UVODNIK Katedra še vedno živil Neizpodbiten dokaz za to je številka 3, ki jo imate v rokah. Kljub temu, da so'mas ftekateri sodelavci „nenadoma" zapustiti« smo in bomo preživeli. Čeprav nekateri postavljajo nivo mariborske študenta-rije na nivo Jane in Antene in dajejo v ospredje Katedre razvedrilno funkcijo (humor, križanke, . . .), KATEDRAŠI vztrajajmo pri konceptu družbeno angažirane Katedre. Ne moremo se strinjati z mnenji, da se naj ne bi ukvarjali s širšimi družbenimi problemi. (Za to so strokovni časopisi???). Menimo, da ni- le študentskih problemov, so le družbeni problemi, ki bolj ali manj zadevajo študente. Nihče nam nima pravice določati, s katerimi problemi se lahko ukvarjamo in kateri problemi za naš časopis niso primerni. Tudi v prihodnje se bomo konstruktivno ukvarjali z vsemi družbenimi (našimi) problemi. Žal nas nekateri „višji" forumi upoštevajo le takrat, ko nam razlagajo, katere akcije je treba podpirati, in kje bi se naj angažirali. Kako si naj drugače razlagamo dejstvo, da se nas niso spomnili, ko je Maribor obiskal izvršni sekretar CK ZKJ za informiranje, tovariš Lolič. Nihče se ni spomnil, da bi nas povabil (ali vsaj obvestil) na razgovor, ki ga je omenjeni tovariš imel z novinarji, člani Zveze komunistov, pa čeprav nas je v uredništvu Katedre večina komunistov. čeprav se marsikdo ob pogledu na naš pravilnik o honoriranju samo pomilovalno nasmehne, in nam je težko najti pišoče entuzi-jaste, saj je vsako delo na študentskem servisu precej bolje plačano, ne bomo omagali. Naslednja postaja na naši poti je proletarska številka Katedre, ki jo boste lahko brali sredi maja. KATEDRAŠI 00 ZSMS ŠTUDENTSKI DOMOVI MARIBOR ANKETA 0 PROBLEMATIKI V ŠTUDENTSKIH DOMOVIH 1. SPOL: ženski 507 moški 486 skupaj 998 2. DOM: 1., 2., 3., 4., 5., 6.a, 6.b 3. LETO BIVANJA V ŠD: 1., 2., 3., 4., in več 4. LETNIK ŠTUDIJA: 1., 2., 3., 4., absolvent 119 pavzi ra n 7 brez statusa 20 5. DOBIVAM ŠTIPENDIJO: a) ne 433 = 43,6 % ' b) kadrovska 314 = 31,6 % c) iz združenih sredstev 254 = 25,6 % 6. PREHRANJUJEM SE: a) v menzi ŠD ali po šolah večkrat 6,1 % včasih 21,5 % skupaj 72,4 % b) po drugih obratih družbene prehrane večkrat 7,8 % včasih 16,5 % nikoli 75,7 % c) obrok si kuham sam večkrat 48,1 % včasih 23,6 % nikoli 28,3 % 7. RED IN DISCIPLINA V DOMOVIH: a) v domu lahko nemoteno študiram 44,7 % b) večkrat so hrupne zabave tudi po 22. uri 33,6 % c) dežurstva ne opravljajo vsi stanovalci redno in vestno 27 % d)zahtevam,da se red in disciplina v domovih , poostrita 36 % 8. KAKO STANOVALCI PAZIMO NA DROBNI INVENTAR JN OSNOVNA SREDSTVA: *a) znamo paziti 25 % b) preveč teh stvari sami uničimo 48 % c) izredno slab inventar — tudi novejši 27 % 9. KAKO STANOVALCI SAMI PAZIMO NA ClSTOCO: a) na čistočo pazimo zmeraj 32,3 % b) večkrat preveč sami zamažemo 38,8 % c) odvisno od skupin in posameznikov 28,9 % I 10. DELO ČISTILK: a) čistijo nam dobro 43,8 % b) delo je večkrat slabše opravljeno 35,8 % c) z delom čistilk nisem zadovoljen 20,6 % d) kakor kdaj 8,8 % 11. DELO SERVISERJEV: a) delo opravljajo dobro 26,8 % b) večkrat dela ne opravijo vestno 29,8 % c) z delom serviserjev nisem zadovoljen 30,8 % d) serviserje je treba iskati po bifejih 11,6 % ' 12. REŽIM KURJENJA: a) kurijo nam dobro dobro 35,2 % slabo 15,2 % kakor kdaj 49,6 % 13. PROBLEM TOPLE VODE: a) voda je primerno topla 25,2 % b) večkrat ni tople vode 55,4 % c) slab režim tople vode 19,4 % 14. INFORMIRANOST V DOMOVIH: a) z informiranjem sem zadovoljen 38,4 % b) informacij večkrat ni 30,1 % c) potrebujemo informator 25,2 % d) informacij sploh ni 6,3 % APRILSKE IGRE '83 KONČANE ŠTUDENTJE VTŠ PREMOČNO PRVI! V četrtek, 14. aprila 1983 smo študentje mariborske univerze zaključili s športnimi srečanji v okviru APRILSKIH IGER'83. Ogromno število študentov je za dva tedna odložilo skripte in se posvetilo športnim igram, nekateri aktivno, nekateri pa kot gledalci. Vse šole (VEKŠ, VTŠ, PA, VAŠ in VPŠ) so se potrudile, da so nastopale z najmočnejšimi ekipami. Tako smo imeli priložnost tekmovati z mnogimi mariborskimi vrhunskimi športniki, kot so: Kek, Frank, Rožanc, Močnik, Zvezda Peljušič, Ksenija Pregl, Aleksandra Bezjak ... in še in še bi lahko naštevali. . Tudi letos ni bil nihče kos VTŠ-ju, ki je bil premočno prvi. Ogorčen boj se je bil za drugo mesto, ki je bilo oddano komaj zadnji dan tekmovanj in sicer PA-ju. Ekipa VEKŠ-a se je morala zadovoljiti s tretjim mestom, za ekipi VAŠ-a in VPŠ-ja pa velja, da če bi bili samo malo bolj zainteresirani, bi bila srečanja še mnogo bolj zanimiva. Vsa tekmovanja je odlično organizirala zveza študentskih športnih društev. Posebej pa smo veseli, da se vedno več študentov udeležuje te vsakoletne športne manifestacije študentov. Ekipe, ki so zmagale v malem nogometu, košarki in odbojki se bodo v petek, 6. maja v Mariboru pomerile z ekipami ljubljanske Univerze. Marko Kranjčič REZULTATI 1. PLAVANJE 1. VTŠ 5543 točk 2. PA 3967 točk 3. VEKŠ 3577 točk 4. VPŠ 902 točk 5. VAŠ 369 točk 2. NOGOMET 1. PA 7 točk 2. VEKŠ 6 točk 3. VTŠ 5 točk 4. VPŠ 2 točki 5. VAŠ 0 točk 3. TENIS 1. VEKŠ 4 točke 2. VTŠ 2 točki 3._4. VPŠ 0 točk PA 0 točk 4. ŠAH 1. VTŠ 14 točk 2. VEKŠ 9 točk 3. PA 8 točk 4. VAŠ 6 točk 5. VPŠ 3 točke 5. KOŠARKA 7. ROKOMET moški moški 1. VEKŠ 1. VTŠ 2. VTŠ 2. VAŠ 3. PA 3. VEKŠ 4. VAŠ 4. PA 5. VPŠ ženske 1. VEKŠ ženske 2. VTŠ 1. PA 3. PA 2. VTŠ 4. VPŠ 3. VEKŠ 5. VAŠ ■*8. ATLETIKA 6. ODBOJKA 1. PA 14.559 točk moški ' 2. VTŠ 7284 točk 1. VTŠ 3. VEKŠ 3515 točk 2. PA 3. VPŠ KONČNI VRSTNI VEKŠ diskvalificiran RED APRILSKIH ženske IGER '83 1. VEKŠ 1. VTŠ 112 točk 2. VTŠ 2. PA 96 točk 3. VPŠ 3. VEKŠ 92 točk 4.-5. PA 4. VPŠ 36 točk VAŠ 5. VAŠ 28 točk PRIPOMBE d? 'o. -O) %% Ф. \\ o % ■o %. •o 05, \% & ® '<4 % w v> % 9, 4 NS% 'h nit,- v%- c ° %, 4 Oo/ZcS-j, Vi r , ' 0/j>/ D'irne'Z Sfl "e u^ln<> _ -„ss « ' ЧјЧц, z o«,-------------------------- L* . % & % % CD *" o_ CD 7Г O CD D CD Seru/se, 'Z Rel° s*n,iseriev bZlkop„| , sa> “ro dve DoJng°leno p°znejši de- 13. Potrebna reorganizacija dela. 1. Krivci so znani — naj se javijo! 2. Kako stanovalci pazimo na čistočo? — večkrat preveč sami zamažemo (nekateri pač nimajo dobre prebave) 3. Delo čistilk? — čistijo nam dobro (lahko bi bile mlajše) 4. Z energijo se obnašamo, kot da so S D nad naftnimi vrelci 5. Hudo je za tistega, ki je bil v vojski in se ni navadil mrzle vode! 6. Serviserji so popolni duhovi, materialno obliko dobijo le v bifeju! 7. Delo čistilk? — delajo isto kot vsi ostali delavci (3 ure efektivno) 8. Delo higienske komisije je preveč rutinersko in ne upošteva posameznikove želje po svobodi ter oblikovanja identitete dobrega samoupravljalca temelječe na prostem razvijanju človekovega duha. Obvezno dežuranje je nepotrebno saj tam, kjer je tako razvita družbena samozaščita in zavest ni potrebna takšna oblika družbene lastnine. 9. Kako stanovalci pazimo na red in čistočo? — manjšina kvari ugled večini — disciplina? (ko je si lahko srečen) 10. Delo serviserjev? — lahko bi večkrat prišli, mogoče bi se spoznali? 11. Mislim, da nas s toplo vodo le izigravajo. 12. Dokler ne bomo enotni, bomo imeli administrativno upravljanje domov. Potrebam DPO nekateri sledijo kot majhni otroci. % S) “ 3 S- =5' ® ‘5Г ? n ® S 3 3® 7Г 05 Л o 03 O —: (/}< "O 7C o < O СЛ Q.-D CD O" O -J • i N 03 O TJ, O < O CL O ro TJ o O) r-¥ 03 < D O) 7Г CD C/) O D CD N 03 ■o 0) "O D r+ CD 7Г СЛ —I S- c CJ n O) or СЛ =5* CD ■D o "O i-:2 I S ^ 3 O) — < _ |o o СГ o< 03 сл D O o CL ■o O STANOVALCEV MLADINA MARIBORA MARIBORČANOM Proslava v počastitev dneva mladosti, Mladina Maribora Mariborčanom, bo letos že 11. maja ob 17 uri. To prireditev bodo namreč združjli s prihodom štafete ki pride v Mariborokoli 18. ure. Toda tudi lani, predlani in še prej, je bila ta proslava pred 25. majem, čeprav ni bila združena s prihodom štafete. Sicer je res, da je ves mesec maj mesec mladosti, pa vendar bi radi mladi proslavili svoj praznik, 25. maj, radi bi, da bi to bil res naš praznik in da bi ves dan imeli kaj početi, in to ne vsak zase, ampak skupaj. Tudi letos 25. maja ne bo nobene proslave, prireditve ... Sicer Da. kaj bi mi sploh radi? Saj bodo vendar proslave po šolah, zvečer se bomo usedli pred televizor in si ogledal^osrednjo proslavo iz Beograda, to pa je več kot dovolj, ali ne? Nekaj pa se le premika na boljše. Ce smo lani takoj po prireditvi Mladina Maribora Mariborčanom odšli domov, ker je to bilo vse, kar so nam pripravili, si bomo letos pred proslavo lahko ogledali odkritje spomenika padlim borcem športnega kluba Branik po proslavi pa nas čaka koncert mariborskih rock skupin, ki se bo začel približno ob 18.30 in bo trajal do 22 ure. Ves mesec se bomo lahko udeleževali prireditev, ki so jih pripravili v Centru za prosti čas. Na sami proslavi bo sodelovalo skoraj deset odstotkov mariborske mladine, kar je gotovo veliko. Nehote pa se nam vsiljuje vprašanje, koliko je med njimi takih, ki sodelujejo samo zato, ker jim v času vaj ni treba v šolo? Za proslavo bodo (oz. bomo) porabili milijon in pol novih dinarjev, ljudje bodo očarani, kako lepo prireditev so jim mladi spet pripravili, mi pa smo tudi lahko srečni, kako lepo Mestna konferenca ZSMS skrbi za nas, saj so nam pripravili celo koncert. Resda je že 11. maja, ampak saj nismo naredili nič takšnega, da bi lahko zahtevali proslavo prav 25. maja, ko praznujemo Dan mladosti. Sicer pa, ali si takšen praznik soloh zaslužimo? P. s. Jaz mislim, da s[ga. Mladi so (pa tudi smo) že večkrat dokazali, da znamo in tudi hočemo delati, samo vzpodbuditi nas je treba, nam pokazati, da smo potrebni in nam zaupati. MIRJAM J smo izredno žejni prispeli do gostiteljev, naših vrstnikov, ki sojih nekateri naši člani navdušeno pričakali s čutaricami in vodnimi pištolami, katere pa so bile nabite z drugačno tekočino, in takoj vzpostavili pristen kontakt, ki so ga nekateri od domačinov najbolj pa Sima, neumorno gojili do našega odhoda No, nastanili so nas v študentski dom, ki je bil popolnoma obnovljen in pred nami ni v njem stanoval še nihče. Menim, da ne rabim posebej poudarjati, da so nam naši gostitelji dali na razpolago najboljše, kar so imeli. Ne bom se posebej spuščal v opisovanje teh prostorov, toda vsakega stanovalca mariborskih domov, ki negoduje in se pritožuje nad udobjem v le-teh, bi poslal na ogled domov v Romuniji in ga potem poslal nazaj v njegov hotel, kar naši domovi v primerjavi z romunskimi dejansko so. Temišvar je zanimivo mesto, v katerem nobena stavba nima več kot 4 nadstropja Slovi predvsem po svojih ogromnih cvetličnih nasadih in parkih, ki pa žal v času našega obiska še niso ozeleneli. Štajerska na romunski način V veselem razpoloženju in polni pričakovanja smo se vozili po Temišvarskih ulicah, iščoč naše romunske gostitelje. »Pbgled na levo«, smo zaslišali iz ospredja avtobusa in zagledali prizor, ki ga v Jugoslaviji v zadnjem času več nismo vajeni. Dacia do dacie,? v vrsti, dolgi prav gotovo dva kilometra, in vsi so čakali na bencin. Po takšnih vrstah sodeč torej nafte, ki so jo v zadnjem času odkrili v Romuniji, še niso pričeli črpati ali Da odteka neznano kam. Pb krajših zapletljajih ob katerih se je vsiljeval vtis, da nekateri naključni sprehajalci, ki smo jih povprašali za pot, bolje obvladajo srbohrvaščino, kot člani naše delegacije in ob krajšem postanku na avtobusni postaji, kjer smo kudovci v veselje navzočih potnikov izvedli — vsekakor ob zvokih frajto-narce — delitev značk in nalepk, Mogoče smo prav zato dobili vtis, da smo v sivem in nekako neizrazitem kraju, mogoče so k femu pripomogli prebivalci, ki vedno stojijo v nekakšni vrsti, pa naj bo za pivo, kruh ali karkoli drugega Za vesele Štajerce pa je bilo največje razočaranje naslednje boleče spoznanje — skoraj nikjer nobene gostilne. In še v teh redkih so točili še redkejšo kavo iz cikorije in nekakšen vinjak. Piva, vina in ostalih pijač (za abstinente — sokov nimajo), ni bilo moaoče dobiti. No, preko novih prijateljev smo le odkrili neke trgovine, kjer smo se oskrbeli. Ob vsakem napornem nastopu vsak folklorist izgubi ogromno tekočine, ki jo je vsekakor treba nadomestiti. Žal smo imeli od planiranih nastopov le dva — v kulturnem domu in v študentskem naselju. Za ostala dva nastopa, ki bi jih morali imeti v dveh manjšinskih srbskih vaseh, organizatorji niso dobili dovoljenja iz Bukarešte. To nas je razžalostilo, najbolj pa je potrlo srbske rojake, ki so nas željno pričakovali. Naš prijatelj Sima je ves čas govoril: »Ima vola da okrenemo, pa piliči, vino ...« No, zato pa smo se toliko' bolje odrezali na nastopih, ki smo jih izvedli. Romuni so nas primerjali z jugoslovanskimi profesionalnimi skupinami kot so Kolo, Lado in tako naprej, kar pa je po mojem skromnem mnenju malce pretirano. Najbolj je vsekakor vžgala Štajerska s standardnimi norčijami naših maskot, vrtnih palčkov Šveda in Donze. Uradno delegacijo UK smo na srečo videvali le bolj poredko. Da jim na njihovih pohodih ni moglo biti posebno prijetno smo ugotovili tudi sami, kajti ogledali smo si vse temišvarske šole in prehodili mnogo kilometrov. Vendar pa to ni moglo zmotiti podpredsednika Gorazda, agronoma z dušo in telesom, da si ne bi peš ogledal še vseh 25 hektarov Obdelovalne zemlje v okviru agronomskega inštituta Kupiti v bistvu nismo mogli ničesar, razen ličnih prtičkov in majic. Naš drugi tovariš Vaško pa je kupil od uličnega menjalca lep zavitek časopisnega papirja za borih 1.800,00 din. Vsekakor lepa menjava, ki se ji je približal le še naš šofer, ker je, verjetno v zbirateljski st rasti, tako je vsaj zatrjeval, kupil za 4.000,00 din romunskih lejev, ki pa žal že vrsto let niso več v obtoku. Kakorkoli, lep spomin. * Najzanimivejša stvar, ki smo jo vsak dan lahko opazovali skozi okna, je bil pravi pravcati stolp za črpanje »nafte sredi študentskega naselja Združno smo ugotovili, da stoji tam verjetno zaradi boljšega počutja velikega števila arabskih študentov, katerih mercedesi so bili polni raznih pijač in, ki z preprodajo le-teh kar dobro žive. Vsekakor jim gre zasluga, da Kudovci niso trpeli pretirane žeje. Gostovanje se je torej vredu izteklo, toda bodite prepričani, da smo se krepko oddahnili, ko smo prestopili mejo in bili spet na naših tleh. Vsekakor, izredno poučno potovanje, da človek vidi, kaj ima in kaj bi lahko imeli. GOGO NAJDENČKI IN NORCI Ko ste se sprehajali po mestu, ste gotovo opazili plakate, ki so vabili na premiero Jovanovičeve igre »Norci«. Verjetno ste se vprašali, kdo so ti Najdenčki in kaj so nam pripravili? Mogoče ste celo odšli pred stari. VEKŠ, da si jih ogledate od blizu. Za tiste, ki tega niso storili in za tiste, ki bi o njih radi izvedeli kaj več, pa smo pripravili tale razgovor. Gledališka skupina Najdenčki, ki deluje na VEKŠ-u, se nam je predstavila že lani z enodejanko »nemogoče. Z Najdenčki smo se pogovarjali dan pred premiero. O tem, zakaj so se odločili ravno za to igro in o težavah ki so jih imeli ter o pričakovanjih pred premiero, so jaovedali tole: »Za Jovanovičeve »Norce« smo se odločili iz več razlogov. Igra nam je blizu, ker so v dogajanja vpleteni tudi študenti. Igraje kritika družbe, pasivnosti in nezainteresiranosti. To stanje je treba spremeniti, гзкај je potrebno ukreniti, kajti ljudem niti njihove pravice nič ne pomenijo, kaj šele dolžnosti. To nekaj je v Jovanovičevi igri revolucija, ki kljub temu, da jo izvedejo »pobegli norci«, pomeni korak naprej. Ideja igre je pozitivna, konec je celo optimističen. Jovanovič simbolično nakaže rešitev v bodočnosti, mi pa združujemo sedanjost in prihodnost. Mislimo namreč, da že zdaj lahko kaj spremenimo. Pravzaprav vidimo v igri način, s katerim lahko ljudem posredujemo svoje misli, svoje doživljanje sveta, ki ga ne znamo ali ne moremo izraziti na drugačen, standarden način. Prepričani smo, da ima angažirano amatersko oz. eksperimentalno gledališče veliko perspektivo. To je pravzaprav ena oblika družbeno politične aktivnosti, ki še nima negativnega predznaka, kot gaimajo druge oblike. Ljudje namreč ne upoštevajo DPO, jim ne zaupajo, ne vidijo v njih svojih organizacij. Neprestano govorimo o nezainteresiranosti' študentov in celotne mladine. Mladi pa so aktivni, treba jih je le na pravi način pritegniti. Prepričani smo, da smo s svojim celoletnim delom—vadili smo po 10 ur na teden — naredili več, kot če bi ZSMS organizirala 26 seminarjev na temo »Pasivnost študentov«. Navsezadnje je že to nekaj, da v naši skupini aktivno deluje 21 študentov. Celotno predstavo smo pripravili sami, brez pomoči od zunaj, razen kjer je bila ta pomoč nujno potrebna. Šola nam je dala na razpolago prostor za vaje, potrebovali pa smo tudi scenske pripomočke. Ta problem smo rešili tako, da je naša scena res minimalna. Osnova scene je ulični vogal, ki smo ga dobili od mariborskega gledališča Precej -težav smo imeli tudi z zasedbo vlog. V Jovanovičevi igri nastopa 25 ljudi, večina vlog fja je moških. Toliko ljudi nikakor nismo mogli dobiti, razen tega pa nismo imeli dovolj fantov. Zaradi tega smo vloge združevali, nekaj moških vlog pa smo spremenili v ženske. S tem smo igro sicer spremenili, mislimo pa, da je ideja igre ostala enaka kot prej. Premiera igre bo v Mariboru pred starim VEKŠ-om, potem pa bomo 9. maja v okviru aprilsko-majskih prireditev nastopili na Rotovšekm trgu. Nastopili bomo tudi v Murski Soboti, Ljubljani in upamo, da še kje. Predvsem pa bi radi nastopali po šolah, mariborskih pa tudi drugih. Upamo, da bo premiera uspela in upamo, da ne bo ostala brez odmeva. Ne želimo si trepljanja po ramenih, češ, fino da nekaj počnete, ampak si želimo čimveč objektivne kritike.« Premiera, in to zelo uspela premiera, je za nami. Režiser, igralci pa tudi tehnično osebje, so svoje delo izvrstno opravili. Na .začetku predstave je še bilo nekaj treme, ki pa je kmalu izginila. Nekateri igralci so bili sprva malce pretihi, vendar ne dolgo. Tudi način igre se je med predstavo spreminjal. Videli smo lahko, kako so igralci prehajali od igranja neke igre k doživljanju tega, kar so igrali. Počasi so postali eno z liki ki so jih predstavljali in so nehali biti študentje, ki so naštudirali igro. In ravno to je vzrok, daje igra pustila na gledalcih močan vtis. Tudi vedenje gledalcev se je spreminjalo hkrati s potekom predstave. Na začetku je še bilo nekaj vmesnih pripomb, smeha, potem pa so se tudi gledalci vživeli v dogajanje na odru. Vladala je tišina in gledalci so napeto, lahko bi rekli zamišljeno, spremljali igro. Pi epričana sem, da je igra dosegla svoj nanen, in da se je marsikdo zamislil nad svetom, v katerem živi. Igro si je ogledalo ogromno ljudi in mislim, da se Najdenčkom ni treba bati da bo predstava ostala brez odmevov. Pa še ena zanimivost: ideja o gledališki skupini Najdenčki se je porodila med študenti samimi, ki so si želeli igrati in so zato ustanovili gledališko skupino. Ko so začeli z delom, niso marali nobene pomoči, niti denarne, tako da so lani svoje delo financirali iz lastnih žepov. Sčasoma jim je igra postala sredstvo izražanja in postala pomembnejša od vsega ostalega. Upamo, da Najdenčkom ne bo pošla sapa, in da nam bodo predstavili še več |Dodobnih iger. Mirjam Šega NAJDENČKI DUŠAN JOVANOVIČ O R C I ZGODOVINSKA IGRA ’83 Režija: BOJAN JABLANOVEC IGRAJO: Tina JANITA LABAS Violeta Duks _ Zorči _ Mirko _ MARINKA JERMAN BRANKO GREGANOVIČ ________ FERI NOVAK DARIO VARGA Manca Organ javne varnosti VLASTA SOVINO MILAN GRAH Norci: JOSIP PINTAR JANEZ JEMEC FRANC KIKEC ANDREJ FRAS Ton: RIKO KOLMANIČ KDAJ? Frizerki: MARJANA ZIMET MIRJANA POCAJT Luč: SILVESTER GRGURIČ Množica: MARJANA ČINČ TANJA LISEC ROMANA ZVER SANDRA LEBARIČ VALERIJA ŽALIG Maska: MIRJANA POCAJT KJE? з NEZAPOSLENOST... Vse bolj zaskrb|ujoče narašča nje nezaposlenosti, struktura nezaposlenosti in napori za odpravo le te v težki gospodarski situaap. v kateri se nahajamo, so razlog in povod številnim razpravam, problemskim konferencam in posvetom, ki jih zasledimo v zadnjem času. Posvet na Višji pravni šofi T3. 4. 1983 je prav tako del aktivnosti in naporov za odpravo nezaposlenosti, kot izhodišče pa je služi dokument Komisije zveznih družbenih svetov: „Vprašanja zaposlenosti in smernice dejavnosti za njihovo reševanje". še vedno praktično polno zaposlenost. ter SAP Kosovo, kjer je stanje na področju zaposlovanja na mbu katastrofe, saj je zaposlenih le 11 odstotkov prebivalstva (kar po mednarodnih primerjalnih podatkih pomeni — v običajnih primerih — izredno krizno situaoio). Vst konkretni številčni, kakor tudi v odstotkih izraženi številčni podatki kažejo, da je delovni potencial prebivalstva SFRJ bistveno premalo vključen v delo, ter da bo potrebno izdelati na tem področju veSko uspešnejšo politiko in ukrepe, pri čemer pa bo reševanje take situacije nedvo- ampak je rešitev v razširjanju delovanja v vseh zaostalih dejavnostih in panogah, seveda predvsem — upoštevaje naše primerjalne prednosti — v kmetijstvu, v osebnem delu, v razvoju manjših obratov spremljevalne industrije in storitvenih dejavnostih ter v turizmu. Če se ne bomo usmerjali na navedeno področje, lahko pričakujemo nadaljnje zaostrovanje pri zaposlovanju, kar bi lahko le za pomiritev socialnih problemov privedlo do takih „zasilnih" rešitev, ki bi bile prav v nasprotju z dolgoročnim programom razvoja. Med take njeno možnost razširjene reprodukcije ter v novih obratih produktivno zaposlovanje prav tako mladih in novih, torej dodatnih delavcev. Direktna prtpomha, ki je jasno in kritično formulirana v dokumentu Kraigherjeve komi-pa se nanaša tudi na veljavne predpise o delovnih razmerjih. Po mnenju članov Kraigherjeve komisije veljavni zakoni o delovnih razmerjih republik in obeh pokrajin še vedno premalo upoštevajo delo posameznega delavca, njegove rezultate pri delu ter še premalo PREGLED ZAPOSLOVANJA ■ ŠTEVNA Ш D IŠČEJO ZAPOSLITEV V MESECU MARCU 19B3 SUPAJ ■REZ POK. OZKI PROF. POK. ŠOU 4—5L SR Š. VIŠJA Š. VISOKA Š. ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST VSI ŽENSKE VSI ZENSKE VSI ZENSKE VSI ZENSKE VSI ZENSKE VSI ZENSKE VSI ZENSKE 1 BREZPOSELNI IZ PIL MESECA - PRENOS * 4331 2461 099 493 1667 803 913 462 801 560 112 68 29 15 2 PRIJAVLJENI V TEM MESECU 567 276 114 57 191 75 110 43 112 75 31 16 9 4 3 VKLJUČENI V DELO PREKO SKUPNOSTI 676 395 69 44 ' 287 164 172 96 m 74 26 a 4 3 .» 4 ČRTANI IZ EVIDENCE n 36 11 7 32 13 16 8 17 9 1 i — — • 5 BREZPOSELNI NA KONCU MESECA 4141 2235 826 496 1541 702 835 407 787 551 116 63 34 16 6 OD OSEB PON 5 IŠČE PRVO ZAPOSLITEV 1316 641 666 362 27 19 172 167 441 315 60 32 16 6 — 00 OSEB POB 3 ŠIB V PRVO ZAPOSLITEV m 122 63 33 8 7 45 26 52 39 19 16 2 1 -00 OSEB POB 5 ■4 STARI 00 26IET 2355 1492 647 376 527 311 486 299 620 461 68 41 7 4 - 00 OSEB POB 5 TEŽJE ZAPOSLJIVI 133B 695 336 164 653 264 220 68 102 61 16 5 3 3 -00 OSEB P00 3 VIL KOT PRIPRAVNIKI 39 25 > 1 1 28 17 9 7 1 Џ Dokument, ki ga je v uvodu posveta predstavi (k. Mtja NOVAK, temelji na spiošrih izhodiščih dolgoročnega piogana ekonomske stabtbzaaje. poleg družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosov obravnava tudi področje materialnega razvoja in v posebnem poglavju splošno problematiko zaposlenosti. Konkretni podatki glede zaposlovanja kažejo, da je letna stopnja zaposlovanja v SFRJ v družbenem sektorju v minulem desetletju znašala 4.2 odstotka, pri čemer se je delež kmetijstva bistveno skrčil in to na cca 25 odstotkov prebivalstva. Istočasno pa obstajajo podatki, da imamo nezaposleni) več kot 800.000 delavcev ob prikriti nezaposlenosti cca 30 % vseh zaposlenih ter ob milijonu naših delavcev m njihovih družinskih članov v tujini. Taka katastrofalna sfika nedvomno kaže na ogromen neizkoriščen delovni potencial, ki ga bo nujno potrebno produktivno vMjučili v skupna prizadevanja za izbo$£a-nje gospodarske in splošne dmž-bene situacije v državi. Dodatno, sicer stanje otežujejo podatki, da je polovica iskalcev zaposlitve kvalificiranih in strokovnih delavcev, tri četrtina je mišjih od 30 let, velika večina doslej sploh še ni bila v delovnem razmerju, več kot polovico nezaposlenih pa tudi predstavljajo ženske. Konkretni podatki za posamezne republike in pokrajini v SFRJ se sicer nekoliko razikujejo. v veSki meri pa to velja seveda za samo stopnjo nezaposlenosti. Kot ekstremna primera v SFRJ lahko navedemo SR Slovenijo, ki ima po veljavnih mednarodnih memkh mno dolgoročen proces, ki bo oo vseh optimističnih prizadevanjih trajal vsaj dve desetletji. Zaradi tega tudi dolgoročni program ■ne temeljiti li, ampak na čim večj dinamiki gospodarske rasti, ob optimalni izbiri strategije razvoja in ob ustrezni razvojni poMtL Upoštevati moramo, da je bilo v minulem obdobju razvoja relativno lahko zagotoviti sredstva za gradnjo novih objektov in za zaposlovanje delavcev, pri čemer pa je bila odgovornost za smotrno uporabo teh objektov relativno majhna, čeprav kapitala ni bdo dovolj. Poleg tega dejstva pa samo človeško delo ni bilo do-voij izkoriščeno in je bilo nesorazmerno ckago, ne zaradi samih iz-pbčanh neto osebnih dohodkov delavcev, ampak zaradi vseh dru-gjh prispevkov in davkov za skupno in splošno porabo na osnovi bruto osebnih dohodkov. Zaradi takega stanja so bile delovno intenzivne dejavnosti v slabšem položaju, kar je ob splošnem trendu modernizacije in avtomati-zadje privedlo do nadaljnjega poslabšanja na področju zaposlenosti. Ob navedenem pa tudi sama ekonomska poitika ni dovolj upoštevala demografskih, regional-rih in drugih aspektov prebivalstva. nerazvite profesionalne in teritorialne mobilnosti delavcev. Seveda v bodoče problematike modernizacije proizvodnje ter istočasno večjega zaposlovanja ni mogoče reševati tako, da bi se odpovedali uporabi vrhunske v sami proizvodnji. „kompromise” lahko štejemo tudi zahteve po obveznem zaposlovanju pripravnikov, kar je razumljivo kot zahteva oz. sankcionirajo nedelo oz. ne dopuščajo dovolj možnosti za fleksfeilnost delavcev v času trajanja delovnega razmerja. spremembami, ki jih je prinesla novela (zakona o delovnih razmerjih) v letu 1982, ugotovimo, da kritika ustreza le delno. Res je sicer, da republiška zakonodaja (in to ne le v SR Sloveniji!) ne dopušča možnosti, da bi se naše OZD prilagajale konjunkturi, ter da bi pod določenimi pogoji imele možnosti zmanjševati oz. povečevati število delavcev, ker izhajamo iz stališča, da to ni mogoče zaradi varovanja koristi delavcev. Celo vse določbe, ki se nanašajo na tehnološki in na ekonomski višek delovne sile, izhajajo iz predpostavke , da delavcev, katerih minulo delo je opredmeteno v tej njihovi OZD, zaradi konjunktur nega zmanjševanja obsega poslovanja ni mogoče „odpustiti", ampak jim je nujno treba zagotoviti drugo delo (v isti aB (kugi TOZD, lar po novem ureja tudi republiška zakonodaja v SR Sloveniji). Nasprotno je stališče • navedenemu ima sicer v celoti svojo ekonomsko upravičenost, ki je celo v zgodnji fazi kapitalizma v celoti bila upoštevana, ter je zasebni delodajalec res lahko odpuščal zaposlene tudi v takih primerih, danes pa tudi v teh pravnih sistemih tak ,,prihranek" na račun delavcev ni več avtomatično mogoč. Navedbe, da bi naj v bodoče pri nas delavci, katerih delo bi postalo v OZD odveč zaradi konjunktumih razlogov, bili deležni popolne zaščite svojih materialnži in drugih pravic, tako da bi se njihovi dohodki pokrivali iz določenih družbnih skladov, ki bi jjh ustvarjalo gospodarstvo samo, je pravzaprav le varianta obstoječega stanja, oziroma celo omogoča delavcem v posamezni OZD, da se „otresejo" določenega števila svojih sodelavcev, za katere naj bi (seveda po načelu solidarnosti) poskrbela širša družbena skupnost. Taki ugotovitvi kaže oporekati, v koliko ne bi istočasno širša družbena skupnost imela res vse možnosti, da tudi takoj aS v kaj generacij prej. Pri nas še danes traja proces preseljevanja v mesto za delo sposobnega prebivalstva, ki praktično v celoti išče delo v nekmetijski dejavnosti. Dodatni problem je seveda še v zelo poudarjenih regionalnih razlikah v prirastku prebivalstva, kar v določenih področjih še dodatno otežuje možnosti zaposlovanja. Po podatkih o stopnji rasti zaposlenosti (v letu 1981 le 2,3) ter o stopnji nezaposlenosti (v letu 1981 - 11,9!) v SFRJ kot celoti lahko ugotovimo, da je problematika zelo pereča, če pa primerjamo podatke še za pretekla leta. lahko ugotovimo zelo hitro slabšanje situacije, čeprav se je v zadnjih nekaj letih (1977—1981) stanje relativno „stabiliziralo" (torej zaradi enakega povečevanja zaposlenih kot nezaposlenih, ostaja stopnja nezaposlenosti skoraj enaka). Ob navedenih podatkih o zaposlenih in nezaposlenih v SFRJ pa je potrebno opozoriti še na zaposlovanje naših državljanov v tujini, saj je po podatkih popisa prebivalstva iz leta 1981 v tujini zaposlenih cca 6 odstotkov aktivnega prebivalstva, oziroma ob primerjavi z zaposlenimi v državi, pride na sto zaposlenih pri nas kar deset naših državljanov, ki so zaposleni v tujini. Ce zbirno torq upoštevamo podatke o nezaposlenosti v državi ter o naših detavcži, ki so začasno zaposleni v tujini, ugotovimo, da je več kot milijon in pol naših delavcev (torej oseb, ki so v starostni dobi, ki dopušča zaposlitev, ter ki so zdravi in sposobni za delo!) pravzaprav izključenih iz ustvarjanja dohodka v Jugoslaviji. Na samo stopnjo zaposlenosti oziroma tudi na regionalne razsežnosti nezaposlenosti je imelo velik vpliv tudi usmerjanje investicij v državi kot celoti, kakor tudi po posameznih republikah in pokrajinah. Pogosto je prihajalo do graditve kapitalno intenzivnih tazpaseto: Trajaaje hrezpasdaasti (31.12.1962) r Sl Stareag Trajanje brezpaselnssb SKUPAJ vsi ženska BREZ vsi POKL ženske 8ZK1 PROFIL vsi ženska POKL ŠOU vsi ženske SRED ŠOU vsi ženska VIŠJA ŠOU v« ženska VISOKA ŠOU vsi ženska a41 mesec 2042 1093 394 193 756 372 405 175 359 105 64 36 65 42 ad 1-2 mes. 1796 994 334 176 506 392 376 187 395 247 55 39 52 31 ad 2-3 mas. 1729 967 395 231 469 236 360 193 491 270 n 34 42 23 ad 3-4 mes. 1686 na 496 232 344 160 364 243 572 423 73 53 37 28 od 4-5 mes. 871 514 163 118 230 112 206 114 266 145 31 16 13 9 od 5-6 mes. 914 561 295 126 162 r 194 118 279 213 31 22 23 15 ad6-7aws. 565 333 157 99 164 71 114 63 118 79 18 11 14 10 od 7-8 mes. 361 283 64 37 140 71 70 32 76 59 13 9 10 4 ad 8-9 mes. 277 18/ 48 24 151 64 83 47 71 39 18 11 6 2 •d 9-10 mas. <44 213 67 50 167 60 57 17 95 54 10 7 6 5 ad 10-11 (ks. 352 163 62 43 119 49 81 40 53 36 10 10 7 S ad 11-12 mas. 356 197 72 42 124 61 77 37 63 43 10 6 10 8 ad 1-2 leti 2460 1435 562 339 623 446 433 215 521 359 63 39 58 37 od 2-3 leti 648 495 188 129 329 171 127 60 157 110 29 18 10 7 ud 3 lata 1153 S75 221 152 629 206 186 64 62 56 20 10 15 7 SKUPAJ 16043 9049 3322 1993 5244 2568 133 1605 3450 2309 524 321 370 2333 Delež Delež mladih Delež s Delež z višji z visoko brezposelnimi = 56 % da 36 let med brezpesetni*ni - skupaj 10711 ali 66« izobrazba = 7519 ali 46 « s srednješolsko izobrazba-66% 61« 66« Čakajoči na zaposlitev od 1-3 let3 4333 at 27 « . Čakajoči na zaposlitev do S mesecev = 9154 ab 57 « Delež mladih med brezpeseUmi s srednješolsko izobrazbo * 84 « z višješolske = 75« z visokošolsko = 65« stališče mladinske organizacije, vodi pa lahko direktno v ekstenzivno zaposlovanje zaradi socialnih razlogov, ki pa ovirajo ekonomsko uspešno poslovanje organizacije ter zmanjšujejo Z navedeno pripombo se ne kaže strinjati v celoti. Ce konkretno upoštevamo republiško zakonodajo SR Slovenije, seveda z vsemi dopolnitvami in BrezpasalM pa Ммв dabi aa dma 31.121Ж? v SR Sloveniji POKL OZKI PROF. vsi ženske POKL ŠOU vsi ženske ŠOU VIŠJA ŠOU VISOKA ŠOU vsi Brez dtfeme daha 5MB 3667 2629 1600 133 90 820 553 1711 1187 230 143 132 06 dal lata 2612 1673 346 201 995 594 462 300 644 464 06 69 79 54 adl—2 let 1277 794 68 40 541 302 265 162 297 213 50 35 56 42 ad 2—3 lat 857 5596 a 30 418 243 182 93 168 111 28 15 21 14 ad 3—5 lat 1155 613 70 39 635 331 r 247 122 151 94 32 17 20 10 ad 5-8 lat 1979 956 92 47 1078 509 493 211 237 145 52 27 27 17 ad 10—20 lat 1609 699 56 25 1101 423 472 133 190 63 34 10 26 7 ad 20-30 lat 5B1 139 12 3 323 87 174 30 S2 10 12 6 0 3 nad 30 lat 49 12 1 — . 20 9 IB 1 8 2 1 Delež esab brez Števila iskalcev dahe*354(dleta žensk-64« bi sa idkavshmM zavarevam 1429 ab 52 « i aa zaadjišha pasest (31.12.1962) Brez zemlje: 15659ai94« Skupaj lastaikav kmečke pasash ad 10 km — aad 5 ba: 236 ab 1« Člani krneči—a |i 41 Bajpt a: 746 dl 5« Brezpnsleni glede aa pavprečm dabadek aa člana gespediajstva (31.111962) Brez debedka: 11489 ab 71.1« 'Š povprečnim dsbedkam aa člana da 590 din: 1471 ab 9« S povprečnim debedka« ad 560-1000 din: 3124 rt 19« S povprečnim dah ad kam nad 1090 dia: 32 at 82 « kratkem produktivno zaposli vse navedene „viške" delavcev, za kar pa so nedvomno potrebna ogromna finančna sredstva. VPRAŠANJA ZAPOSLENOSTI IN SMERNICE DEJAVNOSTI ZA NJIHOVO REŠEVANJE Osnovno izhodišče obravnave zaposlenosti v SFRJ izhaja iz dejstva, da so sredstva združenega dela pri nas družbena, ter da imajo vsi delavci v združenem delu pravico, dolžnost in odgovornost, da v lastnem in v splošnem interesu gospodarno in družbeno smotrno uporabljajo ta sredstva, jih obnavljajo, večajo njihov obseg in jih izboljšujejo. Le v takih pnmerih bodo zagoto vljeni tudi pogoji za nove možnosti produktivnega zapo • slovanja, kar je nedvomno predpogoj napredka v prihodnje. Ker gre za konkretno obravnavo zaposlovanja v SFRJ, seveda ni mogoče avtomatično presajati rešitev in modelov iz drugih sistemov, ker smo pri nas šele v povojnem obdobju pričeli usklajevati razmerja med številom kmečkega in nekmečkega prebivalstva, kar je v drugih državah večinoma bilo opravljeno že ne zmogljivosti v regijah, kjer je bilo dovolj delovne sile, delovno ekstenzivnih pa v regijah z manj delovne sile. Na odločitve o naložbah je vplival tudi obseg in način izločanja sredstev za splošne družbene in skupne potrebe iz čistega dohodka oziroma iz OO, zaradi česar je bilo človekovo delo zelo „drago" (seveda zaradi nizke delovne storilnosti), v primerjavi z relativno poceni „kapitalom" (dobljenim z ugodnimi bančnimi posojili itd.), če ob tem upoštevamo še dejstvo, da je na razpolago precej delavcev, finančnih sredstev pa orimanjkuje. taka situacija seveda ne more biti ustrezna . . . CILJI POLITIKE ZAPOSLENOSTI V SFRJ Glede na težko ekonomsko situacijo je najpomembnejša naloga ustaviti rast nezaposlenosti in ustvariti možnosti za preobrat trenutnih negativnih tendenc v zaposlovanju. Posebno pozornost moramo posvetiti štirim kategorijam (problemom) zaposlovanja: 1 Zaposlovanje šolane mladi- ne 2. Zaposlovanje nezaposlenih (ki že imajo svoj del minulega dela) 3. Zaposlovanje oseb, ki ne morejo ostati v kmetijstvu in zato iščejo delo v vseh oblikah nekmetijske dejavnosti 4. Zaposlovanje delavcev, ki se vračajo iz tujine. Pri opredeljevanju rokov, oziroma raznih možnih pa tudi željenih variant, do kdaj bi naj v okviru SFRJ kot celote dosegli polno zaposlenost, je v dokumentu Kraigherjeve komisije več predlogov. Če bi želeli zagotoviti polno zaposlenost do leta 1990, bi morala znašati stopnja rasti zaposlenosti v tem desetletju 3,3 % ter ob zmerni rasti produktivnosti dela 2,1 %, ob stopnji rasti družbenega proizvoda 5,4 %. Če bi želeli zagotoviti polno zaposlenost šele do leta 2000, bo morala rasti povprečna letna zaposlenost za 2,1 % oziroma v drugem desetletju za 1,5 %. Seveda je povsem razumljivo, da je druga predlagana varianta glede na dejansko situacijo v gospodarstvu bolj realna, vendar se je izoblikovalo stališče, da je premik popolne zaposlenosti šele v 21. stoletju lahko problematičen. Tako odlašanje bi lahko povzročilo hude ekonomske in socialne probleme, kar bo nedvomno nujno potrebno upoštevati pri konkretnih odločitvah. Situacija, da so delavci v OZD, ki bi želela svoje obrate širiti in ob tem zaposliti še druge delavce (kar je pozitivno), proti novim investicijam in s tem proti povečevanju produktivne zaposlenosti, zaradi nedorečene problematike njihovega minulega dela (vrsta primerov iz preteklosti), saj lahko zaradi take odločitve pridejo sami v neugodno situacijo. Deliti ne bodo mogli več toliko sredstev za OD, modernizacija njihovih strojev in naprav bo nujno prestavljena na kasnejše obdobje in bodo skratka (celo do smrti, če upoštevamo še veljavno pokojninsko zakonodajo) v neugodnejšem položaju, če se bodo zavzemali za zaposlovanje novih delavcev. Tako stanje je za družbo katastrofalno, saj duši iniciativo za odpiranje novih — organizacijsko rečeno — delovnih mest, zapira delavce v TOZD, Ugotavljamo, da je ta način v določeni meri konservativen, saj praksa kaže, da so v teh oblikah res rezerve, vendar je potrebno oceniti mejo racionalnosti. Zato se ZSMS predvsem angažira v smeri novih oblik zaposlovanja, kjer so ogromne možnosti. To je predvsem v drobnem gospodarstvu, kmetijstvu, kulturi, znanosti, informatiki, vzgoji, turizmu, zabavi, inovacijah. Analiza, ki kaže, da je v SRS pri 700 — 800 000 zaposlenih 16.3000 nezaposlenih in da statistična projekcija predvideva do konca 1983 25.000 nezaposlenih z izredno zaskrbljujočo strukturo (v okvirčku) res dovolj jasno opozarja na takojšnjo akcijo za realizacijo ideje o mladinskih kooperativah. Kooperative bi temeljile na družbeni lastnini, tudi sredstvih občanov, v trdni medsebojni povezanosti na temelju dohodkovnih odnosov, povezanosti v OZD in na samoupravni organiziranosti, kar pomeni nedvomno višjo obliko od zasebne obrti. Pri tem seveda obstajajo velike prednosti in pa tudi težave, ki pa niso nepremagljive. Prednosti: reševanje problema nezaposlenosti, izboljšava celotne ekonomije, razvoj drobnega gospodarstva, saj imajo razvite države razmerje med velikimi gospodarskimi kompleksi in drobnim gospodarstvom 50:50, srednje razviti svet 70.30, pri nas pa 97,5:2,5, kar seveda ne potrebuje komentarja. K temu še študija inštituta Jožef Štefan v Ljubljani, ki prav tako kaže, da moia prestrukturiranje gospodarstva potekati prav prek drobnega gospodarstva. Kooperative so tržno bolj prilagodljive, v njih se boljše realizirajo razni eksperimentalni projekti, inovacijska dejavnost, večji je delovni izkoristek (primer: skupina arhitektov pri projektiranju ima v obstoječih oblikah — projektivni biroji — na 1 uro risanja 9 ur režije, v obliki kooperativne skupine na 1 uro risanja 2 uri režije) in kar je zelo pomembno, policentrični razvoj gospodarstva. Težave: pri, mladinskih kooperativah bo problem formalno pravni status, zagonska sredstva, kljub interesu pri Ljubljanski banki in gospodarski zbornici SRS, potrebno bo poenostaviti sistem knjigovodstva in računo- ZVEZNI FONDI ZA ODPRAVO NEZAPOSLENOSTI!!! Na posvetu smo slišali, da bi na zvezni ravni zbirali sredstva za odpravljanje nezaposlenosti, kar pa je bilo v razpravi ocenjeno kot neustrezno saj nam nobeni fondi ne morejo rešiti problema nezaposlenih. Katedraši podpiramo takšno rešitev (z fondi), ker smo prepričani, da bi lahko vsaj polovico nezaposlenih zaposlili kot DELILCE sredstev iz teh fondov. privilegira že zaposlene in otežuje normalno večanje zaposlenosti. Kot možnost rešitve navajamo stališča, da je potrebno v spremembah zakonodaje vpeljati oblike stimulacije delavcev za odpiranja delovnih mest (eventualno celo pri njihovih OD, čeprav na prvi pogled to zveni paradoksalno), ne pa da prihaja do situacije, da je na slabšem „priden delavec" (posameznik ali kolektiv), ki se odloča za zagotavljanje novih oblik produktivnega zaposlovanja . . .", je v uvodu ugotavljal dr. Mitja Novak. PERSPEKTIVE V ODPRAVLJANJU NEZAPOSLENOSTI Dokument Kraigherjeve komisije nam predstavlja čez. dvajseL področij — perspektiv, vendank potrebno predstaviti zanimivo obravnavo problema v ZSMS. Gre za tako imenovane mladinske kooperative, ki jih je na posvetu predstavil Srečo KIRN. V ZSMS, ki organizira številne razprave, problemske konference v koordinaciji z republiškimi komiteji za delo, gospodarsko zbornico in ostalimo DPO, se v zadnjem času (po kongresu) opaža izredna aktivnost ravno na področju nezaposlenosti, tako da verjetno ne bo več toliko neaktivnosti članov ZSMS, o kateri opravičeno slišimo mnogo kritičnih pripomb. Odnos ZSMS je v zadnjih letih Šel v dve smeri: brezposelnost kot ekonomski in politični problem socialističnega samoupravljanja in načine odpravljanja nezaposlenosti (obvezno zaposlovanje pripravnikov — praksa je pokazala, da jih OZD zdaj zaposlujejo za določen čas — odprava pogodbenega dela, honorarnega dela, upokojitev). vodstva, problem samoupravne organiziranosti, socialno zdravstvenega zavarovanja in seveda čimprej organizirati strokovno pomoč gospodarske zbornice (ni nobenih resnih projektov zaposlovanja na tem področju, ki je sila razdrobljeno). Zanimiva je ideja, ki jo je osvetlil dr. Šime IVANJKO glede vpliva nezaposlenih na politiko zaposlovanja, saj v trenutnem stanju nezaposleni ne morejo na noben način vplivati na zaposlovanje in so zato v podrejenem položaju. Skupnosti za zaposlovanje morajo vključiti na delegatski podlagi prek SIS nezaposlene v organiziran način vplivanja na politiko zaposlovanja. Poseben problem je kadrovanja v OZD, neustreznih kadrih, ki izdelujejo kadrovske plane, neenotne metode planiranja kadrov v zaostreni gospodarski situaciji, da je kadrovska politika premalo povezana z izvozno naravnanostjo gospodarstva, da bo potrebno zaostriti inšpekcijski nadzor na zaposlovanje mimo skupnosti za zaposlovanje. Potrebno je poenotiti informacijski sistem, saj danes obstajajo zelo različni podatki o številu nezaposlenih. Prav tako je univerza povsem izven dogajanja glede povratnih informacij, saj nima podatkov, kje in kako so zaposleni njeni diplomanti. V razpravi na tem posvetu je bilo odprtih mnogo vprašanj, vendar je sama razprava potekala nekoliko premalo v izmenjavi mnenj o dokumentu Kraigherje, ve komisije, saj ga težko obrav navamo ločeno od ostalih. Žal ni bilo prisotnih predstavnikov združenega dela, saj bi imeli priložnost s konkretnejšimi vprašanji sodelovati v razpravi s predstavniki DPO republike, univerze in občine. Z. D. Komisija sklada Kidričevih nagrad za študente Univerze v Mariboru, pod predsedstvom rektorja univerze prof. dr. Dalija Donlagiča, je na 2. seji dne 24.3. 1983, obravnavala predloge za podelitev Kidričevih nagrad in sklenila, da podeli nagrade naslednjim študentom: VISOKA EK0N0MSK0-K0MERCIALNA SOLA Kidričevo nagrado I. stopnje prejmejo: Mitja Bernik za diplomsko delo VPLIV ORGANIZIRANOSTI FINANČNE FUNKCIJE NA RACIONALNO GOSPODARJENJE Z DENARJEM Renata Murmayer za diplomsko delo OPTIMIRANJE POSLOVANJA V TOVARNI MLEČNEGA PRAHU Srečko Natek za diplomsko delo PORAZDELJENA OBDELAVA PODATKOV (POKAZANA NA PRIMERU SOZD ELEKTROGOSPODARSTVO SLOVENIJE) Danica Šumandl za diplomsko delo METODOLOGIJA VREDNOTENJA DELA Z APLIKACIJO V DELOVNI ORGANIZACIJI SWATY MARIBOR Ana Žibert za diplomsko delo NEKATERE STATISTIČNE METODE PRI RAZISKAVI IMAGEA IZDELKA (OSVETLITEV S PRAKTIČNO RAZISKAVO IMAGEA DEITA) Kidričevo nagrado II. stopnje prejmeta: Ida Ratej za diplomsko delo VLOGA, OBSEG IN POMEN SREDSTEV PREBIVALSTVA PRI POSLOVANJU LJUBLJANSKE BANKE Maja Žmavec za diplomsko delo GRADNJA INDUSTRIJSKIH TIROV NA PODROČJU ŽTP MARIBOR V SREDNJEROČNEM OBDOBJU 1981 - 1985 IN NJEN GOSPODARSKI POMEN Kidričevo nagrado III. stopnje — priznanje prejmejo: Marina Bajec za diplomsko delo ANALIZA PRIME-RJALNOSTI POSAMEZNIH NAČINOV POVEZOVANJA DATOTEK ZA UPRAVLJANJE PROIZVODNJE NA RAČUNALNIŠKEM SISTEMU MDS 21/50 Merlin Kolar za diplomsko delo ORGANIZACIJA IN ORGANIZACIJSKI PROBLEMI USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA Ana Fortuna za diplomsko delo EKONOMETRIČNI MODELI, NJIHOVA UPORABA IN POSKUS SPECIFIKACIJE MODELA ZA ŠTAJERSKO REGIJO Nada Krajnc za diplomsko delo PRAVNI IN EKONOMSKI VIDIKI ODGOVORNOSTI DO MESOKOMBINAT PERUTNINA PTUJ — TOZD MESNA INDUSTRIJA ZA PROIZVODE Z NAPAKO Jasna Lonec za diplomsko delo TURIZEM IN RAZVOJNA POLITIKA ŠPANIJE Jolanda Remich za diplomsko delo ANALIZA OSNOV MED OSEBNIMI DOHODKI, STROKOVNO IZOBRAZBO, STROKOVNO USPOSOBUENOSTJO IN DRUŽBENIM STATUSOM V JUGOSLAVIJI VISOKA TEHNIŠKA Š0LA-VT0 STROJNIŠTVO Kidričevo nagrado I. stopnje prejmejo: Ivan Golob za diplomsko delo IZDELAVA DOKUMENTACIJE GONILA LIVARSKEGA LONCA Rudolf Petan za diplomsko delo OPTIMIRANJE REZALNE IN PODAJALNE HITROSTI PRI OBREZAVANJU Darinka Pislak in Tatjana Jankovič za diplomski deli vpliv tehnoloških parametrov na barvalne lastnosti sw volne in BARVALNE LASTNOSTI DOMAČE IN AVSTRALSKE VOLNE Milan Tetičkovič za diplomsko delo MODEL GRAFIČNE PREDSTAVITVE IN ANALIZA DEFORMACIJ NAPETOSTI PO METODI KONČNIH ELEMENTOV ZA TRO-RAZSEŽNE STRUKTURE Kidričevo nagrado II. stopnje prejmejo: Zlatko Vezjak za diplomsko delo OPTIMIIRANJE REZALNE IN PODAJALNE HITROSTI PRI OBREZOVANJU Branko Zelenko in Valentin Borovnik za diplomski deli PRIMERJALNA ANALIZA NAPETOSTI IN DEFORMACU V VAUU MOTORJA Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM ZA TAM Z IZOPARAMETRIČNIMI KONČNIMI ELEMENTI in PRIMERJALNA ANALIZA TEMPERATURNEGA POLJA V VAUU MOTORJA Z NOTRANJIM IZGOREVANJEM ZA TAM Z IZOPARAMETRIČNIMI KONČNIMI ELEMENTI, Kidričevo nagrado III. stopnje — priznanje prejmejo: Božo Fridrih za diplomsko delo FRONTALNO FIKSIRANJE Marjetka Gajšt za diplomsko delo PRIMEFUAVA ENO IN DVOFAZNEGA JEDKEGA REZERVNEGA TISKA ZA PES Štefan Polanšček in Milam Moreč za diplomski deli UVAJANJE AVTOMATIZIRANE PRIPRAVE KROJEV IN KROJNIH SLIK ZA ZENSKA OBLAČILA Z RACUNALfv KO OPREMO CAMSCO V DO MURA in UVAJANJE AVTOMATIZIRANE PRIPRAVE KROJEVIN KROJNIH SLIK ZA MOŠKI SUKNJIČ Z RAČUNALNIŠKO OPREMO CAMSCO V DO MURA Majda Sfiligoj za diplomsko delo OPTIMALNI PROCES . BARVANJA SW VOLNE S KROMOVIM BARVILOM Zoran Stjepanovič za diplomsko delo PREGLED IN ŠTUDIJA MOŽNOSTI UPORABE RAČUNALNIŠKE OPREME V PROIZVODNJE MTT VISOKA TEHNIŠKA ŠOLA - VT0 ELEKTROTEHNA Kidričevo nagrado I. stopnje prejmejo: Milan Čurkovič za diplomsko delo MIKROPROCE- SORSKI KRMILNIK ZA KOORDINATNE RISALNIKE Miroslav Kolarič za diplomsko delo IZRAČUNI STATISTIČNIH VELIČIN Z ENOPROCESORSKIM SISTEMOM IN VEČPROCESORSlKIM SISTEMOM NA PODLAGI SKUPNEGA VODILA Boris Kupec za diplomsko delo PROJEKT JAVNE RAZSVETUAVE MAGISTRALNE CESTE SEVER - JUG V CEUU Marko Pribošek za diplomsko delo IONIZACIJSKI MERILNIK VISOKEGA VAKUUMA Marjan Verdonik za diplomsko delo VPLIV NEKATERIH PARAMETROV ZA KVALITETO REGULACIJE ASINHRONSKEGA MOTORJA Kidričevo nagrado III. stopnje — priznanje prejmejo: Anton Hamler za diplomsko delo MERITEV RAZPOREDITVE MAGNETNEGA POUA V ZRAČNI REŽI ASINHRONSKEGA ELEKTROMOTORJA Bojan Horvat za diplomsko delo OPTIMIZACIJA TRIFAZNEGA ASINHRONSKEGA MOTORJA S KLETKO Rudi Hržič za diplomsko delo VISOKOFREKVENČNE ZNAČILNOSTI VODA S SPIRALNIM VODNIKOM Bojan Novak za diplomsko delo IZRAČUN OZEMUIL V DVOPLASTNIH TLEH Aleš Soklič za diplomsko delo ANALIZA PORABUENE ELEKTROENERGIJE V ŽELEZARNI JESENICE VISOKA TEHNIŠKA ŠOLA - VT0 GRADBENIŠTVO Kidričevo nagrado I. stopnje prejmejo: Irena Kniplič za dipolomsko delo SONČNA HIŠA Franc Visinski za diplomsko delo SKODUE VČERAJ, DANES IN JUTRI Majda Zdolšek za diplomsko delo SANACIJA DAUNO-VODNEGA ARMIRANO BETONSKEGA OKVIRJA VISOKA TEHNIŠKA ŠOLA - VT0 KEMIJSKA TEHNOLOGIJA Kidričevo nagrado I. stopnje prejme: Branko Gorjup za diplomsko delo KATALITIČNA OKSIDACIJA SULFIDNE LUŽINE Kidričevo nagrado II. stopnje prejme: Severina Koraj za diplomsko delo OPTIMATIZACIJA PRENOSA TOPLOTE V CEVNIH OMREŽJIH V Z LANGE-JEVO TEORIJO RAZVOJA VISOKA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DEU Kidričevo nagrado I. stopnje prejmejo: Nevenka Lesar za diplomsko delo UGOTAVUANJE DELOVNE USPEŠNOSTI DELAVCEV KOT SESTAVNI DEL SISTEMA DELITVE SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE V DO INLES RIBNICA Vladimir Rot za diplomsko delo METODOLOGIJA ZA UGOTAVUANJE STROSKOV PRIPRAVE IN OPREMUANJA STAVBNEGA ZEMUIŠČA Alfred Voh za diplomsko d^io ANALIZA IN PROJEKT SREDNJEGA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA V MARIBORU Helena Zadravec za izvirno delo PROSTOVOUNE DEJAVNOSTI V OKVIRU FIZIKE S POSKUSOM PRIROČNIKA ZA ASTRONOMSKI KROŽEK PEDAGOŠKA AKADEMIJA Kidričevo nagrado I. stopnje prejmejo: Marija Capi za diplomsko delo VLOGA TV, RADIA IN FILMA PRI RAZUMEVANJU MED NARODI Jolanda Cee za diplomsko delo PROGRAMIRANI POUK FIZIKE Marjan Kovše za izvirno delo KONSTRUKCIJSKA ZBIRKA IZ LESNIH ELEMENTOV Štefan Krapše za diplomsko delo DEKOLONIZACIJA AFRIKE Herman Novak za diplomsko delo ELEKTRONIKA PAM Milan Skledar za diplomsko delo GEOGRAFSKA OZNAKA OBMEJNEGA NASEUA SOTINE Drago Unuk za izvirno delo POJAVNE OBLIKE ODKLONOV SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE DRUŽBE V OBDOBJU OD 1945 DO 1974 Danilo Zagernik za izvirno delo ORODNA OMARA ZA TEHNIČNO VZGOJO NA NAJNIŽJI STOPNJI Kidričevo nagrado II. stopnje prejmejo: Avgust Bukovec za diplomsko delo SOCIALNO GEOGRAFSKA ANALIZA KS LIPA Miram Pečovnik za diplomsko delo ŽIVUENJE IN DELO DR. FRANCA SUŠNIKA Irena Pogorelčnik'— Šešelj za diplomsko delo ODNOS MED KATOLIŠKO IN SOCIALISTIČNO MORALO V PISANJU KATOLIŠKEGA MLADINSKEGA TISKA NA SLOVENSKEM Anton Tornar za diplomsko delo SOCIALNOGE-OGRAFSKA ANALIZA ČRENŠOVEC VIŠJA AGRONOMSKA ŠOU Kidričevo nagrado I. stopnje prejme: Milan Krajnc za diplomsko delo BEZULTATI OPAZOVANJ POJAVA JABLANOVEGA CVETOŽERA V IVANJKOV-CIH LETA 1982 Kidričevo nagrado II. stopnje prejmeta: Branko Kozič za diplomsko delo ŠISTEMIZIRANJE IN MELIORACIJA ZEMUIŠČA ZA SADOVNJAK NA POSESTVU SIMŠIČ IVANA V CEROVEM Štefka Ugovšek za diplomsko delo STANJE IN POMEN OVČEREJE V OBČINI MOZIRJE ŠTUDENTSKI DOMOVI KOMENTAR Rešitev družbenoekonomskega položaja študentov (ki verjetno ni tako kritičen, kot ga nekateri prikazujejo), ne morejo biti posarhezni gasilski ukrepi. Prav tako ni rešitev situacije v študentskih domovih v »dvoboju« stanovalcev in delavcev domov. Oboji lahko le prispevajo, da se do kraja izkoristijo notranje rezerve. Za celovito rešitev pa bo slej ko prej potrebno preveriti našo socialno politiko. Na papirju izgleda vse lepo in prav. Tako lahko dobijo tisti iz socialno najbolj ogroženih družin celo do 10.000 dinarjev mesečno (če ima kadrovsko in štipendijo iz združenih sredstev). če pa ima študent samo štipendijo iz združenih sredstev, pa je lahko ta najvišja do 8.100 dinarjev. Teoretično so zadeve jasne, vsak ima tudi pravico do kadrovske štipendije. Ostaja pa vprašanje (praktično) kaj naj naredijo tisti, ki imajo dohodek na družinskega člana nekaj nad 8.000 dinarjev (cenzus za pridobitev štipendije iz združenih sredstev je dohodek do 7.900 dinarjev na družinskega člana mesečno). Takšnemu študentu ostaja edina možnost, da si pridobi kadrovsko štipendijo, kar pa pomeni, da ne bo mogel postati zdravnik, pravnik, ekonomist, pedagog, saj je za te poklice zelo težko dobiti štipendijo. Ta vprašanja glede izbire študija seveda ne pridejo v poštev za otroke iz družin z višjimi dohodki. Ali s tem ne prihajamo spet v cehovski čas, ko bodo le sinovi zdravnikov, zdravniki, le sinovi pedagogov predagogi in le sinovi ekonomistov ekonomisti. V Mariborskih študentskih domovih so izračunali, da potrebuje študent sagi o za hrano (v študentski menzi), so bo in študijsko literaturo 9.100 dinarjev mesečno, kadrovska štipendija za oceno 7 (dobro) pa je 3.800 dinarjev. V prid tem podatkom govorijo tudi vrste čakajočih na delo pred študentskim servisom. Ob tem pa ima v mariborskih študentskih domovih štu-pendijo le 45 odstotkov študentov. Da je birokracija postala pomemben spremljevalec našega življenja in odločitev, priča tudi dejstvo, da potrebujemo skoraj leto dni, da uvedemo subvencioniranje prehrane, kar pomeni 20 dinarjev za študenta na dan. Hudo narobe pa bi verjetno ob tem bilo, če bi se zadovoljili s subvencioniranjem prehrane in menili, da so tako stvari za študente rešene. Za študenta pomeni subvencioniranje prehrane (teh 20 dinarjev na dan) na mesec največ 600 dinarjev, in če verjamemo podatkom, da porabi študent za normalno življenje in študij mesečno 9.000 dinarjev, je teh 600 dinarjev le 7 odstotkov vseh stroškov, ki jih ima študent. Verjetno bo treba najti še kakšno drugo rešitev. Študenti ne zahtevamo, da bo dobili vse servirano na krožniku in zastonj. Verjetno pa ni preveč, če zahtevamo pomoč dtužbe, da bomo lahko kasneje sami vse večkratno vrnili. SREČKO PIRTOVŠEK Rezultate ahkete o bivanju stanovalcev v študentskih domovih lahko preberete na drugi strani Katedre. Za desert pa smo dodali ob rezultate ankete še nekaj zanimivih pripomb stanovalcev. STANARINE Študentski domovi so vsako leto v središču pozornosti takrat, ko zahteva uprava domov višje cene, in ko stanovalci domov nad tem predlogom seveda niso preveč navdušeni. Sredstva javnega obveščanja govorijo o domovih predvsem takrat; ko skuša kakšen »pameten« in kritiziranja željen novinar na vse načine dokazati, kako je v domovih vse zasvinjano, kako študenti sploh ne pazijo na čistočo, kako so nadstropne kuhinje umazane, itd. Nad tem se zgražajo ponavadi tisti, ki imajo doma vsaj 80 kvadratnih metrov življenskega prostora in verjetno nikoli niso niti pomislili, kako je mogoče na 12 kvadratnih metrih (v študentskem domu pa v tem prostoru živita dva!) sploh živeti in študirati. Ker namen tega članka ni obravnavanje pisanja o študentskih domovih, temveč prikazati stanja in po možnosti nakazati poti za rešitev iz takšnega stanja, začnimo s podatki. V študentskih domovih v Mariboru ob Gosposvetski in Tyrševi ulici je na voljo 1.527 ležišč za študente in 54 ležišč za potrebe raziskovalcev in podiplomskih študentov. O tem, kakšno je trenutno stanje v študentskih domovih, nam je direktor domov, Branimir POPOVIČ povedal naslednje’ »Trenutno stanje v domovih je pravzaprav zelo pozitivno in optimistično Imeli smo izjemno uspešen referendum o združitvi z univerzo, po dolgotraj nem petletnem boju pa smo sprejeli tudi statut. Tako smo dobili tisti normativni samoupravni akt, po katerem bi lahko, in bomo tudi morali, to je sedaj naša obveza, izpeljati nadaljno organiziranost in resnično postavili v življenje tristranost vzajemnih odnosov med stanovalci in delavci v domovih. Druga vzpodbudna novica, ki se veže na to, je ta, da so se stanovalci kljub padcu življenjskegastandardastarševins tem seveda njih samih, odločili na zadnji seji sveta domov za tisti najbolj nepriljubljen ukrep, to je dvig stanarin, da bi domovi vendarle lahko normalno živeli in omogočili tisti najnujnejši in osnovni standard bivanja. Nove cene so v povprečju višje za 27 %, glede na cene, ki so bile sprejete v septembru leta 1981. To je po vseh naših prizadevanjih rezultat notranjih ukrepov, kajti inflacija je bila v tem času bistveno večja Menimo, da bi s tem zvišanjem lahko preživeli to leto s pozitivnim poslovanjem, in da ob tem ne bi bistveno krnili standarda bivanja v domovih« Nove cene v študentskih domovih v Mariboru so naslednje: I. in II. dom 1.260,00 din, III. dom 1.320,00 din, IV., V. in VI. dom — enoposteljne sobe 1.600,00 din, IV., V., in VI. dom — dvoposteljne sobe 1.400,00 din, depandansa in mansarda 1.600,00 din. Poglejmo, kakšna je struktura ekonomske cene bivanja: Planirani stroški bivanja na ležišče za leto 1983: 1. spremenljivi stroški (kurjava, elekt. energija,...) 639,23 2. stalni stroški (osebni dohodki, pisarniški material, prispevki, PTT storitve,...) 807,84 3. upravni stroški (režijski stroški) 147,37 4. amortizacija in investicijsko vzdrževanje 397,56 Skupaj: ekonomska cena 1.992,00 Pokritje ekonomske cene: 1. plačilo študentov — stanarine 1.390,90 2. drugi viri prihodkov 203,54 3. dotacije, amortizacija in investic. vzdrževanje 397,56 1.992,00 Višje stanarine so letos na svetu študentskih domov potrdili tudi študenti. Prav pri delegaciji študentov v svetu domov se je v preteklosti pri zviševaju stanarin velikokrat zataknilo. Večkrat so študenti apriori odklanjali višje stanarine. Nato pa je vse skupaj potekalo v obliki dvoboja med delavci in stanovalci domov. Študenti so bili proti zvišanju, delavci pa so grozili, da ne bodo mogli več kuriti, da ne bo več tople vode itd. Letos so študenti pokazali precej več zrelosti. Kako je vsa stvar potekala, sta povedala Gorazd NASTRAN, stanovalec študentskih domov in podpredsednik UK ZSMS vMariboru in Stane LENDERO, sekretar aktiva ZK v domovih ob Tyrševi. Gorazd NASTRAN: »Študentje smo zvišanje sprejeli z razumevanjem, vedeli smo, kakšno je dejansko stanje, da standard dejansko pada, in da študentje sami iz teh razmer ne moremo biti izvzeti. Dejstvo pa je, daje bila uprava postavljena pred zid, in da je morala narediti kalkulacijo, za katero pa verjetno niti največji optimisti ne bi govorili tako, kot je govoril tovariš Popovič, saj v kalkulaciji sploh ni nikakršnih rezerv in vsaka nenadejana podražitev lahko to kalkulacijo podre, s tem se podre tucjj pozitivni finančni izid konec leta. Stane LENDERO: »Študentje v domovih ob Tyrševi smo se na ta problem dobro pripravili. Nobena podražitev ni študentom pri srcu, vendar pa se je izkazala tista zavest študentov, da se tem ekonomskim zakonitostim, ko rastejo stroški iz dneva v dan, ni mogoče upreti, in da mi ne moremo biti izjema Študenti se tega zavedajo, vendar pa so podali tudi nekatere zahteve upravi študentskih domov, glede izboljšanja dela delavcev v domovih. Nismo proti njihovi kalkulaciji, nismo proti zvišanju stanarin, vendar hočemo za ta denar tudi ekvivalent v kakovosti storitev. In mislim, če se delo dobro organizira, potem tudi uspeh ne more izostati. Okrog tega, ali odločajo o podražitvah samo nekateri študenti ali vsi, pa bi dejal tole: Na zborih stanovalcev, zlasti ob Tyrševi nismo odločali le nekateri. Jasno je bilo povedano, da se vse vsak dan draži in mimo tega dejstva ne moremo. Hkrati pa, da se ne bi ponavljala stara zgodovina, ko nam je uprava obljubljala, da se bo poslovanje z njene strani bistveno izboljšalo, študenti moramo le potrditi višje stanarine, smo na primer na tem zboru stanovalcev sprejeli določene sklepe, ki obvezujejo tako nas študente, in nam dajejo aktivnejšo vlogo pri oblikovanju in kreiranju samega življenja v študentskih domovih, hkrati pa so ti sklepi tudi jasen ultimat upravi študentskih domov^da mora uprava do roka, to je do 15. maja bistveno izboljšati svoje delo. če pa se to ne zgodi, pa »diši« seveda vsa stvar po nezaupnici.« Eden izmed glavnih ugovorov proti višjim stanarinam je predvsem slabšanje materialnega položaja študentov. Jasno je, da se ob vseh podražitvah slabša položaj nižjih slojev, v katere spadajo tudi študenti. Dejstvo pa je, da govorimo o slabšanju materialnega položaja študentov, tako v domovih kot izven njih na pamet, saj je bila zadnja anketa o gibanju življenjskih stroškov študentov tako mariborske kot ljubljanske univerze narejena pred dvema letoma, to je aprila 1981. Podatki so torej že močno zastareli. Več podatkov bi naj dobili, vsaj za študente, ki so v študentskih domovih v Mariboru, iz ankete, ki je v teku. Še naprej pa bo ostalo odprto vprašanje, kako je s socialnim položajem študentov, ki stanujejo pri zasebnikih, tudi teh podatkov namreč ni. O socialno ekonomskem položaju študentov pa precej razmišljajo tudi na UK ZKS. Sekretar Boris SOVIČ: »Menim, da bi kazalo povedati to, da bi si morali prizadevati za to, da bi vzpostavili tak sistem sprotnega spremljanja družbeno ekonomskega položaja študentov, ki bi vplival tudi na zviševanje štipendij. Te aktivnosti, ki so jih študenti začeli, in ki so zelo pozitivne, mislim, da bi jih kazalo spremeniti v permanentne aktivnosti, ki bi se lahko odvijale preko skupnosti za zaposlovanje ali preko kakšne podobne institucije. Mislim, da bi morali v zvezi z družbeno ekonomskim položajem študentov zelo jasno povedati, da smo v Sloveniji na področju štipendijske politike dosegli zelo velike uspehe. Praktično smo v situaciji, ko ima vsak drugi študent v Sloveniji štipendijo, bodisi kadrovsko, bodisi štipendiijo iz združenih sredstev, obe, še posebej pa štipendije iz združenih sredstev, pa so odvisne od materialnega položaja družine, iz katere študent izhaja. To za Maribor ni nepomembno, ker ugotavljam, da so študentje bolj kot sicer vezani na svoje družinsko okolje, iz katerega izhajajo. Povedati moramo tudi to, da smo s takšno izgradnjo študentskih domov v Sloveniji, spravili problem bivanja praktično z dnevnega reda. Danes ima vsak študent, ki ima ustrezne pogoje, pa tudi tu smo že zelo liberalni, možnost, da stanuje v študentskem domu po relativno ugodni ceni in tudi v relativno ugodnih razmerah. V Mariboru imamo eno in dvoposteljne sobe, tolerira pa se tudi, da fant in punca stanujeta v isti sobi, kar je v drugih študentskih naseljih popolnoma nesprejemljivo. Ko ocenjujemo družbeno ekonomski položaj študentov ne moremo mimo teh ugotovitev. So pa težave na področju reševanja vseh teh kriterijev, na primer na področju izplačevanja štipendij. PREHRANA Druga pomembna prvina družbenoekonomskega položaja študentov je prehrana. Ker v Mariboru, tako kot za bivanje študentov, tudi o prehranjevanju nimamo nobene novejše uporabne ankete, poglejmo podatke iz ankete o prehrani študentov ljubljanske univerze, ki jo je pripravil zavod SRS za zdravstveno varstvo pred nekaj meseci. Ugotovitve so nekoliko posplošene uporabljive tudi za mariborsko študentsko populacijo. Anketirali so 6.000 študentov, ugotovitve pa so naslednje: Vsaj en topel obrok dnevno uživa 4.700 (75,9 %) študentov, da uživa topel obrok dnevno le včasih, pa je odgovorilo 1.287 (20,8 %) študentov. Približno 51 % študentov uživa redno vse tri obroke, 19,6 odstotkov študentov nikoli, ali zelo redko uživa zajtrk, 26,7 odstotka nikoli ali zelo redko uživa večerjo. Naslednja tabela prikazuje, kolikokrat študentje uživajo zajtrk, kosilo in večerjo. vsak dan večkrat v tednu nikoli ali zelo brez odg. redko zajtrk 3.508 1.088 1.215 379 kosilo 3560 2.183 176 263 večerja 2.711 1.450 1.654 375 Na vprašanje, koliko denarja porabi za posamezne obroke, je 87 % študentov odgovorilo, da porabi za kosilo od 30—70 dinarjev, za večerjo porabi 74 °/o študentov 20—40 dinarjev, za zajtrk porabi 70 odstotkov študentov od 10—21 dinarjev. Zanimivi so tudi podatki, kje in na kakšen način se v glavnem hranijo študenti. Zajtrk si 42 °/o študentov kuha samih, 1,5 odstotkov študentov zajtrkuje v študentski menzi, 1,1 % zajtrkuje v gostinskem lokalu, 2,8 odstotkov zajtrkuje v šoli, 36 % študentov zajtrkuje pri starših ali znancih, 12 % študentov ne zajtrkuje, 5 p/o, ki jih na vprašanje ni odgovorilo, bi lahko šteli med tiste, ki ne zajtrkujejo redno. Kosilo si pripravlja samih 1852 (30 %) študentov, v študentski menzi kupuje kosilo 10 %, v restavracijah in gostinskih lokalih se hrani 12 %, na šoji 4 °/o, pri znancih ali doma pa 38 % študentov. Kosilo ne je 100 (1,7 %) študentov. Večerjo si pripravi 2.583 (41,7%) študentov, v študentski menzi večerja 2,2 %, v gostinskih lokalih 2,4 %, pri starših ali znancih večerja 2.543 (41 %) študentov. Večerje ne uživa 6 %. Pa še podatek, kaj menijo študenti glede urejenosti prehrane: 2.652 (42,8 %) študentov meni, daje njihova prehrana urejena, 2.843 (45,9 %) študentov ima svojo prehrano za delno urejeno, 571 (9,2 o/o) študentov meni, da prehrane nimajo urejene, 124 (2,0 %) na vprašanje ni odgovorilo. Ena izmed rešitev (vsaj delna) je bila regresiranje prehrane. Sprva smo govorili, da bo do regresiranja prehrane prišlo že v tem semestru, zdaj pa se je vsa stvar zavlekla in bi se naj regresiranje začelo šele septembra Zakaj šele septembra? Odgovor smo poiskali pri tovarišu Branimirju POPOVIČU, direktorju študentskih domov v Mariboru: »Stvar, je v tem, da imamo samoupravni dogovor tako zasnovan, da je pač sistem spreminjanja varovan v obe smeri, to se pravi tako pri zlorabi, kot v pozitivni, spremembi smeri dogovora. In postopki so takšni, da se vsa zadeVa nekoliko zavleče, jasno pa je, da izven samoupravnih poti takšnih stvari ne moremo reševati, in če smo se tako dogovorili, moramo pač nekoliko potrpeti, da zadevo izpeljemo do konca Odpora proti temu ni. Boris SOVIČ, sekretar UK ZKS na Univerzi v Mariboru: »Pravkar teče razprava o tem. Menim, da bi bilo treba pozvati vse, ki pri tem sodelujejo, da tehtno premislijo, kaj bi to pomenilo, ko bodo o tem razpravljali. Za študente bi to pomenilo ogromno, pomenilo bi, da končno realizirajo pravico, ki jo dijaki že imajo, in ki jo imajo tudi delavci v združenem delu. Zadeva izgleda približno takole; študent bi za obrok', ki stane približno 65 dinarjev plača! 35 dinarjev, 20 dinarjev pa bi bila subvencija, ksr pomeni, da bi za ceno, za katero lahko praktično dobi samo sendvič, dobil bogatejšo malico. Okrog tega, da vse to predolgo traja, bi dejal to, da ne moremo mimo tega, da imajo tisti, ki sredstva dajejo, tudi pravico o tem odločati. Občine in OZD so tiste, ki sodelujejo pri tem sistemu štipendiranja in mislim, daje prav, da so vsi ti temeljni nosilci vključeni v razpravo o vseh bistvenih vprašanjih. To je bistveno vprašanje, ker gre za spremembo osrednjih samoupravnih aktov. ZAPISNIK IZDAJATELJSKEGA SVETA KATEDRE PRIZORIŠČE: sejna soba univerze, 18. marec 1983 ob 12.00 uri. PRISOTNI ČLANI SVETA: Miroslava Geč-Korošec, Tomaž Kšela, Mirko Križman, Boris Sovič, Alfonz Gramc, Jani Šaler, Franc Požgan, Vili Vuk, Mirč Pestiček, Marjan Rožman, Peter Andlovič in Mik Rebernik. PRISOTNI ČLANI UREDNIŠTVA KATEDRE: Viktor Jovanovič, Zvone Dorič, Aleš Razpet, Ivan Soče, Srečko Pirtovšek. ODSOTNI: članica sveta Zinka Kolarič, upravičeno. Dnevni red: 1. FINANČNI POLOŽAJ KATEDRE. 2. OCENA VSEBINSKE ZASNOVE KATEDRE V ZADNJEM OBDOBJU (od septembra 1982). 3. RAZPRAVA O INTERVJUJU Z DR. BRANKOM HORVATOM. 4. RAZNO. AD 1 Glavni urednik Katedre, tov. Dorič, je podal kratko finančno poročilo. Povedal je, da se je lani uredništvo srečevalo z velikimi finančnimi težavami, kar je oviralo redno izhajanje številk. Letos bo predvidoma finančno stanje nekoliko boljše, povečal se bo tudi lastni vir sredstev (zadnja številka Katedre ie bila v kolportaži prodana v 1.200 izvodih). Po krajši razpravi so člani izdajateljskega sveta sprejeli sledeči sklep: ČLANI IZDAJATELJSKEGA SVETA POTRDIJO INFORMACIJO O FINANČNEM POSLOVANJU. KATEDRA NAJ IZHAJA TAKO, KOT PRITEKAJO FINANČNA SREDSTVA. AD 2 Po poročilu glavnega in odgovornega urednika Katedre je sledila razprava, v kateri so člani izdajateljskega sveta poudarili, da je Katedra naredila nekaj vidnejših korakov naprej. Morali pa bi okrepiti še dopisniško mrežo na posameznih šolah. Predsednik izdajateljskega sveta, tov. Kšela, je rekel, da ima vsak časopis na nek način tri funkcije, tako je Katedra naredila v obdobju tega uredništva premik na področju informiranja. Bistveni premiki so narejeni tudi na področju komentiranja in nasploh bolj poglobljenega publicističnega dela. Menil pa je, da je premalo nareje-negapri razvedrilno-komunikacijski funkciji. SKLEP: KATEDRA JE PRI URESNIČEVANJU VSEBINSKE ZASNOVE NAREDILA NEKAJ KAKOVOSTNIH KORAKOV NAPREJ! AD 3 Predsednik izdajateljskega sveta, tov. Kšela, je za začetek pripravil kratek uvod: KŠELA: »V zvezi s tem intervjujem sem pripravil kratko stališče, z željo, da usmerim razpravo na svetu, in da potem tudi skozi razpravo to stališče dopolnimo. Po razgovoru mariborskih ekonomi; stov z dr. Brankom Horvatom, ki ga je v okviru rednih teoretičnih razgovorov, tako kot z mnogimi drugimi znanstvenimi in strokovnimi delavci Slovenije in Jugoslavije pripravil Marksistični center mariborske Univerze, je Katedra zaprosila dr. Branka Horvata za intervju. Uredništvo Katedre se je sicer spočetka odločilo za objavo intervjuja, vendar so člani uredništva dali intervju v razpravo izdajateljskemu svetu Katedre, ki je kot delegatsko sestavljen družbeni organ lista, najodgovornejši za sprejemanje in uresničevanje vsebinske zasnove lista. Po razpravi o tekstu intervjuja, ki obseaa 15 strani, ie svet SPREJEL ODLOČITEV, DA SE INTERVJU NE OBJAVI, SAJ BI BILA OBJAVA ODSTOPANJE OD TEMELJNE VSEBINSKE ZASNOVE USTA, KI JO JE SPREJEL IZDA JATEU. V ZADNJEM OBDOBJU POTEKAJO MED JUGOSLOVANSKIMI EKONOMISTI IN DRUGIMI ZNANSTVENIMI IN STROKOVNIMI DELAVCI ŠTEVILNIH PODROČIJ V OKVIRU KRAIGHERJEVE KOMISIJE, IN NA DRUGIH MESTIH, POGLOBLJENE TEORETIČNE RAZPRAVE O NADALJNJI KREPITVI NAŠEGA EKONOMSKEGA IN GOSPODARSKEGA RAZVOJA. V TEH RAZPRAVAH JE moč ZASLEDITI ŠTEVILNA NASPROTUJOČA Sl MNENJA V ZVEZI S POSAMEZNIMI VPRAŠANJI. PROSTOR ZA NJIHOVO RAZČIŠČEVANJE PA SO PREDVSEM REVIJE ZA TEORETSKA VPRAŠANJA, ZNAN STVENI SIMPOZIJI, RAZGOVORI V OKVIRU MARKSISTIČNIH CENTROV IN DRUGE ŠIROKE DEMOKRATIČNE JAVNE TRIBUNE ZA ARGUMENTIRANO RAZ PRAVO O TEORETSKIH VPRAŠANJIH. BRANKO HORVAT V NTERVJUJU ZA KATEDRO GOVORI O STVAREH, KI JIH JE BILO ZE MOČ PREČITATI V REVIJAH ZA TEORETSKA VPRAŠANJA IN NA NEKATERIH TEORETIČNIH RAZPRAVAH. GRE ZA ČLANEK. GOSPODARSKI SISTEM IN STABILIZACIJA (Beograjska gle-dišta, št. 7/8 iz leta 1981), REFAI-BLIŠKA GOSPODARSTVA IN REPUBLIŠKA SUVERENOST (Naše teme, 12. mesec 1981).-OBE STA IZŠLI LETA 1982, NASTOP NA TEORETIČNEM RAZGOVORU V OKVIRU MARKSISTIČNEGA CENTRA MARIBORSKE UNIVERZE, ITD. Z OBJAVO INTERVJUJA BI KATEDRA ENOSTRANSKO IN PREMALO OBJEKTIVNO PREDSTAVILA ŠIRINO AKTUALNIH TEORETSKIH RAZPRAV O PROBLEMIH NAŠEGA NADALJNJEGA RAZVOJA NA EKONOMSKEM PODROČJU. POGLEDE DR. BRANKA HORVATA, KI V STROKOVNIH RAZPRAVAH NISO DOBILE SVOJE VERIFIKACIJE, BI IZ PROSTORA TEORIJE PRENESLA NA PODROČJE IDEJNE IN POLITIČNE AKCUE! SVET KATEDRE ŠE ZDALEČ NE MENI, DA BI KATEDRA NAJ NE PISALA O ZAPLETENIH DRUŽBENOEKONOMSKIH PROBLEMIH NAŠEGA NADAUNEGA RAZVOJA, VENDAR PA SODI, DA JE V KATEDRI POTREBNO UVESTI RAZPRAVO O TEH VPRAŠANJIH NA OSNOVI KRAIGHERJEVE KOMISUE, KI SO BREZ DVOMA USTREZNEJŠA PODLAGA ZA RAZPRAVO O TEH ZAPLETENIH PROBLEMIH, KOT PA POGLEDI POSAMEZNIKOV IZ ARENE PLURALISTIČNEGA USTVARJALNEGA TEORETSKEGA DIALOGA. Toliko sem jaz pripravil, seveda z željo, da usmerim razpravo, in da potem tudi razpravljamo in še opredelimd.« VUK: »Ta intervju sem zelo skrbno prebral. Sprva mora biti človeku všeč, saj je napisan z vsem tem, kar sodi k sodobnemu novinarstvu. Jaz mislim, daje dr. Branko Horvat vtem intervjuju, kolikor je na eni strani odprt, pa recimo pod narekovaji odkrit, je na drugi strani tudi dovolj strpen, tako do ekonomistov, kot tudi do vseh delovnih ljudi in občanov, se pravi, zdi se mi, da pravi nekako takole: če ne bomo zdaj stopili skupaj, je pred nami katastrofa. Ce sedaj na ta intervju gledam kot član časopisne hiše, kjer dobivamo, zlasti v zadnjem času, iz dneva v dan določene informacije, izrečene tudi pod geslom strogo zaupno, potem sem jaz seveda proti objavi tega intervjuja, ker če smo se odločili za akcijo, in jaz verjamem, da bomo to akcijo izpeljali, potem lahko prinese ta intervju nemir. Ampak govorim zlasti v odnosu do tistih informacij, ki sem jih omenil. Osebno bi jaz takšen intervju rad videl objavljen in mislim, da se to tudi da, pa bi se strinjal s Tomaževo mislijo, da takšen intervju sodi v revialni tisk. Kaj, če bi se mi dogovorili, ker dvomim, da se bomo danes dogovorili za objavo, da damo ta intervju v premislek Dialogom.« REBERNIK: »Torej, jaz nimam takšnih informacij, ker sem v gospodarstvu. Zato imam tudi drugačno mnenje, namreč mnenje iz gospodarstva. Moram reči, da ko sem prebral članek do konca, sem bil presenečen, zakaj ga sploh obravnavamo, saj sem skoraj enak intervju prebral v zadnji Poslovni politiki (februar 1982) Poslovna politika je zelo ugleden gospodarski časopis in v njegovem izdajateljskem svetu je tudi dosti politikov. Razen tega, da po Borisu Kraigherju nimamo dobrega človeka, in to, da smo mi krivi, da Kitajci ne bodo imeli samoupravljanja, v to se ne morem spuščati, ker tega ne poznam. Za ostale stvari pa mislim, da jih je zelo težko ovreči, če se začnemo o tem strokovno pogovarjati. Z vidika prakse, ki je, od administrativnega urejanja naprej, takšna da delavci dejansko ne morejo o tem odločati. Praktično govorim, da je institucionalni sistem zelo zakompliciran za neposrednega proizvajalca. Jaz se zelo nagibam za objavo, ampak ne samo za objavo kot tako, ampak za takšno objavo, ki bo povzročila diskusijo, da ne bomo mi, izdajateljski svet, tu cenzurna komisija, ki bo rekla, ne, to se ne objavi, ampak da bi kjerkoli, tudi v Katedri lahko objavili in sicer z resnim uvodom, opozori nato in da se pozove te ljudi. Horvat je bil v Mariboru. On je diskutiral. Prodvide- nutku v teoretičnem zlasti pa v političnem krogu manjšinske. Torej je on eden izmed tistih, ki misli drugače. Ko pa razmišljamo o tem, ali to objaviti v Katedri ali ne, nas vendarle kot sredstvo obveščanja zavezuje temeljna vsebinska zasnova, in to v tej smeri, da moramo vedeti, kakšne efekte bo imela takšna objava. Mi tega ne ponujamo teoretikom za njihova razpravljanja, temveč ponujamo mladini, študentom. In jaz se ne bi strinjal s tem, da s Horvatovimi stališči vodimo ustvarjalno razpravo, sedaj moramo o dokumentih Kraigerjeve komisije razpravljati. Jaz tukaj ne morem biti kakšen strokovni ocenjevalec. Horvat začenja: naša kriza očitno ni rezultat svetovne krize, ker je naša kriza predvsem politična in družbena, ekonomska kriza pa je predvsem rezultat te p>olitične in družbene krize. To je stališče, ki je diametralno nasprotno s stališči, zapisanimi v resoluciji slovenskega in zveznega partijskega kongresa. Torej objavljamo, mobiliziramo ljudi na izhodišču, za katerega vemo, da je drugačno, kot smo se v zvezi komunistov o tem pogovorili. Na tretji strani piše, da je zaradi neuspeha reforme iz leta 1965 prišlo do nacionalističnih antagonizmov. V naših dokumentih nimamo nikjer ocene, da je reforma iz leta 65 pri- razpravljati o vseh vidikih, iti pa v javno mobilizacijo, ker ta zadnji odstavek je dobesedno mobiliza-torično napisan, spreminjati leta 1983 politični sistem,, potem ko smo se na kongresih dogovorili, da bomo tak sistem naprej izgradili, to je za mene nesprejemljivo. Če grem naprej, na šesti strani govori o Kraigherjevi' komisiji. Če mnenje tovariša Horvata niso upoštevali, zato ne moremo reči, da Kraigherjeva komisija ni opravila svoje naloge. Ali,se bomo sedaj postavili v položaj, da bomo v mladinskem tisku,začeli spreminjati ocene zvezne skupščine? Ne rečem pa, da to v nekih teoretičnih razpravah ni mogoče odkrito ocenjevati. Tu je govora tudi o zapiranju v republiške in te okvire, kjer nekajkrat piše, kot da je to cilj te politike, pa ni to cilj, to je deviacija, s katero se spopadamo. Govoriti da je samoupravljanje najenostavnejša demagogija, jaz ne vem, če bo to mobiliziralo ljudi. Tu recimo piše, morali bi imeti ekonomski štab, ki bi nef)osredno odločal in vršil alokacijo resursov. To smo imeli, pred ustavo, pred reformo, smo imeli zvezne štabe, zvezne fonde. Ugotovili smo, da ne gre, da je to centralizirana distribucija sredstev, z našim sistemom poskušamo to presegati. Avtor govori o razpadu našega pravnega sistema, najbrž ima velike slabosti, prav vse v tem sestavku ni res, menim, da je v članku veliko resnic, takšnih resnic, na katere javno opozarjamo kjerkoli se o tem pogovarjamo. Hkrati pa moram reči, da se z nekaterimi tezami v tem sestavku nikakor ne morem strinjati. Recimo, ko govori o politični reformi. To je zame silno širok pojem. Skratka, ne morem se strinjati z tezo, da je politični sistem, samoupravljanje krivo za razmere, v katerih smo. Res pa je, da vedno nismo dovolj uveljavili samoupravljanje, da vseh institucij političnega sistema nismo dovolj razvili. To so razlogi, da"smo v situaciji, v kakršni smo. To ne pomeni, da marsičesa v družbi ni potrebno spremeniti. Vendar to ni reforma političnega sistema. Kar zadeva izhodišča Kraigherjeve ’ komisije, dejstvo je, da je to platforma, ki nas lahko ta trenutek integrira. Tako, da se jaz vendarle približujem stališču, ki ga je v uvodu prebral tov. Kšela. če bi se odločili drugače, bi morali razmisliti o načieu, kako to objaviti, ker so bila tudi ta razmišljanja tukaj prisotna. SOVIČ: Pridružujem se mnenju, ki ga je večina članov sveta že izrekla. Mislim, da tekst v takšni obliki kot je, ni primeren za objavo, zato tudi popolnoma podprem uvodni pediog, ki gaje dal Tomaž. skregano z vsakim sistemom, z vsakim načinom neke demokratične razprave. Če je to zaradi operativnosti, v redu. To, da mi nekdo vnaprej prečita izjavo, a katero sem v razpravi soglašal, preden sem se sploh oglasil ni prav. Takšnemu izdajateljskemu svetu, ki mi na sejo pinese mnenje, za katero sem se odločil v razpravi, ki bi naj šele bila, se moram odločno upreti. Po razpravi je dal predsednik izdajateljskega sveta, tov. Kšela, na glasovanje tri predloge, ki so bili med razpravo izoblikovani: 1. Objava intervjuja z dr. Brankom Horvatom. 2. Objava intervjuja z dr. Brankom Horvatom s komentarjem uredništva. 3. Intervju z dr. Brankom Horvatom se ne objavi. Za objavo intervjuja s komentarjem uredništva sta glasovala 2 člana izdajateljskega sveta. Za sklep, ki ga je v uvodu prebral pedsednik, to je proti objavi, je Vasovalo 8 članov izdajateljskega sveta. En član izdajateljskega sveta je predčasno zapustil sejo in ni glasoval. Člani uredništva katedre m-majo pavice glasovanja SEJA IZDAJALSKEGA SVETA JE BILA KONČANA OB 1& URI. vam, da so bili na predavanju mariborski gospodarstveniki, politiki in pofesorji in predvidevam, če so teze iznesene tam tako zelo sporno, potem jih je treba tam pobijati. Ne strinjam se s tem, da je en izdajateljski svet cenzurna komisija. Se samo to, glede tega, da on objavlja vteoretičnih revijah, in mislim, daje tu tudi velika napaka, zakaj ekonomisti ne pridejo do besede, ravno zaradi tega, ker se njihov glas sliši samo v strokovnih revijah, medtem ko v ostalih medijih pa ekonomskih strokovnjakov ni. So nekakšni kvazi strokovnjaki, predvsem pa se tam sliši glas politikov in se formira neko javno mnenje, ki je različno od strokovnega In tudi mi s tem, če rečemo, dadamo intervju Dialogom v premislek, že dajemo to bolj iz branemu krogu bralcev. Tudi ekonomska strokovna revija ima zelo ozek krog bralcev in mi s tem dejansko možnost dialoga zamrznemo, in povzročimo, da se, kar je sedaj tudi moderno, širijo glasovi.« KŠELA: »V svojem uvodu sem dejal, da gre pravzaprav za neko teoretsko razpravo. Ta članek se giblje v področju teoretskih razprav in v teoretskih razpravah je seveda meniti drugače in zmotiti se v svoji oceni, mnogo širša, kot pa na področju politične akcije itd. Po mojem nastaja tukaj sedaj eno zelo načelno vprašanje. Mi smo imeli nekaj let nazaj razpravo v okviru Kraigherjeve komisije, pa tudi drugih znanstvenih institucij. Izoblikovala so se stališča, ki jih je podprl kongres ZKJ, pa tudi vsi republiški in pokrajinski kongresi. Štališče Kraigherjeve komisije je sprejela zvezna skupščina, oba zbora Gre za široko družbeno zasnovano akcijo, da bi množice ljudi vključili v uresničevanje koncepta, za katerega smo se dogovorili. Branko Horvat je znan v teoretičnih krogih, nastopa s svojimi opredelitvami, svojimi ocenami, ki so v tem tre- pljala do antagonizmov, temveč nasprotno, ocena je, da je zaradi nedograjenih delegatskih odnosov, ker še ni bilo nove ustave, ker so bili razni odpori proti nadaljni demokratizaciji družbe prišlo do teh antagonizmov. In razrešili smo jih ustvarjalno z ustavnimi amandmaji in kasneje s sprejemom nove usta1 ve, Na strani 4 govori o raznih disidentih. Tukaj je veliko vprašanje, ali je smotrno v Katedri apostro-firati te ljudi kot disidente, in potem bralcem, ki v glavnem ne poznajo tovrstne problematike, niti avtorje, niti njihovih tekstov, v tej meri odpirati ta vprašanja. V intervjuju je še ena močna moralna obsodba, da nekateri ekonomisti zaradi karierizma, oportunizma itd, zastopajo neko linijo, ko vedo, da so njihova stališča nemarksistična, antimar-ksistična, ki jih profesionalno ne morejo braniti. Mislim, da je to blago rečeno malo tendenciozno omenjeno. Nenehno se v tekstu ponavlja leto 1972. Jaz ne govorim kot ekonomist, temveč s političnih vidikov, ker jaz ta tekst ocehjujem glede na področje na katerem delujem. Tu nenehno govori o tej reformi iz začetka 72. leta in začetka sedemdesetih let, kot o poglavitnem grehu našega razvoja. Iz teksta sicer ni natančno razvidno, katera leta in na katere prelome on tu misli, vendar pa bi jaz želel opozoriti, daje leto 71 in 72, leto enaindvajsete seje predsedstva CK ZKJ, da je leto dvajsete seje predsedstva CK ZKS, z obračuna z tehnokra-tizmom in liberalizmom v naši družbi, leto bitke proti socialnim razlikam, se pravi tretje konference ZK o socialnem razlikovanju, to je bitka za novo ustavo. Horvat nekajkrat ponavlja letnico 72, pri bralcih bo to povzročilo verjetno enako reakcijo, kot pri meni, zlasti zaradi tega, ker v tekstu nekajkrat poudarja, da je potrebno spremeniti politični sistem. Pravi: ne gre za spremembo ekonomskega, ampak političnega sistema. Menim da moramo v teoretičnih razpravah mi pa vendarle, če ta tekst objavimo v Katedri, ta tekst namenjamo prvenstveno mladini. In jaz nisem za to. Zato sem tudi predlagal, da bi zdaj na osnovi takšnega teksta razpravljali. Toliko sem jaz, še dodatno pojasnil svoje stališče. ŠALER: Lahko čisto načelno nekaj rečem. Nam mora biti namreč jasno, kaj hočemo s tem, ko ta tekst objavimo, doseči. Strinjam se z nekaterimi tezami, ki so v tekstu, večina pa jih je netočnih. Mislim, da ni problem objava tega intervjuja, problem je v tem, kako bi večini bralcev razložili koncepcijo Kraigherjeve komisije. Dejstvo je, da smo v preteklosti delali napake. Skrbeti moramo, da bomo ustvarili nekaj bolj kreativnega, da bomo to presegli. Mislim, da ne moremo mimo šeste seje CK ZKJ, ki je bila namenjena informiranju, informiranje •je lahko namreč tudi destruktivno. Na Zahodu, vidimo, kako se manipulira z informiranjem. Katedra bi verjetno, če bi objavili intervju dosegla neko evforijo, mogoče bi Katedro razgrabili, mogoče bi jo celo prepovedali, ne moremo sedaj s stališči človeka, ki se z določenimi stvarmi, ne strinja izhajati, kot z neko osnovo za razpravo. GEC-KOROŠEC: Naj kot jxavnik povem še svoje misli. Moti me precej stvari, recimo na sedmi strani, ko piše: nihče ne dela na reformi, ki nam je tako potrebna. Potem naprej: danes imamo v podjetjih samo nekakšen privid samoupravljanja, pravni sistem ne deluje,... decentralizirano gospodarstvo ne more delovati, to pa pomeni, da tudi samoupravljanje ne more delovati. Potem na koncu: direktno smo odgovorni za težave, ki jih imajo progresivni kitajski krogi pri poskusu, da afirmirajo samoupravljanje. Pridružujem se mnenju, da takšen tekst za objavo v Katedri ni primeren. PESTIČEK: Jaz ne trdim, da Moram reči, da me je tudi tov. Gerič pooblastil, da svet seznanim z njegovim mnenjem, ki je podobno kot moje. Ne sodim, da je ta izdajateljski svet in dosedanja razprava dejanje cenzurne komisije. To, kar zdaj delamo, počnemo v skladu z zakonsko opredeljeno vlogo izdajateljskega sveta Mislim, da je bilo že v sami razpravi podano dovolj argumentov, kakšne so temeljne pomanjkljivosti tega članka, od tega, da je nestrokoven, da tendenciozno obravnava nekatera vprašanja. Posebej pomemben se mi zdi očitek, da strokovno in moralno diskreditira posameznike, da dejansko proglaša ljudi za disidente. Ne vem, če si kjerkoli v svetu privoščijo to, da nekoga kar tako, v študentskem časopisu, proglasijo za disidenta, to so vendarle občutljive stvari. Mislim, da moramo biti ob tem zaskrbljeni, tudi ob tem, kaj posamezniki glede tega mislijo. Ali kaže takšne stvari objavljati ali ne? Objaviti mnenje nekoga, da je disident samo zato, ker je užaljen, ali iz kakršnihkoli drugih pobud, ki jih ne argumentira strokovno, ampak v dveh, treh besedah. Mislim, daje to zelo vprašljivo dejstvo, in tudi zavzemanje za objavo tega, je vprašljivo. Menim, da je članek nesprejemljiv tudi zato, ker se na mnogih mestih zavzema za oblike, ki so v tej družbi preživele. Predlagam, da v popolnosti podpremo uvodni predlog, ki ga je podal predsednik izdajateljskega sveta. REBERNIK: Mislim, da ima vsak pravico imeti svoje mnenje o tem, ali je za članek, ali proti njemu. Ne sprejemam pa kritike, da je vprašljiv tudi tisti, ki se zavzema za objavo članka. Jaz ta članek podpiram zato, ker verjamem, da je temu tako, ker smatram, da so to stvari, ki jih je potrebno razčistiti. Prvo, kar je narobe, mislim daje lahko kakorkoli to imenujem, je v uvodu prečitati mnenje, da se to ne sprejme, nato jaa o tem diskutirati. To se mi zdi ZVEZA KOMUNISTOV - DELAVSKA PARTIJA DIFERENCIACIJA V ZVEZI KOMUNISTOV Zahteve po diferenciaciji v zvezi komunistov so vse močnejše. To potrjujejo tudi besede Mitje Ribičiča, ko je na petem plenumu CK ZKJ, namenjenem aktualnim idejno — političnim problemom in nalogam ZK, dejal: »Danes je nujno potrebna diferenciacija v Zvezi komunistov, katere rezultat mora biti še več pravih komunistov, borcev za samoupravne odnose.« Vse večkrat se sliši glas najvišjih partijskih funkcionarjev, pa tudi tistih »navadnih« članov, da se mora zveza komunistov rešiti vseh tistih, ki s svojim obnašanjem rušijo njen ugled. O tem je govoril tudi Najdan Pašič, član CK ZKJ: »Zveza komunistov mora biti organizacijapolitičnopismenih, opredeljenih in angažiranih ljudi, ki bodo aktivno spremljali, dogajanja okoli njih in ne samo čakali iniciativo odzgoraj. Ni efikasnegasistema odgovornosti ob pasivnem članstvu. Pasivnost članstva povzroča neodgovornost na vrhu. Samo v organizaciji, kjer se ljudje čutijo poklicani izražati mišljenja o celotnem kolektivu in družbi, se lahko vzpostavi sistem odgovornosti . .. Ustvarjanje demokratične klime v partiji in izgrajevanje odgovarjajočih metod odločanja je naloga prvorazrednega značaja. Preveč aktivna vodstva, ki se о vsem izjasnjuje-jo in zavzemajo stališče brez predhodnihštirihposvetovanjin razprav, postavljajo maso partijskega članstva v vloge pasivnega gledalca.« Zanimivi so podatki iz študije Slovensko javno mnenje 1982, kjer je bilo obdelano tudi vprašanje: Ali je politika, za katero se zavzema zveza komunistov, v skladu z interesi večine ljudi. Možne so bileštiri variante odgovorov: da, v skladu; deloma je v skladu; ni v skladu; ne vem, ni mi znano. Poglejmo odgovore v primerjavi z leti nazai: sta vedno v času resnih težav. Na nepravilnosti v družbi niso ostali imuni niti člani ZK. Čeprav ni točnih podatkov, koliko je članov zveze komunistov med storilci kaznivih dejanj, gospodarskih prekrškov, je zagotovo, da ta številka ni tako mala. Ocenjuje se na primer, da je med storilci približno 5.000 gospodarskih prekrškov, bilo precej članov ZK — direktorji, komercialisti, računovodje, itd. To vse potrjuje, da obstajajo zares upravičeni razlogi za diferenciacijo in razpravo o moralnem liku člana ZK. Dejstvo pa je tudi, da so zamenjave direktorjev in občinskih funkcionarjev o katerih lahko beremo v sredstvih informiranja dokaz, da bodo za slabo delo in zlorabe enako odgovarjali tako funkcionarji kot delavci, in da ne bodo kaznovani le tisti za manjša kazniva dejanja, da ne bodo nastradale, kot velikokrat govorimo le »male ribe«. ZVEZA KOMUNISTOV -DELAVSKA PARTIJA Drugo zanimivo študijo je naredil dr. Vladmir Goati, direktor Inštituta družbenih znanosti v Beogradu in sicer o razredni sestavi ZKJ in drugih delavskih partij. Sestava vsake politične partije in/astopanost posameznih slojev v njej je politično vprašanje, od katerega v veliki meri zavisi uresničevanje njene vloge. Ker je Zveza komunistov, čeprav ne direktna oblast, osnovna moč usmerjevanja jugoslovanskege družbe, je sodelovanje posameznih socialnih skupin v Zvezi komunistov odraz stopnje sodelovanja teh skupin pri razdelitvi družbene moči in vpliva. Socialna struktura Zveze komunistov je bila konec leta 1980 naslednja: delavci 29,6 % ostali zaposleni 41,5 %, kmetovalcev 4,3 % študentov in dijakov 9,9 % in ostalih 14,7 % S stališča programskih opre-deljenj ZK je delež delavcev nezadovoljiv. Odstotek delavcev v ZK je v zadnjih desetih letih zelo stabilen. Leta 1970, 29,5, leta 1980 29,6. Ob tem pa je tudi velik osip delavcev iz Zveze komunistov (izključeni, črtani iz evidehce, izstopili). % delavcev med tistimi, ki so prenehali biti člani ZK % delavcev med novosprejetimi 1970 46,6 28,9 1971 57,5 31,8 1972 39,3 33,8 1973 36,7 35,0 1974 38,6 30,5 1975 40,5 25,5 1976 52,7 29,9 1977 38,8 31,5 1978 42,2 29,8 1979 38,6 28,4 1980 37,9 29,6 Dr. Goati takole komentirate podatke: »Na osnovi podatkov iz te tabele lahko rečemo, da osnovni vzrok premalega števila delavcev v ZK ne moremo iskati na organizacijsko političnem planu (v slabostih akcij za sprejem) temveč v nezadovoljivem položaju delavskega razreda v družbi. Kajti, Zveza komunistov je organizacija, ki jo njeni člani in drugi percipirajo kot družbeno moč, od katere so odvisni vsi naši uspehi, pa tudi slabosti v naši družbi.« Zastopanost pripadnikov skupine »ostali zaposleni« v ZK je bila leta 1970 39,2 %, leta 1975 41,6% in leta 1980 41,5 %. Treba pa je reči, ta je ta skupina zelo široko zajeta. V njej so tako sloji, ki so vezani na birokratsko-administrativno organizacijo oblasti in upravljanja, pa tudi sloji, ki po svojem položaju in vlogi kažejo tendenco približevanja delavskemu razredu (znanstveni, kulturni, prosvetni delavci, tehničnainte-ligenca). Kljub temu pa ostaja konstatacija, da so delavci v primerjavi s skupino »ostali zaposleni« premalo zastopani v ZK. Politični smisel statističnih podatkov o pretiranem odstotku skupine »ostali zaposleni« komentira V. Vasovič takole: »Ker so člani Zveze komunistov v vseh upravljalnih strukturah in na materialno bolje situiranih mestih, ne glede na to, da nikakršnih privilegijev, in da je ZK postala strukturalni del skupščinskega mehanizma in procesa tekočih odločitev, se postavlja vprašanje: ali ZK ne bo prišla v položaj, ko se mora opredeliti tudi za odločitve, ki bodo bližje interesom bolje stoječih skupin in slojev, torej odgovarjajočim parcialnim interesom, kot strategijskem interesu delavskega razreda in večine v družbi,« Ta fenomen vel i kegaodstot ka »ostal i h zaposlenih« pa ni nastal v zadnjih desetih letih, temveč že prej. O tem govori zelo zgovorno podatek o sodelovanju posameznih družbenih skupin in slojev v ZK. Od vseh pripadnikov posameznih slojev in skupin v jugoslovanski družbi je bilo leta 1966 članov ZK: — vodilnih kadrov 60 % — intelektualnih delavcev 50 — rutinskih uslužbencev 40 % — KV in VKV delavcev 25 % — PKV in NKV delavcev 7 % — kmetov 2 % Še bolj zaskrbljujoč, kot delež delavcev v st rukt uri ZK, je delež kmetovalcev, ki so še vedno najštevilnejša socialna skupina v jugoslovanski družbi (približno 33 %) prebivalstva) Njihov delež v ZK pa je skoraj simboličen, le 4,3 odstotke, kar je znatno manj, kot leta 1970, ko je bil delež še 6,5 %. Eden izmed vzrokov za takšno stanje je verjetno tudi naša globalna kmetijska politika v preteklosti. Poglejmo še nekaj podatkov o strukturi vodstva Zveze komunistov Jugoslavije. V CK ZKJ je samo osem odstotkov delavcev (leta 1974 jih je bilo 20 %, leta 1976 9%). Čeprav je tretjina članov ZK mlajša od 27 let, je struktura CK ZKJ prav nasprotna. Največ jih je starejših od 56 let (v sedanjem ČK jih je več kot polovica), nato sledijo tisti od 46 do 55 let. Leta 1974 je bilo v CK izvoljenih tudi 11 odstotkov žensk, na 12. kongresu lani pa 9,3 odstotka žensk. Struktura članov CK ZKJ leta 1974 je bila naslednja: delavcev 20 %, kmetovalcev 0,6 % in ostalih zaposlenih 79,4 %. Nekaj več delavcev je bilo izbranih v CK republik in pokrajin, (29,7 %), prav tako kmetovalcev (2,7 %). Leta 1978 je bila struktura CK ZKJ naslednja: delavci 24,8 %, kmetovalci 2,4 %, »ostali zaposleni« 72,8 %. Ob tem pa je treba upoštevati še to, da se med delavce uvrščajo vsi, kieimajo delavsko izobrazbo, pa čeprav so preživeli nekaj let na plačanih političnih funkcijah. Kako lahko razložimo, da je leta 1981 v članstvu ZK od 68 69 70/71 72 73 78/76 78 80 81/« da, v skladu je 18,7 зи 29,3 26,7 26,2 38,0 43,9 49,8 22,9 deloma je v skladu 35,5 35,3 36,9 38,1 33,0 26,0 2,9 22,5 2,2 22,7 37,7 ni v skladu 9.7 4,8 6,3 4,9 5,0 W M ne vem, ni mi znano 36,1 28,6 27,8 30,1 35,6 33,1 «11 254 32,9 Sociolog Niko Toš je takole komentiral leto 1982: Kar se tiče družbeno političnih, predvsem pa ekonomskih gibanj, bi bilo nesmotrno pričakovati, da se bo po letu 1980 takšen trend ocenjevanja skladnosti politike z interesi večine ljudi, nadaljeval. Nakopičeni ekonomski problemi, kosovski dogodki, ITD. so se v politični zavesti ljudi izrazili s povečano kritičnostjo nasploh. K razjasnjevanju tega kritičnega preokre-ta politične zavesti prebivalcev, prispeva poznavanje aktualne družbene vloge zveze komunistov in postavljanje članov ZK na vse najodgovornejše družbene funkcije. Podatki iz ankete za I. 1982 pokažejo, da je v zadnjem času prišlo do spremembe vrednotenja vloge ZK in daje očitneje kot prej izražena njena odgovornost za obstoječe stanje in prizadevanje na družbeno gospodarskem pod-dročju (skrb za proizvodnjo, in večjo produktivnost, omogočanje hitrejšega gospodarskega razvoja, vprašanje stabilizacije, izboljšanje življenjskega standarda, itd.), vzporedno z garan-tiranjem enakopravnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti in razvojem samoupravljanja in socialistične demokracije.« Težka ekonomska situacija in nakopičeni problemi v družbi so povzročili tudi razpravo o moralnem liku člana ZK. Če analiziramo povojno partijsko zgodovino, ugotovimo, da je prišlo do razprav o liku komuni- n f * A n 2,117.083 članov samo 163.062 ali 7,7 % članov bilo starejših od 56 let, v CK ZKJ po 12. kongresu pa postaja ta generacija absolutno prevladu-jočas 53,40 odstotki. Vladimir Goati z ozirom na podatke o dhjgih partijah komentira to takole: »Ni lahko razložiti vzrokov nesorazmernega deleža starejših generacij, kar lahko opazimov vodstvih vseh politični« partij. Del resnice je vsekakor v tem, da je politika razen ostalega tudi veda, ki se uči postopoma in zato zahteva vodenje partije določeno izkustvo. Razen tega partijski voditelji velikokrat skušajo zadržati svoj položaj zaradi socialnih ugodnosti, moči, vpliva, ugleda. Z. drugimi besedami, položaj v strukturi partijske organizacije in organizacije nasploh, zagotavljajo njihovim nosilcem instrumente, s pomočjo katerih se lahko na vodiln>h mestih dolgo obdržijo. Menim, da je treba v tem iskati ključ za razlago poudarjenih gerontoloških ten-dencij, kot v psihološkim vzrokih« DfTERENCIACUA FVva povojna idejna diferenciacija je bila po spopadu z mforrhbirojem. Od leta 1948 do 1952 je bilo iz partije izključenih 59.596 članov, z ostalimi kaznimi je bilo kaznovanih 31.142 članov. V zadnjih dvajsetih letih so bila »zadnja« vrata partije najbolj odprta leta 1972. Tega leta je ZK »zapustilo«' 50.584 članov, samo na Hrvaškem pa 11.893 članov. Kljub temu, da se je Zveza komunistov nekajkrat osvobajala članov, ki so s svojim obnašanjem delovali v nasprotju s politiko ZK, pa se partija tega bremena ni mogla osvoboditi trajno. Vzrokov za to je več: Gre predvsem za to, da se je del ljudi , ki so delovali v nasprotju s politiko ZK umiril. Javno se nt konf rontiral in tako je ostal na spiska Drugi vzrok je verjetno v tem, da je bil ponekod še vedno prisoten oportunizem in IkaHaJiranje in se ni šlo v javno diferenciacijo. Večkrat slišimo tudi tezo, da Zveza komunistov sprejme na enega izključenega dana tri nove, in da je tudi tako številno sprejemanje vzrok slabljenja partije. Ne more biti slabo, da se partija odpira prav mtacfcm. Žal pa so ponekod kriteriji za sprejem zelo mili. Vse manj postaja merilo delo bodočega člana, torej če si le-ta zasluži postati član ZVEZE KOMUNISTOV, in vse bolj prihaja v ospredje merilo, kdo želi stopiti v ZK. Poseben problem postaja vse slabše delo z novimi člani. Kljub številnim političnim šolam je kval it et e idejjnega izobraževanja vse slabša Kako torej izvesti diferenciacijo v ZK danes, ko je velik del članstva uspaval oportunizem, ko je v nekaterih osnovnih organizacijah kritikam samokritika že zdavnaj postala pretekli čas. Pričakovati, da se bo pasivni del članstva sam prebudi bi bil čisti utopizem. Diferenciacijo ni mogoče narediti od dtines do jutri, to je stvar daljšega obdobja. Pri tem je treba ločiti delovno in idejno diferenciacijo. Ločevanje dela od nedela je prva naloga. Kdor ne izpolnjuje svojjuh obvez, se izmika delu, rama ugleda v svoji sredini in torej ne bi smel ostati član ZK. Partija bo morala odgovoriti, zakaj je velik del članstva pasiven in odpraviti vzroke. Po sstemu trikrat nisi bil na sestanku — vrni knjižnico, bi Zvezo komunistov hitro očistili, vendar to ni prava pot. Preden za nekoga sploh ugotovimo, ali je delavec ali nedelavec, mu moramo dati nalogo in šele na podlag tega lahko ločujemo med delom in nedelom. Druga, veJUko težja diferenciacija je idejna. V preteklosti se je dogajalo, da je bilo veliko lažje izključiti delavca zaradi manjše stvar«, kot pa direktorja zaradi vek ko hujše. Ti so se seveda tud bolj borili. da ostanejo člani ZK. pa ver jetno ne iz ljubezni do partijskeknjižmce.temvečzara-di< tega, ker jim je bila knjižnica eden tzmed elementov na kate- rih so gradili svojo kariero in socialno varnost. Niso redke sredine, kjer se moralno politična neoporečnost enači s članstvom v Zvezi komunistov. Tako so nekateri postali »komunisti«, da bi lažje prišli do vodilnega mesta Znova bomo morali postaviti v ospredje razprave o liku komunista. O tem je že leta 1952 na prvem kongresu zveze študentov Jugoslavije govoril tovarišTito:»Likkomunista je zbledel. Spremenil se je zaradi nekaterih tujih idej, ki so prišle v partijo. Ne bo nam žal, če bo sto tisoč članov partije manj, če bo potem bolj čvrsta, če bo kolektiv izgradil lik novega človeka in bo komunist za vzgled drugim . . .« Besede, izrečene pred 31 leti so danes aktualnejše kot kdajkoli. Kaj je torej treba narediti, da bo Zveza komunistov postala avantgarda delavskega razreda v pravem pomenu besede. Predvsem bo treba preiti od besed k dejanjem. Andre Gorz piše v svoji knjigi Težavni socializem takole:« Partija bo lahko svojo funkcijo vodje uresničila samo, če se oddvoji od administracije, države in upravljanja s podjetji, da bi tako lahko skrbela za politično — ideološka vprašanja ... .. .V samokritični analizi njihovega gibanja, piše Giuseppe Boffa, jugoslovanski komunisti trdijo, da je njihova Zveza postalapreveč izključno »partija oblasti«, katera se trudi, da neposredno upravlja z državo in tako načrtuje, da zavzame mesto državnih organov, da sama rešuje ekonomske in administrativne probleme, da nasproti temu zanemari politična in ideološka vprašanja, ki pa bi morala biti glavno področje njenega delovanja. Partija, pravijo, si bolj prizadeva »poveljevati« kot pa »voditi«. In to je resnica na vrhu kot tudi v bazi, oziroma v podjetjih ...« Danes se Zveza komunistov ukvarja z vsem, še najmanj pa z idejnim izobraževanjem. Številni sklepi so še vedno preveč posplošeni, številne ocene so delane zelo načelno, velikokrat po liniji najmanjšega napora Komunisti seveda niso ljudje posebnega kova, so pa kovači novega Vsakršno skrivanje in prikrivanje slabosti je veliko nevarnejše, kot pa odkrito razčiščevanje. Velikokrat ostanejo namesto akcije le papirnati sklepi. Kakšne sploh morajo biti vrline komunistov? Sposodimo si še enkrat besede tovariša Tita, tokrat z desetega kongresa ZK Juqoslavije leta 1974: »... Komunisti morajo predvsem prednjačiti v boju za socialistično samoupravljanje, razumeti morajo okoliščine, bistvo in resnične takove naših revolucionarnih gibanj. Hkrati pomeni to negovanje osebnih lastnosti, ki so vedno odlikovale komuniste, to pa so skromnost, požrtvovalnost, nesebičnost, zavzemanje za zmago vsega tistega, kar je napredno in humano. Komunist mora biti tudi samokritičen in mora načelno sodelovati v boju mnenj. Svoje besede mora potrjevati z dejanji .. . Slehrni pravi komunist mora delovati ustvarjalno in mobiliza-torsko, kot revolucionar se mora bojevati za napredek naše socialistične družbe. Kdor za to ni pripravljen, zanj ni prostora v Zvezi komunistov. To velja zlasti za komuniste na vodilnih položajih. .. .Vedno sem trdil, da za revolucionarno partijo ni odločilno število, marveč so odločilne njena trdnost, kakovost, jasna idejnopolitična usmeritev in sposobnost, da si zagotovi podporo razreda in ljudstva, da bi lahko to usmeritev uresničila ...«. Zavedati se moramo, da biti član Zveze komunistov in biti komunist ni isto. Partijska knjižnica se pridobi z vstopom, postati komunist, pa je veliko težje. Srečko Pirtovšek VLADO SRUK ZAPISAN SPOMIN NA DR. JOŽETA POTRČA Naključje je hotelo, da se v stotem letu po Marxovi smrti spominjamo tudi dveh datumov v zvezi z osebnostjo, ki nam je vse bližja, čimbolj se časovno odmika od nas. Gre za največjega marksista in socialističnega humanista, ki ga je rodila severovzhodna Slovenija, za dr. Jožeta Potrča. Ta se je rodil v Vintarovcih 3. 4.1903 in umrl v Ljubljani 4.10.1963. Kaj je najbolj bistveno, najvažnejše v njegovem bogatem, težkem življenju in vsestranskem snovanju? »Življenje za človeka« je naslov knjižice, ki jo je o njem napisal dr. Bratko Kreft. In res: dr. Jože Potrč je živel, ustvarjal in končno tudi izgorel za soljudi, v prvi vrsti za tiste najbolj izkoriščane, ponižane in trpeče, za vaški in mestni proletariat; toda pred duhovnimi očmi humanista je bilo zmeraj tudi človeštvo kot celota — ne glede na posebne značilnosti, razločke ... Ves njegov življenjepis priča o tem: mladenič, ki se z vso energijo poskuša čimbolje usposobiti za človekoljubni, skrajno odgovorni poklic zdravnika, po drugi strani pa za revolucionarno, osvobodilno poslanstvo komunista; podeželski zdravnik, ki ga kmečko delovno ljudstvo neizmerno ceni in spoštuje zaradi skrajne človečnosti, skromnosti iri dobrote; mučenec v monarhofašistični ječi, ki svojim mučiteljem-zasliševalcem izraža sočutje in pomilovanje zaradi njihovega ogabnega početja, ki jih razčlovečuje; ujetnik v nemškem taborišču, ki kot zdravnik in kot sočustvujoči tovariš pomaga mnogim internirancem, še zlasti bolnim, ranjenim, umirajočim; pristni revolucionar in vsestranski kulturno-politični delavec, ki na najrazličnejših področjih uresničuje svojo vizijo višje, bolj humane družbe kot je (do)sedanja. Zares vizionar — na mnogih področjih korak ali dva pred drugimi: — eden najbolj poglobljenih kritikov različnih vidikov stalinizma, odnošajskega in nazorskega tehnobirokratizma, kulta osebnosti itd.; — pobomik antidogmatizma, ki se zavzema za dosledno uveljavitev Mancovega načelnega stališča o nujnosti prakticiranja neprizanesljive kritike vsega obstoječega; . — začetnik strpnega, enakovrednega dialoga marksistov s kristjani, še posebej kar zadeva nravnost; — mislec, ki razkriva tedaj težko opazne nove težnje v razvoju družine in v družbeni vlogi žensk; — komunist, ki se dialoško odpira k socialistom, k socialni demokraciji, ki so jo stalinisti razglasili za dvojčico fašizma; — prodoren kritik enostranosti politicizma, ekonomicizma, biologizma in pragmaticizma ter vulgarnega materializma v interpretiranju družbene problematike; — utemeljitelj socialističnega etičnega kodeksa zdravstvenih delavcev, ustrezajočega po eni strani znanstvenemu napredku, po drugi strani pa nastajajoči samoupravni družbenosti; — prepričan bojevnik za novi'titovski intemacionalizem neuvrščenosti — še pos^jej v Mednarodni organizaciji dela, kjer je bil celo desetletje ena najvplivnejših vodilnih osebnosti; — prosvetni delavec, ki se zavzema za novo vzgojnoizobraževaino poslanstvo šole — za dosledno znanstveno utemeljenost pouka, za polikul-turno vzgojo in za celovit sistem moralnega oblikovanja mladih rodov; —•eden pionirjev sodobne mentalne higiene ... Ce si bil v petdesetih letih družbenopolitično angažiran študent, si moral dr. Jožeta Potrča skoraj neogibno spoznati. Zelo pogosto je prihajal med mlade; največkrat je predaval o morali in etiki, o socialnomedicinskih in mentalnohigienskih temah, o mednarodnih odnosih v luči moralnopolitične problematike. Mladino je hotel navdušiti za uresničevanje takšnih medčloveških odnosov, ki bi pomenili višjo družbenost in človečnost kot je meščanska Pogosto smo brali Potrčeve članke, razprave, pisma uredništvom in govore; dr. Potrč je bil nenehno prisoten v občilih, ker se je v celoti zavedal njihovega mogočega družbenega pomena in poslanstva Sedaj pa k zapisanemu spominu na dr. Jožeta Potrča, ki sem ga omenil v naslovu: Pred tremi leti sem doma med staro šaro našel kopijo članka o javnem predavanju, ki ga je dr. Jože Potrč imel v Celju nekaj let pred svojo prezgodnjo smrtjo. (Ker so ljudje na celjskem radiju vedeli, da sem med organizatorji Potrčevega obiska, so me naprosili za poročilo o tem pomembnem dogodku.) Tako sem poročal: »Včeraj je v veliki dvorani Okrajnega ljudskega odbora predaval član CK ZKJ tovariš dr. Jože Potrč o problematiki socialistične morale s posebnim ozirom na vprašanja družine. Izredno zanimivo predavanje, ki ga je organiziral iniciativni odbor celjske sekcije Društva Rlozof in sociologov, je močno pritegnilo pozornost številnih poslušalcev, ki so povsem najx>lnili dvorano. Dinamična in duhovita izvajanja tovariša dr. Potrča so poslušali mnogi mladi ljudje, kar je še posebej razveseljivo. Predvsem je predavatelj poudaril, da naše delavno ljudstvo, ki gradi nove družbene odnose, ustvarja višji tip socialistične družbene skujDnosti, čaka še odločen boj s starimi, preživelimi naziranji, katera nimajo nič skupnega s težnjami in ideali marksistične etike. Boj za novo moralo in za uresničenje ter izpopolnitev starih pozitivnih moralnih načel, ki so ga pričeli komunisti že na začetku svojega revolucionarnega zgodovinskega pohoda, je kar zadeva družino, od vsega začetka temeljil na smernicah, ki so jih začrtali Магх, Engels in Lenin, proti amoralnim, malomeščanskim nazorom Ane Kolontaj in drugih laži-marksistov, kateri so hoteli likvidirati tolpe, humane družinske odnose ter jih nadomestiti, z , v bistvu buržoazno koncepcijo svobodne ljubezni. Jugoslovanski komunisti se bojujejo zatrdno in srečno družino, ki bo sposobnanucfti vso potrebno skrb, nego in vzgojo otrokom in v kateri bo ženi omogočeno, da stopi v resnično enakopraven odnos z možem. Ko je predavatelj kritiziral nekatere stalinistične poglede in prakso kar zadeva neenakopraven položaj matere nezakonskega otroka (v Sovjetski zvezi), je poudaril, da morajo komunisti vedno biti na strani zatirane žene, da morajo spoštovati tudi njeno željo po otroku, čeprav nezakonskem. Govoreč o številnih razvezah zakonov, je dr. Potrč dejal, da se moramo bojevati proti temu nujnemu zlu. Resje zakon, ki je postal pekel, treba razvezati, toda napraviti je treba kar moremo, da bo takih zakonov čim manj. Nujno zlo je imenoval predavatelj tudi splav; tudi glede tega je treba preprečevati stihijo — malomarno in amoralno obravnavanje tega skrbno resnega vjarašanja. Naša družbena skupnost tudi ne more mimo, neprizadeto mimo prostitucije, ki je ena izmed oblik zasužnjevanja žene, in drugih ekscesov, ki so nastali skozi zgodovino razredne družbe ter so se ohranili do današnjega dne predvsem tam, kjer novi odnosi še niso pognali korenin, prvine stare zavesti pa so še vitalne. Takšni pojavi se bohotijo zlasti med takoimenovanim capinskim proletariatom, slojem, ki neživi od svojega dela, ki torej ne sodeluje v socialistični graditvi naše dežele. Prav delo je najvišja moralna vrednota Realni teren reševanja vseh teh in drugih vprašanj o katerih je govoril tovariš dr. Potrč, bodo pri nas morale biti naše nove oblike družbenega življanja, komune in stanovanjske skupnosti. Človek ne živi le od kruha, pač pa tudi od lepe, iskrene besede, je dejal predavatelj. Ni nam dovolj le zdravo gosfiodarstvo, potrebujemo tudi jasno moralno perspektivo, pozitivne medčloveške odnose.« To poročilo je najbrž hudo poenostavilo vse tisto, kar je dr. Jože Potrč tedaj predaval, pa vendar tudi to besedilo daje slutiti širino in modernost humanistovih pogledov. Dr. Potrč je bil neutruden bojevnik za osebno in družbeno socialistično moralo. Ni se bal očitkov, češ, da je »moralist«, da »idealizira«, kar je tedaj pomenilo skoraj toliko, kot da odstopa od materializma. Dr. Potrč ie bil intelektualec v najboljšem pomenu te besede — delavec z velikim irnom in srcem; prav zato ni bilo mogoče, da ne bi bil tu in tam sam tarča demagoškega birokratskega antiintetektualizma. Njegov genij preprosto ni bi I ustvarjen tako, da bi se lahko držal ozkestruge takšne ali drugačne of icialne ideologije, »linije«. Dr. Jože Potrč je dobro vedel, da etikete iz ideološko političnih obrtnih delavnic ne (Domenijo nič, živa, konkretna človečnost in družbenost pa vse. Ko je zgaran omahnil v smrt, je naša komunistična marksistična etika izgubila svojega odločilnega protagonista. Pomena te izgube se dolgo vceloti sploh nismo zavedali. V celoti jo dojamemo šeletedaj, ko temeljito premislimo, kako pomembna so družbenonravna in etična osveščanja ter osmislitve praktičnega uresničevanja kateregakoli trenutka samoupravne socialistične družbenosti. Samoupravljanje je v prvi vrsti nova morala, katere glavni izvir je samodejavnost delavskega razreda za sebe. (Marx in Engels sta v Komunističnem manifestu zapisala, da njuni predhodniki, utopisti, niso odumeli te samodejavnosti, prakse.) Dvajset let po humanistovi smrti je njegov opus še vedno premalo raziskan. V zakladnici Potrčevega socialističnega etosa se še vedno nismo prav razgledali. Ena pomembnejših nalog v domen« idejnega in teoretičnega snovanja progresivnih socialističnih sil v prihodnjih nekaj letih je tudi temeljita proučitev in ustrezno populariziranje Potrčeve nazorske zapuščine, vsega tistega, kar ni razkrojil m razpršil čas, nove razmere; (tudi Potrčevi pogledi na družino, spolnost, zakon, žensko vprašanje ipd. so že na strogih preizkušnjah časa in dogajanja). D. Jože Potrč mora biti bolj kot doslej prisoten v našem revolucionarnem gibanju .. Razvijati, uveljavljati socialistično moralo kjerkoli v družbenem in človeškem življenju pomeni nazorsko od-nošajsko osmišljatt in tako utemeljevati in krepiti gospodarska, politična, kulturna in druga 'prizadevanja faktične graditve sociali-zam. Prav tako je seveda mogoče, da prazno moralistično verba-liziranje jDrikriva dejansko družbenoekonomsko in kulturnopolitično stagnacijo ali celo nazadovanje; (vsaka ideološka odtujitev ima svoj vzrok v družbenoekonomski alienaciji: ideološko izkri-viiena. sprevrnjena, odtujena morala je dejansko že nemorala, razkroj moraie, demoralizaeija). Za konec samo še vprašanje. Kaj pa naša severovzhodno-slovenska univerza? Ali ima do najpomembnejšega, najizvirnejšega severovzhodno-slovenskega marksišta kak dolg? Janko Liška ie na okrogli mizi o doktorju Jožetu Potrču, ki je bila pred kratkim v Ptuju, predlagal, da bi mariborsko univerzo poimenovali po doktorju Jožetu Potrča ANDRE GGRZ ... Ni industrijsko razvite države, v kateri delavska oblast ne preide globoke krize. Dolgo smo bili navajeni, demokracijo izenačevati z njenimi oblikami in parlamentarnimi institucijami, in da se nam pokaže njena dekadenca mnogokrat šele takrat, ko so te institucije potisnjene ali speljane na izključno dekorativno vlogo. Pravzaprav so spremembe, katerih vidne znake odkrivamo danes, že dolgo zorele. Nova autorrtativna oblast, ki se uvaja na ruševinah parlamentarizma, je bila nedoločno navzoča že prej, preden je našla ljudi, ki jo vključujejo. To, kar je pomembna odlika modemih oblik autoritativne oblasti, nikakor ni v prvi vrsti pomanjkljivost izbranih skupščin in izbora brez prevar TEGOBEN SOCIALIZEM To, kar zaznamuje modemi au-toritativni režim, je najprej resnična centralizacija moči odločevanja v rokah oligarhije, ki je običajno povezana z ekonomskimi vladajočimi skupinami. Šele kasneje, in kot posledica tega, se do^ja, da izbrane skupščine, tradicionalne politične partije, delavske in kmečke organizacije, področja in občine, izgubljajo vpliv na centralne organe, ki sprejemajo pomembne odločitve in jih tudi uresničujejo. To je, nazadnje, dekadenca političnih partij, katere še naprej izključno delujejo na izbornem in parlamentarnem planu, t. j. na planu, na katerem ni mogoče več oblikovati, zastopati in izvrševati kolektivne volje vpogledu osnovnih orientacij... ... Namesto lažne anciklopedij-ske, mandarinske in ornamentalne kulture, namenjene oblikovanju »lepoumnikov- mimo stvarnosti, je zadolženih za to, da obstoječi družbeni praksi priskrbijo njeno idelogjo upravičenja, industrija zadolži univerzo, da v velikem številu proizvaja strokovnjake, ki so takoj uporabni v proizvodnji, raziskovanju in v upravi. Monopoli se seveda popolnoma zavedajo nevarnosti, kaj zavladajoči razred pomeni splošno dvtoovanje ravni znanja. Namreč, ko se doseže določena stopnja kulture. visoko kvalificirani delavci doživljajo potrebo po intelektualni, strokovni in eksistencialni avtonomiji prav tako, kot delavci v starih materialne [ Zato monopoli, kljub temu da zahtevajo izobraževanje, ki je »bolje prilagojeno resničnosti« omejujejo kvaliteto višjega izobraževanja in kuiičino študentov ... ... Rešitev — reforma Fouchet v Franciji to jasno kaže — se išče v specializaciji: reforma izobraževanja ima cilj, da ob tradicionalno izobraževanje, rezervirano za »elite«, doda okrnjeno utilitarno izobraževanje, ki je usmerjeno v tehniko. Iz strahu, da ne ustvari ljudi, ki bodo zaradi »preveč bogatega« razvoja svojih sposobnoti odbili disciplinirano pokornost, jih namerava na samem začet ku okrnit i: od njih se pričakuje, da bodo strokovni, vendar omejeni; aktivni, vendar ubogljivi; inteligentni za vse, kar se tiče njihove ozke funkcije in neumni zavse ostalo. Na kratko, od njih se pričakuje, da bodo specialisti, ki so nesposobni, svote znanje ddjučdi v opči razvoi znanosti, nesposobni svojeznanjevključitivopči razvoj znanosti, nesposobni svoje omejeno delovanje vključiti v celovit proces družbene prakse. To je cilj Fouchefove reforme, ki izobraževanje razpolavlja na dva dela: množica učencev iz gimnazij ali drugih šol bo dobila tehnično izobraženost, iz katere bodo odstranjene višje teoretske študije, tudi filozofija; in obratno, pouk filozofije ločen od pouka matematike in znanosti, ostala bo gola igra duha, kot da je beseda o tem, da se posameznikom, ki imajo filozofsko izobrazbo, prepovejo poklici, kjer bi lahko njihov kritični duh ogrozil »vladajoči razred«. Z drugimi besedami, visoka strokovna kvalifikacija bo ločena od izvirne kulture — to te. uvaianja v metode in postopke ustvarjalne dejavnosti v znanstvenem ali tehničnem področji' — »kultura« bo ostala ločena od družbene prakse, cd spoznavanja proizvodnega dela Pomembno je, da to opcijo ne vsiljuje tehnična razvitost, saj gre le-ta v nasprotno smer. Ker ni res, da moderna tehnologija zahteva specialiste, ampak išče poiivalentno osnovno izobraževanje, katero ne bo sestavljeno iz razdrobljenega predhodno preizkušenega in specializiranega znanja ampak v uvajanju — točneje: v sposobnosti samostojnega navajanja-— v metode raziskovanja in znanstvenotehničnih izumov. Tehnologija nikakor ne zahteva da se učencu neposredno da koristno znanje in navodila ampak da se ga najprej nauči učiti, samostojno razvijati svoje znanje, da pojmovno in sintetično obvlada celotno področje aktivnosti in znanja v njihovi povezanosti s sorodnimi področji. Samo tako načrtovano izobraževanje bo omogočilo delavcu, da bo ohranil svojo kvalifikacijo, te pomeni, da bo v obdobju hitrih tehničnih in znanstvenih preobratov obvladal inovacije, ki bodo v dobi njegovega proizvodnega življenja velikokrat povzročile zastarelost njegovega znanja in ga bodo prisilile, da se bo ponovno spreobrnil, in da bo izpopolnil svojo izobraženost, ali pa da se bo povsem znova izobraževal, če mu bo na robu nezaposlenosti zapretila nevarnost, da bo njegova izobraženost postala popo‘noma brez cene. Tehnični razvoj zahteva prav solidno poiivalentno metodološko in tehnično izobraževanje, kot tudi izobraževanje v samostojnosti — kar zahteva popolno zamenjavo pedagoških metod in učnih programov ... .'.. Področje, s katerim začenjam, je področje potrošnje, točneje modela potrošnje. Socialistična etika je tako dolgo postavljala kot načelo — kako človek troši, da bi delal, da je tula zalotena, ko je razvoj proizvajalnih sil dopust il proizvodnjo m potrošnjo »presežkov«. Veliko so že pisali o dejstvih, da je.knza sistema centralnega jjlaniranja povzročena med drugim tudi zaradi tega, ker je nemogoče razdeliti presežek. Kolikor je bilo enostavno v splošni revščini razdeliti nujne proizvode, tako je bilo težko razdeliti iz centra presežne proizvode vsled tega, ker se je izhajalo iz področja življenjske nujnosti, želj potrošnikov, tako tudi odredbe nakupa postanejo nepredvidene. Zgodto se je, da se je centralno planiranje spopadlo z viškom proizvodnje m s slabo prodajo proizvodov, — kot so stroji za pra nje perila, radijski sprejemniki, obleka itd — ki roso odgovarjali niti potrebam niti okusu posameznika To, kar se je do sedaj mnogo manj komentiralo, je, da je bila kriza centraliziranega planiranja tudi in predvsem kriza kriterijev, s katerimi ?e je odločalo o proizvodnji lijoov, o količini m kvaliteti stvari, ki niso nujne. Ta odločitev v podružblje-nem gospodarstvu v načelu zavisi od svobodnega izbora združenih proizvajalcev. Tudi teoretično bi lahko pričakovali, da bo s tem izborom upravljala celotna koncepcija socialistične civilizacije, ki jo je potrebno izgraditi, skrb, da se vse bolj bogatijo potrebe; torej tudi vsebina združenega življenja, prizadevanja, da se te potrebe v čim večji meri zadovoljijo. In to prej z brezplačnimi družbenimi službami in družbeno potrošnjo, kol pa s posameznimi in onimi, ki jih je potrebno plačati — na kratko, s sovi-sno lestvico prioritet. Nič od tega se ni zgodilo, ker proizvodne odločitve niso nikoli sprejemali združeni proizvajalci. V razdobju vsesplošnega pomanjkanja in intenzivne akumulacije ni moglo b*ti govora o tem, da se delavskim skupnostim, dovoli, da svobodno izražajo svoje potrebe. Nasprotno: ker je bilo te poglede nemiegoče zagotoviti v materialnem pogledu, je bilo potrebno, da se proizvajalci ne ozirajo na njih. V kolikor so brli delavci dobri borci, da v sebi samem in v drugih te jx>trebe potlačijo kot sramotne slabosti, kot Zlo, katero v vsakem posamezniku preprečuje neomejeno vdanost splošnemu interesu, Dobremu, učlovečenemu v potrebah državnega plana .. čevanje proizvajalcev od potrošnikov. Potrebe, ki jih mora potrošnja zadovoljiti, so potrebe delavcev samih; uporabna vrednost nekega proizvoda se mora vedno primerjati s količino družbenega dela, ki ga pooseblja; potreba za tem proizvodom se mora vedno odtehtati s potrebami, kijih m mogoče zadovoljiti med delom (npr. porast prostega časa), in z drugimi načini njenega zadovoljevanja, ki so več ali manj skopi v delovnem času. Na primer: ali vsako leto proizvesti na prebivalca štir pare čevljev, ki se hitro uničijo, ali en par zelo izdržljivih čevljev in dva para slabih itd.? Izboljšanje skupnih služb, ali širjenje posamezne opremljenosti in v kateri meri? Srednji televizor v vsako stanovanje, ali televizijske dvorane, ki združujejo optimalne pogoje za vsako zgradbo? ... .. .Z vidika delavskega položaja je torej demokracija ostala gproba šala. Za njo se bo sjaiačalo boriti samo takrat, ko se bo spustila z oblakov instrtucionafroh idej m bo pomenila konkretno moč samoodločanja delavcev v njihovem delovnem življenju, skupno oblast v odtočanju o načinu in smotru proizvodnje. Prav v borbi za »industrijsko demokracijo«, — dobi delavski razred prvo izkušnjo o nujnosti in vrednosti demokratičnih in socialnih sprememb in se oblikuje kot vodilni razred. Raztrrijivo je, da se boj za emancipacijo proletariata ne more rešiti na ravni poletja, ampak se lahko uspešno konča scmo, če se zamenja s političnim delovanjem in politično vizijo, ki zajema vso družbo. Da se bi borba zamenjala in pripeljala do te, višje ravni, jo je potrebno voditi tudi na najnižji, osnovni raimi. Njen nivo se lahko dvigne, izhajajoč od spodaj, ne more pa se spustiti odzgoraj navzdol. Gibalo demokracije so množice, ali pa demokracije ni in obstajajo samo tehnične reforme ... ... Vse to zahteva avtonomijo partije v odnosu do administracije, predpostavlja avtonomijo sindikata in notranjo demokracijo partije. To, da so razde)ave in izkazi o dolgoročnih in kratkoročnih usmerjeva-njih modela socialistične creliza-cije slabo napredovale, se je zgodilo predvsem zato, ker je bila avtonomija in notranja demokracija partije pozabljena v obdobju prisilne akumulacije v korist aparata oblasti. Vsak aparat teži za tem, da se obdrži na oblasti. V tem je eden izmed razlogov oponašanja modela kapitalistične potrošnje. Tako, kot so proizv^alci-potrošniki ločeni, atomizirani, brez skupnega vodstva pri proizvodnih odločitvah, lahko izboljšanje svojega položaja razumejo samo naokrog, z dodatno posameznikovo potrošr^o, taka je tudi spontana težnja aparata, da poveča potrošnjo, da bi utrdil svojo oblast, da bi proizvajalce obdržal v statusu posameznega potrošnika. Preprečevanje formiranja skupne volje in skupnega planiranja proizvodnje, administrativna in autorita-trvna uprava z gospodarstvom izkrivlja potrebe v potrebe posame- zne potrošnje — to pomeni, v potrebe bežanja in umikanja v privatno sfero—aza tem jih, zlepa ali zgrda, zadovoljuje na tej revni, da ne bi morali dati pomembnejše koncesije (napolitičnem področju), ali pada bi preprečili, da nezadovoljstva postanejo politična nezadovojstva Ta analiza, ki je zelo razširjena med čehoslovaškimi komunističnimi intelektualci, pripelje do na-sledjih trditev: 1. politični monopol partijskega aparata je glavni vršilec depolitizacije, to pomeni, nezazteresiranosti v pogledu vsega, kar prestopa meje privatne sfere; 2. depolitizacija se širše vidi v želji za posamezno potrošnjo; 3. aparat plača ohranjanje svojega političnega monopola, ter razvijanje posamezne potrošnje in tako odvrača delavce od demokratičnih zahtev (»troši in molči«); 4. izgradnja socializma lahko napreduje samo potom demokratizacije, da mora partija ponovno postati partija, administracija administracija, sindikat sindikat, plan plan... Taavtonomija mora zajematidva komplementarna vidika: 1 .avtonomijo zahtev, 2. oblast delavcev nad proizvajalnimi pogoji. 1. Revandikativna avtonomija sindikatov je ena od glavnih sredstev formiranja skupnih potreb, ki jih daje industrijska sredina; le-ta pomaga, da te potrebe postanejo zavednejše, in da se izrazijo. Potrebno je, da se lahko kolektivno formirajo v skupni raspravi in razmišljanju, in da jih ne zadušimo, da ne bi za tem prišle na površje kot želje posameznika za begom in umikanjem v samoto. FVeko svobodne kritike in skupnih zahtev lahko proletariat postane osveščen tega, kakšna civilizacija, kakšna zapovrstnost prioritet odgovarja njegovi zahtevi po emancipaciji: z njeno pomočjo se lahko ohrani njegova privrženost planiranju in demokratična oznaka planiranja Plan razvoja bo proletariat našel v sindikalnih zahtevah preko potrebne ograde in orientacije v pogledu svoje vsebine. Tavsebina se bo določila in ponovno skupaj s stalno pomočjo sindikata preverjala ob stalnem sodelovanju sindikata a da ta zaradi tega ne postane odgovoren za izvršitev plaha... ... Nadvlada socialistične civilizacije nad kapitalistično se ne more omejiti na racionalnejšo organizacijo, niti na večje enakosti, niti na boljše zadovoljevanje družbenih jx>treb, niti na premoč skupne opremljenosti in skupnih služb, Odočilna in temeljna je nadvlada socializma v osvoboditvi delavcev na ravni proizvodnje in proizvodnih odnosov. Ta osvoboditev se bo dosegla šele, ko bo pomenilo lastništvo nad proizvajalnim sredstvi to, da se bo delavec počutil »kot doma« tudi v tovarni in v svojem delu, zato ker bo v njegovi moči, da upravlja s proizvodnim procesom, z njegovim potekom in z družbeno in tehnično razdelitvijo nalog, kot najbolj odgovarja njegovim potrebam. Oblast delavskega razreda pomeni tudi svobodo delavcev, da pogoje svojega dela pokorijo svoji skupni oblasti. Samo samoupravni sindikat, ki ima zaujaanje delavcev zaradi tega, ker v tovarni in v družbi brezpogojno brani p»sebne težnje in potrebe, katere na proizvodnih mestih izhajajo iz samega dela, lahko spozna te potrebe, jih formulira in deluje v smislu optimaiizacije delovnih in življenjskih pogojev. Iskanje te optimaiizacije (hipotetično) prihaja v spopad z iskanjem maksimalne produktivnosti in proizvodnje. To je razlog več, da se eno in druga raziskovanje zaupa raznim instancam. Sicer prihaja raziskovanje optimuma v vsakem piodjetju in pmdročju v nevarnost, da se enostavno zanemari in da proizvodnja ostane kraljestvo tehnikov in produktivnost. Edino avtonomija sindikata; njegova svoboda zahtev in орзогекапја upravi ptodjetja in ekonomskemu pdanu; upoštevanje njegove funkcije, ki je sestavljena iz iskanja optimalne ureditve delovnih pmgojev in metod v piodjetju ter življenjskih pogojev izven njega, dopnščajo, da se ponovno vzp»stavi dialektična napetost med zahtevo za delavsko osvoboditvijo in zahtevo za ekonomsko in tehnično dejavnostjo. Ta nujnost avtonomije sindikata je med ostarim tudi ptartije — z ozirom na upravo, vlado in plan, impricitno priznana na VIII. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije, decembra 1964, eksplicitno pa so jo potrdile tudi glavne komunistične partije Zahodne Evrope. ... Partija bo lahko svojo funkcijo vodje izvršila samo, če se oddvoji od administracije, od države, od upravljanja podjetji in od tekočih del, da tr skrbela o pelitično-ide-ološkem dometu navidezno tehničnih odočitev, ki se na tem nivoju neprestano vsiljujejo. Čim manj bo sodelovala v tehničnih in vsakodnevnih odločitvah, več bo imela neizogibnih oddaljevanj in avtoritete, ki je potrebna, da se te odločitve usmerijo v globalnem in dolgoročnem smislu. Vendar se to usme-rjevanje, če želi biti uspiešno.čeželi spodbujati demokratično sodelovanje — politizacijo — množic, ne more vsiliti od zgoraj. To zahteva, navzočnost pjartije na vseh ravneh, ne zato, da neizpodbitno rešuje razprave, ampak da jih vodi, da ima v ospredju (navidezno) tehnične alternative političnega plana, da pojasnjuje smisel in dolgoročni vpiliv, ki ga imajo na ta pdan, da povzdigne razpravo na višjo raven in da pri odočevanju uporablja kriterije, ki so višji od kriterijev tehnikov. Ta avtonomna navzočnost piarti-je, ki upravlja, vendar ne vodi neposredno, postaja potrebnejša, ker se moč odločevanja bolj centralizira, a podatki o problemih postajajo vse bolj tehnični. Tedaj je nevarnost, da se pojavijo spopadi med raznimi pjartikularizmi sektorjev in pertikularizmi podjetja; med makroekonomskimi in mikroekonom-skimi kriteriji rentabilnosti in učinka; med centralnimi pilanerji, med direktorji podjetja, med sindikati ali med delavskimi sveti itd. Ti spopiadi se ne morejo reševati s silo, če se želimo izogniti resnim razočaranjem; ne morejo se rešiti s pragmatičnimi in začasnimi kompromisi, če ne želimo ugroziti ali skaliti globalne orientacije socialistične politike. Ta orientacija mora, s posredovanjem p>artije, biti prisotna na vseh ravneh, kot izbor civilizacije na poti nenehne skupne izdelave. Ni naključje, da so Jugoslovani, ki imego dolgoletne izkušnje z decentralizacijo, sočasno pa tudi s težavami »prakticizma«, prišli do tega, da jasno in s posebnimi cilji postavijo problem odvajanja piartije in države, avtonomije raznih skupin in družbenih organov. »V samokritični analizi svojega gibanja,« piše Giusepipo Boffa, »jugoslovanski komunisti trdijo, da je njihova Zveza postala preveč izključno »portija oblasti«, katera se trud, da neposredno upravlja z državo in tako načrtuje, da zavzame mesto državnih organov, da sama rešuje ekonomske in administrativne probleme, da torej zanemari politična in ideološka vprašanja, ki po bi morala biti glavno področje njenega delovanja. F*artija, pravijo, si bolj prizadeva »poveljevati« kot pa »voditi«. In to je resnica na vrhu kot tudi v bazi, oziroma v podjetjih, v katerih so intervencije piartije prepreka za samoupravljenje ... »Ali smo mi birokratska ali delavska partija?« je zaklical nek funkcionar ... AN DRČ GORZ je znani teoretično — pmlitični pisec in angažirani lovi intelektualec. Njegovo pravo ime je Gerhard Horst, rojen pa je bil leta 1924 v Avstriji, po drugi svetovni vojni pa živi v Franciji. S publicistično dejavnostjo se bavi od leta 1956. Objavil je nekaj teorijsko-filozofskih del: Morala zgodovine (1959), Delavska strategija in neokapitalizem (1969), Tegoben socializem (1967), Kritika delitve dela (1975). Objavil je tudi nekaj člankov v jugoslovanskih časopisih. Objavljamo nekaj odlomkov iz njegovega dela Tegoben socializem, ki ga v slovenščino še nimamo prevedenega. ... 2. Ekonomska demokracija, socializem, рххпегм, da »združenim proizvajalcem« popudajo protzvodne odločitve, pe tudi odločitve o prirodi in hierarhi|i potrošnje V socialistični prrspektivi m dopnstno nikakršno lo- i IZGRAJEVANJE POZITIVNE ALTERNATIVE -NALOGA SPOSOBNIH IN VOLJNIH 100 LET PO MARXU - RECEPCIJA MARKSIZMA NA SLOVENSKEM Komunistična partija Jugoslavije — kot njen sestavni del pa tudi KP Slovenije — in z njo vred ves jugoslovanski delavski razred, katerega avantgarda je bila, je izšla iz narodnoosvobodilnega boja kot zmagovalka. Med NOB je postala vodilna materialna, moralna in idejna sila, okoli katere so se v revolucionarnem poletu strnile delovne in izkoriščane množice ter vse napredne sile ter pod njenim vodstvom v posebnih pogojih okupacije uspešno izbojevale v svetovni zgodovini drugo socialistično revolucijo. To ji je uspelo ne samo zaradi tega, ker bi bila vodilna materialna sila revolucije (v NOB je sodelovalo skupaj s SKOJ-em preko 200.000 njenih članov), ker je prispevala ogromne materialne in človeške žrtve (padlo je preko 50.000 njenih članov) ali ker si je pridobila velik moralni ugled, k čemur je prispeval nedvomno prav moralni lik komunistov in skojevcev, ki so ga gradili s svojimi žrtvami, trpljenjem nepopustljivostjo in odločnostjo, disciplino, odgovornostjo in humanizmom in bili s tem ne samo zgled drugim borcem, temveč vsemu ljudstvu (kar skušajo danes nekateri zanikati). To ji je uspelo predvsem zato, ker se ni ozirala na takrat v mednarodnem delavskem gibanju pod vplivom stalinizma uveljavljene „modele", po katerih naj bi potekale proletarske revolucije, temveč je pri vodenju NOB in pri „uporabi” marksizma kot teorije in metode proletarske revolucije, izhajala iz posebnih, jugoslovanskih družbenih pogojev in razmer in s konkretno zgodovinsko analizo odkrila poglavitna družbena (ekonomska, razredna, nacionalna in socialnopolitična) protislovja, ki so razjedala predvojno Jugoslavijo. Prav to pa ji je omogočilo, da je pravočasno spoznala svojo zgodovinsko vlogo, svoje mesto delovanja znotraj tlačenega ljudstva in njegovega hotenja, in da lahko svojo zgodovinsko nalogo uspešno izpelje le v naslonitvi na svoj lastni delavski razred in vse druge napredne sile. Taka recepcija marksizma pa je še pomenila bistven odmik od, v tistem času v mednarodnem delavskem gibanju, zlasti pa v Kominterni, že uveljavljenega dogmatičmega in shematičnega stalinističnega pojmovanja marksizma. Do takšnega lastnega pojmovanja marksizma je KPJ prišla le postopoma z nenehnim idejnim izčiščevanjem in preseganjem lastnih pojmovanj in stališč, v nenehnem soočanju z družbeno prakso in z ustvarjalno uporabo teorije marksizma. Marksizma ni pojmovala kot enkrat za vselej dognan nauk, temveč kot napotilo za revolucionarno akcijo sledeč Engelsu, Ki je za svoj in Marxov nauk zapisal: „Najina teorija je razvojna teorija, nikakršna dogma, ki se uči na pamet in mehanično ponavlja" (K. Marx — F. Engels: Odabrana pisma, 1955, str. 296), pa tudi Leninovemu ustvarjalnemu pojmovanju: „Mi nikakor ne gledamo na Marxovo teorijo kot na nekaj dokončnega in nedotakljivega. Nasprotno, prepričani smo, da je postavila samo temeljni kamen tisti znanosti, ki jo morajo socialisti razvijati dalje v vseh smereh, če nočejo ostati za življenjem ... Mi smo prepričani, da je za ruske socialiste posebej nujno samostojno razvijanje Marxove teorije, ker daje samo vodilna načela, ki se delno drugače uporabljajo v Angliji kot v Franciji, v Franciji drugače kot v Nemčiji, v Nemčiji drugače kot v Rusiji ... Mi nikakor ne trdimo, da Marx in marksizem poznata pot v socializem v vsej njeni konkretnosti. To je nesmisel. Poznamo smer te poti in vemo, katere razredne sile jo utirajo, toda konkretno, pratično, bo to pot pokazala samo izkušnja milijonov, ko se bodo lotili dela . . (Lenin, Sočinjenija, zv. 4, str. 191 — 192). Samo taka recepcija marksizma je lahko pripeljala KPJ do zmage v revolucionarnem boju, obenem pa je nujno vodila k prelomu s takratno stalinistično etatistično prakso in dogmatično revizijo marksizma. Z zmago revolucije je postal marksizem kot ideologija KP vodilna idejna sila našega socialističnega razvoja. S tem se je marksizmu na široko odprla možnost njegove uveljavitve ne samo v praksi, temveč tudi v teoriji — v znanosti, v filozofiji, v umetnosti in kulturi, med našo inteligenco in na univerzi. Vendar pa velja tu pripomniti, da se je tudi po vojni razvijal pretežno v umetnosti in literaturi, tako kot v predvojnem obdobju, počasi pa uveliavlial tudi v družboslovju — v pravu in ekonomiji (sociologije in politologije takrat še nismo imeli razvite). Tako se je marksistična teoretična misel razvijala v glavnem le znotraj KP, ki pa je morala prav zaradi svojega nedogmatičnega in ustvarjalnega pojmovanja marksizma že prav kmalu, komaj tri leta po zmagi revolucije, prestati eno svojih najtrših preizkušenj — spopad s stalinizmom in Informbirojem. Ta je z znano resolucijo, sprejeto dne 20. 6. 1948 v Bukarešti, obsodil KPJ in njeno vodstvo, ker da opuščata marksizem + leninizem, pozicije delavskega razreda in razrednega boja, da izvajata revizijo marksizma — leninizma, uveljavljata samo ljudsko fronto, da se uveljavljata v Jugoslaviji birokratizem, sektaštvo, levičarstvo in oportunizem Buharinovega tipa, predvsem pa da vodi protisovjetsko politiko v izgubo neodvisnosti. Pri tem so hoteli ločiti vodstvo partije od članstva in ga osamiti. Vzroki za ta napad pa so bili predvsem v tem, da se KPJ ni podrejala Stalinovemu hegemonizmu v vodenju mednarodnega delavskega gibanja, njegovi zunanji politiki, da je zahtevala enakopravnost in neodvisnost v odnosih med socialističnimi deželami in delavskimi gibanji, ker se ni pri graditvi socializma podrejala vnaprej danim in večno veljavnim receptom, shemam in šablonam temveč zahtevala, da poteka ustrezno konkretnim razmeram in možnostim vsake dežele. Predvsem pa, ker ni pristala na birokratično-etatistično verzijo socializma z njegovo krepitvijo države, na „sivi, kasarniški socializem, ki uničuje človeško individualnost, ampak socializem, ki je najvišje dvignil prav svobodo in človeški razvoj . . ." pri čemer „gre za to, ali obstaja načelo, da bi našemu človeku dali vse tisto, kar je mogoče, in nenehna težnja, za napredkom in graditvijo človečanske svobode" (B. Kidrič, Zbrano delo, IV. knj. str. 72). Preizkušnja je bila trda, saj ni šlo samo za zunanji spopad s Stalinom, temveč tudi z bi-rokratično-etatističnimi silami znotraj nje same. Spopad pa je KP odločno preusmeril na pot decentralizacije države in samoupravne demokratizacije družbe pa tudi same partije. Pozneje po letu 1950, ko je KP bitko proti Stalinu že dobila, je začel del jugoslovanskih filozofov, ki so se pozneje konstituirali okrog revije „Praxis" in ki so v obdobju boja z Informbirojem največ nihali brez prave orientacije sem in tja ter bili največkrat še na birokratičnih pozicijah, bitko proti stalinizmu nadaljevati in si zadal nalogo izbojevati jo tudi na ožjem področju filozofije (kar spominja nekoliko na sedanjo slovensko „Novo-filozofijo"). Ko so poudarjali, da samoupravnemu liku socializma, ne more ustrezati stalinistični lik marksistične filozofije, so brez dvoma imeli prav. Toda namesto da bi razumeli to nalogo' kot teoretično, filozofsko elaboracijo jugoslovanske protistalinistične, protibirokratske, pritietatistične, proti-tehnokratske samoupravne socialistične prakse (si čimer bi filozofija ,,praxisa" šele postala dostojna svojega imena), so na široko odprli vrata različnim takrat modnim meščanskim filozofskim kritikam stalinizma, ki so bile v zadnji instanci največkrat kritike marksizma sploh, pobirali iz različnih smeri sodobne meščanske filozofije zlasti iz eksistencializma - najprej Sarta, kasneje Heideggrove filozofije, v najboljšem primeru iz „kritične teorije" Frankfurtske šole, posamezne teoretične koncepte, predvsem take, o katerih so mislili, da lahko filozofsko rehabilitirajo marksizem, oziroma omogočajo misliti marksizem v konjunkciji s teoretičnimi koncepti zlasti (čeprav ne izključno) fenomenološko eksistencialističnega krila sodobne meščanske filozofije in predvsem sodobnega meščanskega filomarksizma. Predvsem so zanikali materialistični značaj Marxove filozofske mi sli na ta način, da sojo razglašali za „transmetafizično", t. j. dvignjeno nad tradicionalno nasprotje med idealizmom in materializmom stare metafizike, (kar je povzeto iz same mešč. filozofije). To je imelo nujno za posledico, da se je marksizem reduciralo izključno na filozofsko antropologijo, abstraktno teorijo človeka in prav tako abstraktno „kritiko vsega obstoječega", čeprav ni zanikati, da je bila prav ta problematika v stalinizmu podcenjevana. Tudi ni zanikati, da je dal „praksizem" močno spodbudo za vrnitev te problematike v marksizem. To je filozofiji Praxisa, ki se je skušala predstaviti doma in v svetu kot izvirni jugoslovanski marksizem, v začetku omogočilo, da se je uveljavila kot sogovornik v krogu sodobne meščanske in marksološke filozofije in jo približalo liberalnim meščanskim idejnim pozicijam, hkrati pa ji je pozneje prav to onemogočilo, da bi se resnično konstituirala kot izvirna jugoslovanska marksistična filozofska teorija, ki bi nastopila z novimi teoretičnimi koncepti, s filozofsko osmislitvijo jugoslovanske samoupravne socialistične prakse. To je temeljni teoretični deficit Pra-xisa, ki je v svojih nasledkih vodil do tistih manifestacij, ki so morale postati predmet politične kritike — deficit, kije onemogočil Praxisu in ki mora onemogočiti vsakemu filozofskemu toku, ki bi mu sledil v tej točki, da se konstituira kot resnično revolucionarna, družbeno angažirana in filozofsko produktivna misel svojega časa in prostora in ki ga je objektivno potisnil na pozicije meščansko liberalistične revizije marksizma. Temu jugoslovanskemu filozofskemu toku pa seje pridružil tudi majhen del slovenske filozofije in sociologije, in to kasneje, saj sta bili takrat na začetku obe še precej nerazviti. V tem času pa je ZK že morala znotraj same sebe biti novo idejno bitko in to z anarholiberalistično revizijo Milovana Djilasa, ki jo je razglašal v vrsti člankov v Borbi in okrog katerega so se začele takoj zbirati protisocialistične meščanske sile. Njegovi nazori so doživljali publiciteto in podporo vse mednarodne meščanske reakcije, ker so gojili upe, da bo Jugoslavija krenila na pot zahodne meščanske demokracije. Dji-las, ki pojmuje demokracijo kot ,,. . . boj za obliko, za negovanje in razširjanje demokratičnih oblik življenja . . in zanemarja njeno vsebino, jasno zanika zgodovinsko vlogo delavskega razreda in njegove avantgarde, ko med drugim npr. trdi, da „. . . Danes nobena partija ali skupina pa niti sam razred ne more biti izključni izraz objektivnih potreb vse družbe, ne more si prilastiti izključne pravice, da upravlja gibanje proizvajalnih sil, ne da bi te in tisto, kar je med njimi najvažnejše — ljudi zavrl in zasužnjil . . ." in da bi se to stanje preseglo, ugotavlja: Pri nas — če to hočemo ali ne — že nastaja nekakšna socialistična levica. Ni mogoče izključiti možnosti, da bi se pri nas razvili dve socialistični stranki . . .".' ZK naj bi se po njegovem spremenila v debatne klube, saj naj ,,. . . Nihče ne bi kontroliral njihovega (komunistov -op. F.F.) dela niti ne bi dobivali linije, temveč bi po prediskutira-nih tezah in predavanjih sami določali svoje stališče v skladu z razmerami v kraju aii v družbeni organizaciji, glede na to, kjer delajo in žive" in končno je na 3. plenumu CK ZKJ izjavil: ,,. . . toda strinjam se z Bernsteinom, da cilj ni nič in da je gibanje vse". Podobnost teh stališč z nekaterimi stališči in bežanju od razrednosti, ki se v zadnjem obdobju pojavljajo v delu slovenske filozofije, umetnosti in publicistike, nas ne sme presenetiti, saj gre v bistvu za enake ideološke pozicije, pri čemer se pozablja na Lenina, da se „vsi nauki o nerazrednem socializmu in nerazredni politiki-izkažejo kot čisti nesmisel" (Lenin, Izbrana dela I., str. 64) in da „izvenrazredne ali nadrazredne ideologije sploh biti ne more" (Lenin, Izbrana dela I., str. 219), le da so sedanje v svojih konsekvencah manj odkrite. To nas mora opozoriti, da še ni vse marksizem, kar se sklicuje na ime Marx ter da so obstojale, obstojajo in bodo obstojale v svetu in pri nas tudi različne revizije marksizma, ki pa se same, razen v redkih izjemah, razglašajo za „avtentični" marksizem. Če hočemo spoznati njihovo bistvo, se moramo vprašati, kaj te interpretacije marksizma družbeno pomenijo, kakšna je njihova družbena osnova, ozadje, družbena vloga in kakšne so lahko njihove posledice. V analizi filozofskih in miselnih tokov, se moramo namreč zavedati, da jih ne moremo razumeti povsem iz njih samih, kajti ne izražajo le sami sebe, temveč izražajo predvsem družbene odnose in procese, iz katerih izhajajo, ki jih pogojujejo ter tako ali drugače osmišljajo, kajti „Ne določa zavest življenja, marveč življenje določa zavest" (Marx-Engels: MEID II, str. 25). Tega se nekatere tudi same zavedajo, ko razglašajo, da gre pri njih za dialog „misli z mislijo" ali zahtevajo, da se njihova „misel mišljena kot misel ne sme verificirati z zgodovino". Toda že s tako zahtevo jasno izražajo svojo nemarksističnost. Slovenska filozofska misel (vsaj akademska) je v tem obdobju, že zaradi slovenske tradicije, močno zaostajala za jugoslovansko in to velja tudi za marksistično, ki se v tem obdobju niti še ni začela prav razvijati in kar je pustilo posledice, ki jih čutimo še danes. Celotno to obdobje je bila filozofija v Sloveniji takorekoč prepuščena sama sebi, materialna in kadrovsko, životarila je kot precej nepomemben oddelek filozofske fakultete z dokaj nestalnim in majhnim številom učnega kadra, z neznatnim številom študentov, brez kakršnekoli širše družbene skrbi in podpore. Očitno je, da je ZK v tem obdobju podcenila pomen filozofije v splošnem družbenem in kulturnem razvoju, podcenila pomen kontinuiranega strokovno teoretičnega razvijanja filozofske razsežnosti marksizma, prepuščajoč filozofijo kot nekaj manj važnega filozofskim katedram, ne da bi zagotovila dovolj trdno in trajno vez med nastaiaio-čo marksistično „akademsko" filozofijo in družbenopolitično prakso. Posledica tega je bila, da je družbena praksa često ostajala brez filozofske razsežnosti, brez tiste filozofske teoretične osmislitve, ki varuje družbeno prakso pred padcem v pragmatizem in pozitivizem, nastajajoča nova akademska marksistična filozofija pa brez tiste žive neposredne povezanosti in vključenosti v družbeno prakso, ki jo varuje pred padcem v spekulativno filozofiranje, v abstraktni humanizem in jalovo teoretiziranje. Ena izmed glavnih posledic podcenjevanja teoretičnega razvijanja marksistične filozofije je predvsem v tem, da so začele v slovenski kulturni prostor vdirati različne tuje, nemarksistične idejne smeri, tako v prvem povojnem obdobju eksistencializem in v njegovem okviru zlasti sartrizem, nekoliko pozneje heideggerjanstvo, nato na neprimerno višjem filozofskem nivoju althusserizem, poststrukturalizem, ki v marksizmu negirata njegovo dialektičnost, lacanovstvo itn., s katerimi se skuša podgraditi marksizem. To vse je imelo zlasti močan vpliv na literarno ustvarjalnost in posebej še na literarno kritiko, ne da bi mogli, prav zaradi omenjenega zaostajanja, postaviti tem smerem in njihovim idejam nasproti dovolj trdno in teoretično argumentirano marksistično kritiko, predvsem pa teoretična filozofska dela, ki bi izhajajoč iz povojnega družbenega razvoja, posebej še iz naše lastne socialistične samoupravne poti, postavila nasproti njim teoretično do-volj izdelano, sodobno, privlačno in prepričljivo marksistično alternati-vo. To je glavni teoretični, pa tudi politični deficit tega obdobja, ki je privedel do tega, da je bilo treba razne konflikte, ki so nastajali zaradi nekritičnega sprejemanja različnih nemarksističnih idejnih tokov in njihovega vpliva na del inteligence reševati s političnimi sredstvi, ki so konflikte (Perspektive, FSPN, Problemi, itn.) sicer občasno presekali, niso pa mogli trajneje ozdraviti njihovih korenin. Ta situacija se je začela počasi in postopoma izboljševati šele nekako po letu 1968, ko se je šele začelo konsilidiranje oddelka za filozofijo v Ljubljani, in ko se je začelo počasi vanj uvajati filozofske razsežnosti marksizma in marksologijo, pri čemer pa se ni omejeval izključno na katedersko. Filozofska misel, posebej še marksistična, mora biti namreč aktivno navzoča pri razreševanju vseh žgočih družbenih problemov, vnašati mora vanje filozofsko razsežnost, to svojo nalogo pa lahko uspešno opravlja samo, če si prizadeva, da miselne in idejne abstrakcije razloži iz vsakokratnih družbenih razmer, ne pa, da iz višin svojih lastnih abstrakcij avtoritativno presoja vsakokratne življenjske razmere. Samo tak pristop lahko obvaruje filozofijo pred abstraktnimi spekulacijami,,družbeno stvarnost pa pred izgubo filozofske razsežnosti, pred padcem v pragmatizem in pozitivizem. Le kot taka lahko daje alternativo odgovorom, ki jih dajejo druge, nemarksistične filozofske smeri današnjega časa — od eksistencializma, psihoanalize sodobnega pozitivizma in pragmatizma, sodobne religiozne filozofije do različnih variant takšne ali drugačne kvazimarksistične dogmatike, od u.ltralevičarske do neo-informbirojevske in podgrajevanje marksizma' z njimi. Eklektičnemu pačenju marksizma, ki ni brez posledic tudi za druga področja kulturnega življenja, posebej še za področje literature, literalne teorije, kritike, itn., se je treba odločno.postaviti po robu in to ne zgolj iz kakšnih izključno političnih razlogov, čeprav so tudi ti važni, temveč kolikor zadeva ideološke in filozofske razsežnosti predvsem iz interesa ustvarjalnega razvoja marksizma samega. Še zlasti, ker je marksizem (v Mariboru po letu 1970, v Ljubljani nekoliko kasneje) in z njim tudi njegova filozofska razsežnost, končno prodrl na univerzo, na fakultete, med študente. Poglavitna naloga naše marksistične filozofije mora biti zaradi tega teoretična, ideološka in filozofska elaboracija naše revolucionarne preteklosti, našega spopada z stalinizmom, birokratizmom, liberalizmom, tehnokratizmom, naše politike neuvrščenosti, naše samoupravne socialistične poti kot marksizma v praksi, v gibanju, v življenju, v filozofski elaboraciji marksistične teorije, kakor jo „prakticira" jugoslovansko samoupravljanje, ki pa se v ožjem filozofskem prostoru še ni docela konstituirala kot filozofska teorija z novimi teoretičnimi koncepti, ustrezajočimi izvirni jugoslovanski družbeni praksi. Ta naloga je družbeno toliko pomembnejša, ker nas zaostajanje v izdelavi takšne teorije ne samo postavlja v nepotrebno podrejen položaj nasproti različnim novim teoretičnim konceptom, ki se pojavljajo v svetu, temveč predvsem zato, ker postajš' ta zaostanek resna ovira v boju proti najrazličnejšim samoupravnim idejnim vplivom in tokovom, ki se skušajo legitimirati kot marksistični (z birokratsko etatistične, dogmatske ali liberalistične in ultralevičarske strani) in še resnejša ovira v nadaljnjem programiranju naše samoupravne socialistične poti. Ta zahteva pa ne velja samo za idejna filozofska, znanstvena, umetniška in druga miselna gibanja, temveč tudi za ideološka gibanja znotraj ZK, ki se je v tem obdobju sicer nenehno spopadala z raznimi birokratično-etastičnimi, nacionalističnimi, liberalističnimi, tehnokratskimi in drugimi idejnimi odkloni znotraj sebe same in v družbi, in katere naloga danes je, da se spopade v družbi in znotraj sebe same s ponovno oživljajočimi se etatističnimi, birokratskimi in liberalističnimi tendencami na eni strani, na druyi pa tudi z močno razraščenim oportunizmom in kot njegovo posledico neodgovornostjo. Ob taki idejni in politični diferenciaciji, v ZK, v družbi, v družbeni teoriji, filozofiji in kulturi, ki jo še bolj pogojujejo sedanje družbene razmere, pa si moramo biti vendarle na jasnem, da je trajna rešitev le v izgrajevanju pozitivne alternative, za kar je potrebno ustvarjalno kritično sodelovanje vseh tistih, ki so sposobni in voljni prispevati k izgrajevanju takšne alternative, ne glede na razlike, ki obstoje v posameznih vprašanjih med njimi, ki bodo zmeraj ostale in ki so konec koncev lahko tudi pomembno ustvarjalno gibalo v izgrajevanju naše lastne, samoupravno socialistične alternative same. K temu pa najbrž niso in ne bodo veliko prispevala „inovacijska” prizadevanja raznih „znanstvenih" podgrajevanj mrksizma s sodobnim pozitivizmom, filozofijo znanosti, ipd., da bi marksizmu dali nek „znanstveni" značaj, razna zabarikadiranja za tradicionalni „ortodoksni" marksizem shematične in sistematične filozofije, razne „Nove filozofije", pa tudi ne po vsej sili ponovno odkrivanje „pravega,", „avtentičnega", „radikalnega" in „kritičnega" Marxain ritja po njegovem opusu, ki se največkrat gibljejo na tak ali drugačen način v horizontu — „misel" — „misel" (kar pomeni beg od družbene realnosti), namesto v dialogu misli z zgodovino (kar postavlja pod vprašaj marksistično za-snovanost teh konceptov) in ki zaradi tega tudi niso in ne morejo kaj prida ustvarjalnega doprinesti k razreševanju naših konkretnih, perečih, družbenih problemov. K temu, v oblikovanju zavesti inteligence tudi ne bo mnogo doprineslo marksistično izobraževanje na univerzi in drugje, če bo ostalo le izobraževanje, če bo iz tega procesa izpuščen vzgojni vidi,, če se ne bo izgrajevalo tudi realne, ustvarjalnokriti-čne revolucionarne zavesti. Ne pozabimo: „Filozofi so svet samo različno interpretirali, gre pa zato, da ga spremenimo." (MEID II., str. 357) Friškovec Franc VIŠJA AGRONOMSKA ŠOLA Zdaj, ko postaja vedno bolj vroče, je seveda posedanje po predavalnicah še in še utrujajoče. Kljub temu pa obšolska aktivnost na šoli ni zamrla. Od zadnjega poročanja je minilo precej časa, zato se je seveda nabralo kar nekaj stvari, ki jih bom zdajle napisala, opisala itd. Najprej naj začnem malo s kritiko, da se za nekatere dejavnosti veliko premalo zanimamo, kot na primer za aprilske igre, ko smo imeli v nekaterih športnih panogah premalo igralcev, da bi sploh lahko sodelovali. Seveda je v tem divjanju z izpiti in kolokviji, ko se grebeš za pogoje popolnoma jasno, da se najde le malo časa za šport. V marcu smo imeli na šoli tudi proslavo ob dnevu žena z zabavo na koncu, ki smo jo organizirali v eni izmed naših predavalnic. Kasneje smo se trudili, da bi izvedli obrambni dan. Trud ni bil zaman, lepo je uspelo, vendar pa smo naleteli na slabo vreme, kar je edina črna točka tega dne. Seznanili smo se z obrambnim načrtom šole, o delovanju šole v izrednih pogojih, tudi z nekaterimi stvarmi, ki jih v vsakdanjem življenju srečujemo. Imeli smo kratko demonstracijo iz prve pomoči, iz protipožarne varnosti in RBK zaščito. Vaprilu smo izdali naše glasilo Zeleni list (če hočete kaj več vedet o našem delovanju si ga nabavite), v njem smo zajeli praktično vso naše delo, pa tudi naše življenje na šoli in doma. V kratkem želimo izdat ponovno številko Zelenega lista v katerega mislimo vnest še malo humorja, karikatur in podobno, skratka želimo, da bi bilo naše glasilo zanimivo. Mladinska organizacija je pripravila več sestankov. Na zadnjem smo govorili o zamenjavi predsedstva, dali predloge za nove funkcionarje, saj nas bodo stari kmalu zapustili. Seveda je zdaj od nas odvisno kako si bomo uredili organizacijo v prihodnjem letu, da bomo izbrali prave ljudi, ki se bodo za stvar zavzeli in bili tako aktivni kot so letos. žldaj se v šoli pripravljamo na Agromiado, ki bo meseca maja v Šibeniku in Univerziado, seveda spet z upanjem, da naše priprave ne bodo zastonj. Pa lep pozdrav z Agronomske .INVENTIVNA DEJAVNOST NA PEDAGOŠKI AKADEMIJI Vse kaže, da so na pedagoški akademiji izumili nekaj novega, kar se še ne uporablja na nobeni univerzi v Jugoslaviji (pa verjetno tudi v svetu ne). Gre pa za to, da je profesorica Alenka Glazarjeva patentirala (če je res patentirala, nismo preverjali) izum, po katerem morajo študenti pri njenem predmetu Slovenska književnost nadoknaditi tudi ure, ki zaradi praznikov odpadejo. Tako so študenti nadoknadili odpadle ure zaradi praznovanja 29. novembra, novega leta, itd. Predavanja seveda niso obvezna za študente, težave pa je le v tem, da je tovarišica Glazarjeva na »nadomestnih predavanjih« predavala snov, ki jo zelo rada sprašuje. Zanimivo je tudi to, da je prodekan pedagoške akademije tovariš Soršak v pogovoru za študentsko oddajo Študij in glasba radia Maribor dejal, da takšno nadomeščanje predavanj zaradi praznikov ni dovoljeno. Kljub temu pa bodo tudi 1. maj študenti profesor Glazerjeve delovno proslavili, pravzaprav bodo imeli delovno praznovanje v prvem prostem terminu po 1. maju. Nismo še uspeli izvedeti, ali bodo morali študentje, seveda s profesor Glazerjevo na čelu, preživeti delovno tudi počitnice. Res, lepo je biti študent, če veš, da te imajo profesorji tako radi, in da se nočejo odpovedati tvoji družbi, pa čeprav zaradi višje sile (praznikov). Iz zaupnih virov smo še izvedeli, da izuma prof. Glazarjeve ni dovoljeno uporabljati na drugih šolah! srp *V' #v Ker moramo izvoliti v letošnjem letu novega rektorja mariborske nuniverze, KATE-DRAŠI predlagamo, da bi to bil študent mariborske univerze. OBRAZLOŽITEV: Ker nihče izmed profesorjev, ki so bili predlagani za rektorja mariborske univerze, nad tem predlogom ni bil preveč navdušen (veliko dela, nizek honorar, nezmožnost ukvarjanja z znanstveno-raziskovalnim delom), predlagamo nekoga izmed študentov, saj omenjeni vzroki odpadejo. Na veliko dela smo študenti tako ali tako navajeni (garanje na izpitih, delo preko študentskega servisa, itd), tudi z nizkim honorarjem bi bili študenti še kako zadovoljni (znaša pa ta »nizek« honorar približno tri štipendije mesečno), z znanstveno raziskovalnim delom pa se večina študentov tako ali. tako ne ukvarja; saj so plačila za raziskovalne naloge mala, in če bi profesorji morali plačevati še študente, le kaj bi potem ostalo njim (morda le še za zastavo 101 in ne več za BMW). In če upoštevamo še dejstvo, da je večina študentov vsaj tako inteligentna kot profesorji, očitno ni nobenega zadržka, da rektor mariborske univerze ne bi mogel biti študent. Tako bo imela mlada univerza res mlado vodstvo (tudi ta stari pravijo, da se mladi med seboj dosti bolje razumejo, kot pa mladi in stari). V upanju, da bodo naš konstruktivni predlog pristojni upoštevali, vse pristojne tovariše konstruktivno pozdravljamo KATEDRAŠI \\ za področje INFORMACIJ kulture visokega Šolstva teorije PRIDITE NA KATEDRO (Ob parku 5) vsak torek od. 14.15 do 16.00111!!! NA VRATIH ENEGA IZMED CENTROV MARIBORSKE UNIVERZE SMO PRED DNEVI LAHKO PREČITALI TUDI TOLE SPOROČILO: UlCUA ' /c AC prttt tl Lj S*HOV' MJOHM* 'FFf= гтП - e i - . _ - IP-W —+-H-4 V7-rr ^— У-К —II— trhv J H AKCIJSKI PROGRAM UK ZSMS 1983 ZA MESEC APRIL-MAJ KOMISIJA ZA IDEJNO POLITIČNO DELO — Organiziranje TRIBUNE na temo: odgovornost, kaj je sploh to — Okrogla miza Nacionalizem, danes in kdaj spet med študenti in mladino KOMISIJA ZA RAZVOJ, ORGANIZIRANOST IN KADROVSKA VPRAŠANJA — Evidentiranje za individualne funkcije v UK ZSMS — Opredelitev naloge prodekanov študentov in pomočnikov predstojnikov — Kadrovanje za individualne funkcije v UK ZSMS pripraviti merila za ocenjevanje dela za ocenjevanje študentskih funkcionarjev — Pripraviti spremembe v notranji organiziranosti UK ZSMS napram ostalim organom in DPO Univerze v Mariboru KOMISIJA ZA VZGOJO- IN IZOBRAŽEVANJE — Enodnevni posvet ob pripravi novih vzgojno izobraževalnih programov — Vodenje razprave o delovnem osčutku VIP — Izdelati analizo in organizirati razpravo o vzgoji v visokem šolstvu, če ta sploh obstaja KOMISIJA ZA DRUŽBENO EKONOMSKA VPRAŠANJA IN POLOŽAJ ŠTUDENTOV — Organiziranje okrogle mize na temo: Kdaj, kje, * zakaj in kako proizvodna praksa — Srečanje z že zaposlenimi študenti v OZD in prikaz problemov s katerimi se srečujejo — Priprava TRIBUNE na temo: Več znam, več delam, manj zaslužim KOMISIJA ZA RAZVOJ SAMOUPRAVLJANJA — Priprava in izdelava samoupravnih aktov administrativnega referenta — Organiziranje razprave o uspešnosti delegatskega in samoupravnega štud. sistema — Pripraviti analizo o uspešnosti samoupravne skupine — Organiziranje OKROGLE MIZE o samoupravni organiziranosti študentov, ki delajo preko SŠ KOMISIJA ZA KULTURO IN PRIREDITVE — Sprejem programa za študentske prireditve APRIL-MAJ — Priprava manifestacije na počastitev spomina na predsednika TITA — Sprejem Zvezne štafete na VTŠ, sprejem lokalne štafete na VAŠ, VPŠ, VEKŠ KOMISIJA ZA ŠPORT IN REKREACIJO KOMISIJA ZA SLO IN DS — Izvesti po šolah javno razpravo o vlogi in mestu študenta-študentk v obrambnih pripravah — Organizirati okroglo mizo o prostovoljnem služenju vojaškega roka žensk, med njimi tudi študentk in dijakinj — Izdelati načrt za delovanje v izrednih razmerah na VTO in UM KOMISIJA ZA MEDNARODNO DEJAVNOST — Obisk uradne delegacije iz univerze v MARBURGU — Dogovoriti se za obisk kluba slovenskih študentov v Gradcu in koroških Slovencev v CELOVCU KOMISIJA ZA MDA — Evidentiranje za brigado študentov na delovni akciji bolnica Jesen — Priprava na akcijo bolnica Jesen — Akcija bolnica Jesen KOMISIJA ZA ŠTUDIJSKE PROBLEME — Okrogla miza: Odnosi med študenti, (dijaki) •profesorji — Javna TRIBUNA: Preverjanje znanja ali kakšne uspehe dosega izpitni in predavalni režim MEDNARODNI KLUB PRIJATELJSTVA CENTER ZA OBVEŠČANJE IN PROPAGANDO — Pripraviti organizacijsko obliko povezave med COP in KATEDRO — Obravnava programa RTV POSEBNE DELOVNE SKUPINE — Uskladiti program UK s programom MK in OK ZSMS — Pripraviti in sprejeti dogovor za celovito џ rešitev prostorskih težav interesne dejavnosti — Priprava akcijskega programa predsedstva UK za obdobje junij-september — Priprava in izvedba razprave o organiziranosti CID na UM PREDSEDSTVO (predsednik, podpredsednik, sekretar) — seja P UK ZSMS — konferenca UK ZSMS — seja P UK ZSMS — Volilna konferenca (III. teden v maju) (IV. teden v maju) (lil. teden v aprilu) (I. teden v maju) (II. teden v maju) (III. teden v maju) (II. teden v maju) (III. teden v maju) (IV. teden v maju) (II. teden v maju) (III. teden v maju) (IV. teden v maju) (IV. teden v aprilu) (I, teden v maju) (II. teden v maju) (II. teden v maju) (III. teden v maju) (III. teden v aprilu) (I. teden v maju) (II. teden v maju) (II. teden v maju) (III. teden v maju) (IV. teden v maju)' (III. teden v aprilu) (II. teden v maju) (III. teden v aprilu) (IV. teden v aprilu) (II. teden v maju) (II. teden v maju) (III. teden v maju) (II. teden v maju) (III. teden v maju) (IV. teden v aprilu) (II. teden v maju) (III. teden v maju) (IV. teden maju) (III. teden v aprilu) (II. teden v maju) (111. teden v maju) (IV. teden v maju) #53» * даЛ**: SŠŠ im m£g Rezultat naše kritike programa dela UK ZSMS je pred vami. Kaže, da so nas UK-jevci vzeli resno, upajmo, da bodo vsaj tako resno vzeli tudi naloge, ki so sl jih zastavili. O (NE)uresničitvi akcijskega programa bomo poročali v naslednji številki Katedre. Torej berite KATEDRO!!!! J* Časopis univerzitetne sodobnosti Katedra. Naslov: Ob parku 5, 62000 Maribor, tel. 22 004. Štev. žiro računa: 51 800-678-81846. Izdaja UK ZSMS Maribor. Uredniški kolegij: Zvone Dorič, Viktor Jovanovič, Ivo Soče, šenekar Didie, Srečko Pirtovšek (v. d. odgovorni urednik), Bojana Rudi. Tajnica: Mira Manko. Tehnični urednik: Marjan Hani. Lektoriranje: Helena Zidarič. Sodelavci: Franc Friškovec, Mirjam Šega, Marjan Pungartnik, Suzana Trenta, Franc Požgan, Vladimir Sruk, Gorazd Nastran. Izdajateljski sveL__Tnma? K Sela Inmdsadrukl. Zinka Kolarič (podpredsednik), Mirko Križman, Miroslava Gec-Koro-šec, Boris Sovič, Mik Rebernik, Slavko Gerič, Alfonz Gramc, Jani Šaler, Franc Požgan, Vili Vuk. Mirč PestičekJVIarjan Rožman, Peter Andlovič. Katedra izhaja ob podpori UK ZSMS Maribor, Kulturni skupnosti SRS, Raziskovalne skupnosti SRS, Izobraževalne skupnosti SRS, in Zveze skupnosti za zaposlovanje SRS. Tisk: CGP Večer, Tržaška 14, Maribor. Cena izvoda: 12 din. Letna naročnina za študente: 100 din, za ostale 120 din, za DPO, društva in organizacije 200 din. Nenaročenih tekstov in slik ne vračamo. Uradne ure: od 13—14 ure. Sestanki uredništva so vsak torek ob 14.15. Oproščeno temeljnega davka na promet po sklepu št. 421-1/70, z dne 11.1. 1973.