo slovensko-bolgarskih kulturnih stikov; popoldne so se povzpeli na Kalvarijo ter si z nje razgledali okolico. Dneva prvega bolgarskega obiska v Mariboru sploh, sta bila dneva manifestacij iskrenega bratstva. V obujanju spomina na blago- pokojnega kralja Aleksandra I. je bila organizirana vrsta romanj na Oplenac in največje med njimi, že- lezničarsko, je združilo okoli 900 oseb. Največja tekoča akcija pa je za spomenik kralju Aleksandru I. Ker ima za cilj postaviti v Mariboru monumentalni umet niški spomenik, jo moramo šteti h kulturnopolitičnim pokretom. Potem ko se je odbor pred novim letom ustanovil, konstituiral in izvršil vse predpriprave, je po novem letu izvedel podrobna tehnična dela za zbi ranje sredstev za spomenik. Idejni odsek odbora pa Detajl iz povorke Rodine s kolodvora v mesto Foto Fr Pivka Vhod v grajsko stopnišče v Mariboru je preštudiral prostor in vsebino spomenika, pri čemer se je večina odločila za likovni spomenik na Trgu Svobode, manjšina pa se je zavzemala za idejni spo menik na Piramidi. V razvoju mestnega življenja je v začetku 1935 ži velo mesto v znamenju novega proračuna in novega regulacijskega načrta. Za mesec januar, februar in marec so bile uveljavljene dvanajstine na stari pro računski podlagi, s 1. aprilom pa se je mestno pro računsko leto prilagodilo državnemu. Mestni občinski proračun za 1935/36 izkazuje 24,071.044 dinarjev do hodkov in prav toliko izdatkov. Doklade na direktne davke so bile znižane od 45 % na 40 %, zato pa so ostale mestu davščine na vozila in je bila neznatno zvišana uvoznina. Proračun Mestnih podjetij pa znaša 30,370.101 dinarjev prejemkov in prav toliko izdatkov. Največ dohodkov donaša mestni občini gostaščina, za njo pa doklade na neposredne davke. Mestnim pod jetjem pa donaša največ dohodkov (41'50 %) elek trično podjetje, največ izdatkov (50%) pa zavze majo obrestovanje, amortizacija najetih posojil, tok, odplačila in javne dajatve. Gradbeni urad je v načelu zaključil dela na novem regulacijskem načrtu mesta. Pomožna akcija za zimsko oskrbo potrebnih je pre hranjevala v Javni in Ljudski kuhinji 350 siromakov, ogrejevalnica pa jim je bila na razpolago dnevno od 8.—17. ure; poleg tega pa je pomožna akcija nudila delo brezposelnim tako, da je bila zimska beda od Mariborčanov odvrnjena. Socialno stanje Maribora kažejo odpusti delavstva, ki so nastopili (okoli 500 za mesec april) v tovarni Zelenka & Co., v Jugotekstilu in v Mariborski tekstilni tvornici. Novost je otvoritev novega poslopja za Borzo dela (4. januarja), otvoritev novega Grajskega kina (1. februarja), prevzem uprave uradniške nabavljalne zadruge v Celju po Nabavljalni zadrugi drž. uslužbencev v Mariboru, prevzem Prve mariborske mlekarne Adolf Bernhard po Avgustu Verbiču ali imenovanje Josipa Babica za ravnatelja Splošne stavbene družbe. V vrsto mestnopolitične ob nove bi morali šteti izvolitev novega predsednika ga silske mariborske čete Bogdana Pogačnika, v izgradi tev gospodarskega Maribora pa spada otvoritev po stajališča na Teznem dne 6'. januarja, s katero je bilo ustreženo težnjam, ki so živele od 1913. V gospo- KRON I K A 185 Foto Fr. Pivka 186 Blagoslov postajališča Tezna, dne 6. januarja 1935. Foic Benet darskih organizacijah se je stopnjeval odpor trgovcev proti prodajanju blaga tovarniškim nastavljencem v industrijah, ker to s svojimi posledicami negativno vpliva na razvoj manufakturne trgovine. Speceristi so se pripravili za ustanovitev zadružne organizacije v svrho skupnega zadružnega nakupovanja blaga en gros, po iniciativi F. Lupše pa se je v cilju pospeše vanja jugoslovansko - siamskih gospodarskih stikov ustanovil v Mariboru Jugoslovansko - siamski komite. V svrho interesnega zastopstva in tehničnega izpo polnjevanja so se organizirali damski frizerji. Na meščenci pa so realizirali ustanovitev Društva zdru ženih zasebnih in trgovskih nameščencev. Kvalitetno mariborsko restavraterstvo je pokazala tudi letos že tradicionalna kulinarična razstava v hotelu pri Orlu. V okviru mestnega in meščanskega razvoja vidimo izgraditev mesta v kanalizaciji Kosarjeve ulice od Smetanove do Drave, Mejne ulice od Drave do hišne štev. 22, napravo kanalskega iztoka v Klavniški ulici in okoli 20 m kanala v Magdalenski ulici, ki je odcep kanala v Frankopanovi ulici. Z drevorednimi drevesi so bile zasajene Pohorska cesta in Danjkova ulica ter Aleksandrova cesta ob nastajajoči promenadi. Cestišče je bilo izgrajeno v Kosarjevi ulici med Smetanovo ulico in Koroško cesto, v Kraljeviča Marka ulici je bil izvršen odkop za napravo cestišča, v Dvofakovi ulici pa reguliran vogal. Ob Magdalenski ulici je mesto pričelo z odkopom parcele, kjer bodo stala nova po slopja za osnovno in meščansko šolo, kateri bo mestna občina poleg drugega Mladinskega doma postavila kot materialni spomenik kralju Aleksandru I. in za kar so se vršila upravno- in finančnotehnična preddela. 18. januar 1935 je važen za izpopolnjevanje mari borskega tujskega prometa, ko je po zaslugi Zveze za tujski promet v Mariboru Generalna direkcija držav nih železnic dovolila obiskovalcem pohorskih planin skih postojank tarifne ugodnosti višinskih klimatič- nih letovišč. Zanimanje za našo pokrajino so poleg Putnika in Zveze za tujski promet dvigala turistična predavanja v okviru SPD ter smučarske prireditve za Tremi ribniki, na skakalnici v Betnavi, sokolska smu čarska tekma na Pohorju ali smučarska prireditev pri Sv. Lovrencu v Puščavi. Razvanjsko tujskoprometno KRONIKA društvo je otvorilo 7. aprila avtobusno zvezo Mari bor—Razvanje. Pred nadaljevanjem so dela na po horski cesti. Z neuspehom je končala akcija, pridobiti finančna sredstva iz zamrzlih inozemskih vlog za zgradbo pohorske vzpenjače. župnijska akcija pa je izvršila preddela za obnovitev cerkvice sv. Barbare na Kalvariji. Avstrijski hitlerjanski begunci so prihajali še redno preko meje, četudi v manjšem številu, nakar so jih mariborske oblasti dirigirale v Zagreb. S tem političnim položajem na meji je Avstrija zvezala vrsto nasprotovanj obmejnemu prometu, ki je radi tega nazadoval in čemur so morale tudi jugoslovanske oblasti odgovoriti s protiukrepi. Politično je Maribor živel v nevtralnem in mirnem predvolilnem razpoloženju, ki so lokalno pripravile v januarju volitve obratnih delavskih zaupnikov v mariborskih tovarnah in ki so končale s preokretom na desno. Lokalni pokrajinski čut je oživel, ko se je pojavil pri rastočih cenah domačega vina v posa meznih mariborskih gostilnah banačan; okoliški vi nogradniki so zagrozili z bojkotom gostilnam, ki točijo banaško vino. Vrsta zborovanj je dokumenti rala za Maribor kot središče naše agrarne produkcije: Zborovanje Udruženja sadnih eksporterjev in izvoz nikov, na katerem je bil v posledicah neuspele letoš nje kampanje sadnega izvoza prenovljen odbor in nato ustanovitev samostojne organizacije izvoznikov sadja, ki je 6. aprila izvolila pripravljalni odbor in izrekla težnjo, delovati skupno s Kmetijsko družbo. Strokovno kmetsko zborovanje 26. marca je obrav navalo naš vinogradniški, živinorejski, sadjarski in gozdarski položaj ter tako programatično in podza vestno poudarilo, da je pravo agrarno središče Drav ske banovine Maribor; ker nobeno drugo večje slo vensko mesto nima v svoji okolici razvitih vseh kme tijskih panog (gozdarstvo, vinogradništvo, sadjarstvo, živinoreja, poljedelstvo), kar je zbrano edino v Mari boru. Za bodočnost Maribora in zlasti njegove trgo vine je to danes še zakrito dejstvo potrebno poudariti proti sedanjemu izključnemu poudarjanju industrije. Dravskopoljsko okolico so razburjali izredno pogosti požari, Maribor sam pa je obiskal v noči od 29. na 30. marca silovit ciklon. 29. se je proti mraku nebo zatemnilo in proti 19. uri je začel pravi orkan, ki je razkrival hiše ter metal žlebove raz nje, trgal re klamne deske, raztrgal večino telefonskih žic, poško doval v Orešju dimnike ter zavil v temo s kratkim stikom magdalensko mesto. Moč viharja ponazoruje najbolje primer, da je veter utrl na Veliki kavarni Smuški teren v mariborski okolici. (Sv. Urban) Foto Benet KRONIKA veliko okensko šipo. Prirodno veličastni in divji so bili pogledi na jugu od Maribora na falski visoki vod s kratkim stikom. Nov zoološki pojav v mariborski okolici je pižmarka, ki se je za prvimi lanskimi pri meri v ščavniški dolini pojavila najprej pri Sv. Bol- fenku, v začetku aprila pa v Dravski dolini pri Fali. Za potek ptičjih letov zanimiva je tudi ugotovitev, da je bila 19. aprila ustreljena pri št. Janžu na Dravskem polju postolka, ki je imela na nogi obroč od dne 12. junija 1934, pritrjen v Kaltbachu v švicarskem kantonu Luzernu. Pretresljivo na meščanstvo in ne gativno na zunanji ugled Maribora je vplivala tra gična smrt delavca Avgusta Kelneriča 17. aprila, ki je izdihnil po 73 urah, zasut pri delu v vodnjaku na Pobrežju. Nesolidni običaji, ki so sledili lanski aferi Kmetijske eksportne zadruge s primeri zavarovalnih družb za življenje: Splošno gospodarsko društvo, Edi nost, Naprednost in Sloga pa kažejo, da so poleg pozi tivnih velemestnih vzorov našli v Mariboru tla tudi negativni. Od Mariborčanov so se za vedno poslovili Halbvidl Andrej, hotelir in organizator kolesarstva, ki je umrl 21. februarja v Laznici; nadalje profesor dr. Franc Rostohar in pasar Karel Tratnik. Rostohar Franc se je rodil v Mariboru 4. ok tobra 1884, kjer je tudi umrl na posledicah svetovne vojne 26. marca 1935. Po maturi v Ljubljani 1904 in odsluženem enoletnem vojaškem roku istotam je po slušal v Gradcu klasično filologijo ter končal študije z doktoratom 1909 in usposobljenostnim izpitom 1911. Prvo leto je služboval na meščanski šoli v Krškem, od 1912 do svetovne vojne pa na gimnaziji v Gorici; po vojni je služil do smrti na mariborski klasični gimnaziji. Aktivno se je udejstvoval v strokovnih uradniških organizacijah, pri osrednji skupini držav nih uradnikov, Profesorskem društvu, stanovanjskih najemnikih, predhodniku Nabavljalne zadruge pri Samopomoči in pri Dijaški kuhinji. Politično je na stopal v bivši narodni socialistični stranki in bil njen zastopnik v prvem jugoslovanskem mestnem svetu, kjer si je pridobil zasluge za organizacijo študijske knjižnice. Zadnjič je politično nastopil kot kandidat za mesto Maribor pri volitvah v oblastno skupščino. Bil je v družbi prijeten tovariš, v šoli pa dobra duša. Tratnik Kari spada v vrste predvojnega Mari bora. Po rodu je Gorenjec, rojen 30. novembra 1869 v Nevljah. 1882—86 se je učil zlatarstva in srebrar- stva v Ljubljani pri Schreinerju in njegovem nasled niku, svojemu bratu Leopoldu, kjer je bil dve leti tudi pomočnik. 1888—89 je delal v srebrarski indu striji (Rumwolf, Hermann) na Dunaju in Berndorfu, nato pa je vodil bratovo novo podružnico v Mariboru, Stolna ulica št. 1. L. 1894. je prevzel bratovo podruž nico, jo razvijal kot samostojno podjetje ter ga ob zi davi nove hiše Stolna ulica št. 1 preselil v Orožnovo ulico št. 5. V predvojni dobi je bil čitalničar in član njenega pevskega zbora, sotrudnik društva katoliških pomočnikov in katoliških mojstrov ter kršč. delav skega društva. Pri volitvah v deželni zbor 1908 je bil slovenski števni kandidat za Maribor, ob kateri pri liki so bili nalepljeni v mestu prvič slovenski, dvo- 187 Dr. Fran Rostohar Karel Tratnik jezični volilni letaki. Po vojni je bil podpredsednik mariborskih urarjev. Kot obrtnik je delal v predvojni dobi razen za domače kraje zlasti za ameriške sloven ske naselbine, Madžarsko in Hrvatsko. V povojni dobi pa je razširil delokrog proti vzhodu, kjer imajo danes njegove izdelke do Visa, Dubrovnika, Mostarja, žepč, šabca, Pančeva, Petrovgrada in Subotice; Tratnikov izdelek je največji svečnik v Jugoslaviji, v Murski Soboti. Kot vesela in družabna narava je bil priljub ljen pred vojno v petju med prijatelji, h katerim je štel zgodovinarja M. Ljubšo in pesnika A. Medveda; po vojni pa predvsem v planinstvu. Umrl je v Mari boru na raku 31. januarja 1935.