Ig» " m* / 7 jfg
r . - •
NARODA
—
; -1- 5»
lisi slovenskih delavcev y AraerlkL
I The Ivtcst Slovenian D*3y m the United States.
Iwued every day except Sundays and legal Holidays 75,000 Readers.
TEUTON: CHELSEA 8878
NO. 70. — STEV. 79.
Catered m Second Clan Mailer. September 21, IMS. at the Post Office at New York. N. Y., under Art of Congress of March J, 1879
TELEFON: CHELSEA 3878
NEW YORK, TUESDAY, MARCH 25, 19». — TOREK. 25. MARCA 193®
VOLUME XXXVIII. - LETNIK XXXV1UL
VROČI SPOPADI MED DELAVCI V NEMŠKIH MESTIH
POLICISTI IMAJO DOSTI OPRAVKA Z BOJAŽELJNIMI
FAŠISTI IN KOMUNISTI
V Kielu je bilo ranjenih precejšnje število komunistov in stražnikov. — Poč&sčenje v revoluciji u-smrčeruh rdečih mornarjev je bilo zabranjeno.
Kravali v Duisburgu in Elssenu. moških in žensk aretiranih.
D vain trideset
KROJAČI ZMAGALI
V BOSTONU
Izdelovalci ženskih oblek v Bostonu so iz-vojevali stirideset-urni delovni teden. — 3000 delavcev je štrajkalo.
POGODBA BO- VSA ŠPANSKA A LE MED TREMI I NASPROTUJE VELESILAMI DIKTATORSTVU
BERLIN. Nemčija, 24. marca. — Iz raznih nem-rkih mest poročajo o vročih spopadih med komunisti in fašisti, med člani ' Stahlhelma" in "Reichs-bannera'* ter policijo.
Izgredi niso izbruhnili nepričakovano, ampak so fie nasprotujoče si stranke že dolgo pripravljale nanje.
Iz Kiela poročajo, da je bilo tekom izgreda ranjeno veliko število komunistov in stražnikov ter da je bilo aretiranih dosti udeležencev komunistične demonstracije.
Policija je obdala z močnim kordonom pokopališč v Kielu, ker so nameravale komunistične organizacije okrasiti grobove v revol iciji padlih komunističnih vojakov.
Da bi se ta svečanost prav posebno mirno ne vršila, je bilo jasno že vnaprej.
V	Duisburgu so metali ljudje kamenje na policijo, ker jih ni pustila na pokopališče.
Dvointrideset moških in žensk je bilo ob tej priliki aretiranih.
V	Essenu so se završili kravali med člani fašističnega Stahlhclma in socialističnega Reichsbanner-
ja.
Ranjenih in aretiranih je bilo veliko število oseb.
V	Remstedtu na Furinskem je bilo ranjeni1! pet fašistov in sedemnajst komunistov.
Fašističnega zborovanja se je udeležilo tudi nekaj radikalcev, ki so začeli kričati: — Prernlatite komunistp kot pse!
Radikalce so vrgli na cesto, nakar so začeli metati kamenje v okna dvorane, kjer se je vršilo zborovanje.
BOSTON. Mass, 24. marca. Pred kratkim so zaštrajkali tukaj izdelovalci ženskih oblek, ki so organiziral v International Ladies Garment Workers Uniji.
Goapodarj; so usoiili v^cni njir hovkm zahtevam, predvsem zahtevi glede štiricleeoturnosa delovnega tedna.
Uveljavljeno je bila tudi nepristransko razsodišče. To sodisče se bo pečalo prihodnje leto z vpraša njeni zvišanja mezd ter zavarovanja nezaposlenih.
Ker se Italijani in Francozi ne morejo spora« z ume ti na konferenci, je izginilo vse upanje za pogodbo med pet:mi velesilami.
LONDON. Anglija. 24. marca. --Če Italijani in Francozi ne b-do! presen rat. ii konference s poročilom, da so se sporazumeli glede mornariške paritete, bodo Angleži, Ame-r.kanci in Japonci sklenili posebno' mcdstfxjjno mornariško pos dbo. ne oziraje se na kontinentalne velesile.
Francoski mornariški minister Jaques Dumesnil se je vrnil danes iz Pariza, vendar pa ni dosti upa-I nja da bodo uiavnane diference
Štrajka se je udeležilo 300 de-	Francozi in Italijani,
lavoev. ki so zaposleni pri organiziranih podjetnikih.
Stavka je bila del reorganizacij-ake kampanje, ki se je razvila po vsej deželi.
Danes se je izvedelo, da se b xlo pričela pogajanja glede dogovora
! med tremi silami, kakorhitro bo
i
tioopel iz To'uja odgovor na ameriške predloge, ki se nahajajo zdaj v rokah japonske vlade.
Odgovor se bo najbrž toliko za-, kasnil, da bodo dobili Francozi in Italijani dovolj časa, da se sporazumejo glede mornariške paritete.
I
--J Vsa znamenja kažejo, da bo Ja-
WILMINGTON, D. C., 24 marca i penska zavrnila vsaj del ameriških M. C. Thamason mlajši je b.l uba i predlogov ter sta vrta prDtipredlo-in njegov štiri Ln petdesetletni cče ! ge. je bil teiko poškodovan, ko sta pad-
VELIKA AEROPLANSKA NESREČA
ia iz aeroplana. ko je oče učil sina, kako ravnati z letalom v zraku. Mladi mož je umrl takoj, ker si je zlomil vrat. Njegov oče si je zlomil nogo ter se tudi moino poškodoval na glavi, in zdravniki so danes izjavili, da je njegovo stanje zelo nevarno. Starejši Mr. Thomason je bil Izkušen pikri,.
MACD0NALD BO ŠE 2 LETI NA KRMILU
Tozadevno pismo je pisal delavcem v S he nan, kjer je njegov volilni okraj. — Vlada bo izvedla svoj program.
EUROPA NAPRAVILA DRUGI DAN 704 MILJ
PARNIK "EUROPA". sre-ii Oceana, 24 marca. — Novi parni k Se-veronomškega LJoyda, ' Europa". ki pluje proti Ameriki, je imel včeraj, na drugi dan potovanja, boljše vreme. Od prevčerajšnjem opoldne pa do včeraj opoldne je prevozil -704 milj, kar pomenja, da jc vozil z naglico več kot osem m d vaj -set vozljev na uro. Sc vedno pihajo nasprotni vetrovi.
BANČNI PREDSEDNIK
STAR 91 LET
HAVER5TRAW, N. Y.. 24. marca Horatio Nelson Wood, ki je bil častnik zastavne ladje Hartford pod poveljstvom admirala Farraguta, je včeraj praznoval na svojem tu-fcajčmjean domu eno in devetdeseto obletnico svojega rojstva. — Mr. Wood je dobil svoje prvo ime po lordu Nelsonu. slavnem angleškem mornariškem junaku. Njegovi sta-riši. ki so bili angleškega pokole-nja. so se naselili v tej deželi leta 1801. Mr. Vood je vedno živel v Tarrytownu ter se šele pozneje naselil v Haverstrawu.
LONLON, AiigLija, 24. marca. — A a bloški min .sirski predsednik Rsomay MacDofiaAd je prepričan, da se bo sedanji parlament in s tem tudi secUii^a vlada vackrzaia Se najmanj dve teti na krmilu.
To svoje mnenje Je izrazil v pi-Mttu, katere«a Je poslal delavcem
v Shehanu fcjer Je njeg v volilni
okraj.
Za tata ven poiodaj njegove vlade je odgovorna it nerešena premogoma predloga. S svojim pro-RTamorE bo pa n&daijeval. dokler mu ne bodo aovraSnlki onemogočili stoiiti, kv Je po njegovem mnenj«
AMERIKANCI BODO ZAPUSTILI N1CARAGV0
MANAGUA, Nicaragua, 24. mar ca. — Glavno mesto je dobilo vče raj obvestilo predsednika Hoover j a, da bodo še nadalje skrčene ameriške mornariške čete. Kakih 350 mornariških vojakov So odšlo 1? Man&gve in nadaljruh 350 vojaka/ bo zapustilo severne province ter se vkrcalo na prvi transportni par nik, ki bo na raapodago. Podadmi-rai Campbell je olgodii svoje potovanje v Panamo. Govori se, da hoče razpravljati s predsednikom Moncado glede rukaražke narodne •trate. Odpotoval bo od tukaj v sredo.
Japonci so baje zelo vznemirjeni radi angleške izjave, da jim ameri-riški predlog ugaja.
To smatrajo za neko vrsto an-glcško-araeriškega pritiska. Izja-lovljenje pogajanj med petimi velesilami je pustilo Japonsko v najmočnejši strategi čni poziciji, da lahko izsili vse koncesije angleško govorečih narodov.
Tako Anglija kot Amerika zahtevata dogovor med tremi velesilami, in Japonska zamore preprečiti tudi ta naklep.
Pa tudi če bi Anglija in Amerika pridobili Japonsko lia svojo stran, bi še vedno ne šlo vse posebno gladko.
Anglija se bo gotovo skušala zavarovati proti francoskemu mornariškemu programu, čc bi jo začel ogrožati.
Leta 1927 so ameriški delegati v'
Ženevi predlagali, da se lahko vsaka sila odpove pogoetbi. toda ta svoj namen mora objaviti že vsaj leto dni prej.
Prav lahko se zgodi, da bi bila ta točka vključena v predlagano pogodbo, čeprav je pred dvemi leti ' Angleži niso odobrili
Z Riverovo smrtjo n i ponehal boj za normalno vlado, po kateri res-sno streme vsi Spanci.
MADRID, J>pan.vka. 24. marca. — IJmrt Plimo de Rtvere ni rerila zapletenega vprašanja glede odprave d ktatorstva. pač pa je onemogočila po^kuoe za takojšnji rešitev.
Ko je general Bcrenguer na nujno prošnjo kralja Alfonza prevzel vlado, je predstavljalo to prvi kf>-rak proti vrnitvi normalnih razmer.
Španska je še vedno pod dikta-torstvom, toda to dikt^torstvo ni več osebno ter t"'*' tako samovoljno kot je bilo prejšnje. Španski vlada pičla Ln omejena manjšina.
Zaenkrat še ni m>goče reči, da je kralj Alfonz diktator, oziroma da vrši diktatorske pasle general Bc-{ rcnguer.
Kljub temu pa obstaja dejstvo, da kralj podpisuje v svoji palači vse ministrske odloke, ki so par dni zatem objavljeni v oficijeLnem glasilu.
Bercnguer si na vse mogoče načine prizadeva tako vladati, da bi bila njegova vlada podobna ustavni vladi
Problemi, s katerimi se mora pečati, so pa tako raznoliki Ln zapleteni, da bi jih bila cela knjiga polna.
Mogoče jih je pa razdelil v naslednje tri razrede:
Najprej pridejo v pošte v odloki, ki se tičejo likvidacnje dolgotrajne diktature.
Nadalje pridejo vpoštev zadeve, ki sa posledica finančnih in f iskal-nih novotarij. katere je uvedlo clik-tatorstvo.
Slednjič se pa mora Španska pečati s problemi, ki niso bili rešeni tekom administracije Prima de Rjvere.
Bercnguer potrebuje dosti časa, da bo zadost'1 vsem tem nalogam. Če bo delal hitro in uspešno, ne bo izvedel le reform, ki jih jc skušal izvesti njegov prednik, pač bo pa tudi vrnil narodu suverenost., Na vsak način pa je ta naloga skrajno težavna.
USMRTIL | TEŽAVE LJUBICO | ANGLIJE IN SEBE	Z INDIJO
Morilec je več kot tri ure Ako bi angleške oblasti
opazoval svojo ljubico, kako se je zvijala v smrtrrh mukah. —Značilno pismo.
V neki hiši na 115 cc .'.i v New Yorku je Joseph Fuentes več kot tri ure gledal, kako se je mučila njegova ljubica Isabela Rosa. katero je bil z nožem smrtio ranil.
Ko je ljubica podlegla ranam, .i je tudi on vzel življenje.
21-letni morilec Fuentes je pr-d smrtjo napisal pismo ter ga strnil v roko svoji ljubici.
Pismo je imelo sledečo v,.^bmo: — Zabodel sem jo. ker me je imenovala bojazljivca. Živela je še tri ure potem, kj sem jo zabodel. Nato pa sem zasadil nož v samega sebe, a khnja r* je svila. Sklenil sem, da se umorim s plinom Plin pa ni dovolj hitro uhajal. Odšel sem k prijatelju in si izposodil od njega pilo. Prepilil sem pipo za plin, nakar se je mi je začela vresniče-vati želja.
ŠTIRJE UBITI V
DVOBOJIH S POLICIJO
BUFFALO. N. Y , 24. maica. Štirje možje, kojih eden je bil identificiran kot morilec policista Kait Wunderlioha, so bili ubiti danes zjutraj v dvobojih z detektivi. Peti mož je bil aretiran, a je na sen--'.acijonalen način pobegnil iz mestne bolnice, čeprav jc bil ranjen.
Krajewski. ki je baje ustrelil policista Wunderlicha. jc bil ustreljen skozi celo.
BYRD ODPOTOVAL
IZ DUNEDINA
--
DUNEDIN. N Z , 24. marca. -r Včeraj je odplula leudja. "City ol New York" s člani rksp^dicije proti Tahiti j ii. na potovanju proti do-I mu. Navdušeno so se poslovila od j prebivalcev Dunedina, ki so se zbra -j 11 na pomolu, da se poslove od junaških raziskovalcev.
aretirale Gandhija, b i najbrž izbruhnila splošna vstaja. — Pikri izrazi indijskega voditelja.
BOMBAY. Indija. 24. marca. Tukaj prevladuje splošna bojazen, da bo javna vstaja posledica kampanje za clv.lno nepokorščino.
Vstaja bi izbruhnila, kakorhitro ti bil aretiran indijski voditelj M;> -hatma Gandhi, oziroma ko bo začel producriratl v Jalapurju sol, ne oziraje se na angleški vladni mo-n >pol.
V Jalaptir bo dospel Gandhi dne 5. aprila. Aretirali ga bodo mogoče že prej.
Čeprav je Gandhl pred odhodom iz mesta Sabamamati izjavil, da njegova kampanja ne pozna nobenega nasilja, se je v svojih zadnjih govorih posluževal ostrih izrazov. Angleško vlado je naziv al "satansko in peklensko vlado".
Tudi komi tej indijskega narodnega kongresa je na -seji v Ahme-da.badu izjavil, da bo kongres ccr ostal veren programu nenasi-lja, kot ga priporoča Gandhi, da pa ne nure prevzeti odgovornosti, kakorhitro »bodo Indijci po vsej deželi začeli izvajati civilno n^pokor / i ■ »i><>
, Predsednik indijskega kongro. a je iz javil, da njegovi pristaši n r* smatrajo sama pasivnega odpora kot sredstvo za doseg? svojih ciljev.
Konference z Gandhjem so se pričele. kakorhitro jc dospel slednji v Borsat okraj.
m
ADVERTISE "GLAS NARODA"
SMRT ZLOGLASNEGA
GRŠKEGA BAND1TA
ATENE. Grška, 24 marca. - V boju s policijo je padel datu-s zloglasni grški roparski voditelj Tat-ZOG. V boju je prvdel tudi njegov spremljevalec in en orožnik, dosti policistov in banditov Je bilo pa ranjenih.
Bandit je teroriziral deželo že izza leta 1921.
TEŽKA ARTILERUA V ZRAKU
DENARNA NAKAZILA
ZA VASE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ VBftU JEMO NAKAZILA V DINAB JIH IN L I B A H PO SLEDEČEM CENIKU:
▼ Jugoslavijo
S 9.35 . 118.59 S 46.09 $ 91.09 $181.99
t Italijo
Ur
199
299 309 509 1999
9 5.75 % 11.39 ..9 16.89 % 27.49 l 54.25
IZPLAČILA V DOLARJIH: Pristojbina maia sedaj za izplačila do $30 — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6.
Za Izplačilo več lih rneskov kot goraj navedeno, bodisi * dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo Se bol j 6« pogoje. Prt Tehklh nafca-«inh priporočamo, da se poprej z nami »por&zumete glad« načina
nakazila.
Izplačila po pošti ko redno Izvršena v dveh do treh tednih.
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLK LETI Aft ZA P&ISTOJBINO 78«.
SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	New York, H, Y.
Telephone: Barclay 0380
SSSEtiSSBBBa^
iilalii
..-Si,..,:,!

««1
NEW YORK, TUESDAY, MARCH 25, 19»
IV LARGEST SLOVENS DAILY tm C. *. A
!»■ ....... "	- ■ i ■ ■ i i ■lli«»lil<W
r
"Glas Naroda"
Owned and Published by RLOTimO PUBLISHING COMPANY
(A Corporation) PrnldcDt	l/5ttii Bcocdik,
W- lit*
of Um corpora Lion sod addressee of above officers: h of Mtshstas, New Yerk City, N. Y.
" G
Dopisu
"O LAI NARODA <YsAee of tbe People)
Day Recept Sundays and Holidays.
Ca celo leto velja Ust
In Ranado---
£a pol leta Ea četrt leta
... —♦C .06
J3JW
Za New York Za pol leta
Za Inozemstvo sa celo leto_____S7.0G
Za pol leta----$3-50
celo leto _<7 JO
--------*SJM
Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement.
"Olas Naroda** izhaja vsaki dan tevzemil nedelj In praznikov.
Dopisi bree podpisa In otsebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli poRlJatl po Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov, da se nam tudi prejihije bivališče namanl. da hitreje najdemo naslovnika.
"OLM NARODA**, ti« W. IStti Street, New Yoek. N. Y-
Chelsea U7I
ZA DOM BLEPIH V LJUBLJANI
Te dm hiiio oclpreiiiili v Ljubljano 47. pošiljatev za Doxa slepih. Tvorijo .)«> prispevki s-iledečih rojakov:
Mre Frar^lika 2u«t. R. F D, 10, Box 197. Crafton, Pa.....................$ 4 00
Anton Entntn. 4®8—95 A v* West ALLi*. Wis....................................$ .60
Anton Krta tik. Bo* 17, Adam »cm. Okla...............................................$ 1,50
Joseph Zupančič. \¥)9 E 55 St., CU vrland, Ohio ................$ l.OC
Mary Matjator. 2910 N Tatman Ave, Chicago, 111., poslala nabrano prt veselici kluba Bleda" ............. ... ..........................$ 8 01
John Zaletel. 1503 N Hickory 3t. J;: diet, 111.........................................$ 8.25
Skupaj $23.36
Ywita ui kdo ve kako visoka, toda smatrali jo je treba plemeniti prisj>ev€*k usmiljenih siv.
Treba bo še d<*rti požrtvovalnosti, dt>sti dobre volje, pmino bodo dobili naši naj ve«" ji reveži v domovini liajpa trebae^še, po čemur streme — streho nad glavo.
Vida, tega predragoeeue^a daru, jim ne moremo vrniti, doeiin jim Dom lahko zgradimo, ee se podamo vsi na delo z naj v ev jo vztra.jiK»stjv> in |H»žrt vovalnostjo.
Vsak se tako malenkosten prisj>evek ho dobrodošel ter bo prifMunugel k u^pe^ni jsavršitvi. najbolj plemenite akcije, kar so jih kdaj za pobeli ameriški rojaki za svoje trpele brate v stari domovini.
D0HENY OPROŠČEN
Pred višjim sodišeem < kraja Columbia je bil oproščen Edward L, Dobenv.
Taki slučaji niso v pravosodju Združenih držav nie neobičajnega.
M ut i milijonar Dohenv je bil obtožen, da je podkupil bivšega kabinetnega elana Hardingove administracije, Alberta B. Falla. Podkupnina je znašala stotino«" dolarjev.
Pred šestimi meseci se je vršil proces proti Albertu B. Fallu.
Obtožen je bil, da je sprejel podkupnino in je bil spoznan krivim.
Dohenv, ki j« bil obtožen podkupovanja, je bil pa oprufcčen.	S g „
Na podlagi tega hi se dalo domnevati, da je bil bivši tajnik za notranje zadeve pokrivem obsojen. Toda stvar je drugačna.
Višje- *udi*ee okraja Columbia, je ugotovilo, da je ^prejel Fall od Doheuv-j a stotisor dolarjev podkupnine, pri tem pa pripisuje nedolžnemu Dohenv-ju najplemeni-tej4e namene,
Magnatu Doiieny.ju ni baje niti v glavo padlo, da bi feku&al Falla podkupiti.
Fallu, ki se je nahajal v denarnih stiskah, je hoM le pomagati, in je baj«* sele j>ozneje zvedel, da ga je Fall na-pa« no razumel ter sprejel omenjeno vsoto kot podkupnino.
Zadeva j** jako značilna.
Bleparija je bila tako očitna, da ni bilo mogoče vseh bn z ka/m izpustiti. Tega ali onega je treha smatrati odgovornim.
Doheny je izredno l>ogat. Njegove zveze so vsestranske in nrgajo na najvišja mesta.
Fall je sorazmerno velik revež, ki-se je |>olegtega še »t rabo v 1 to k omproiui t i ra l.
Zato so njega izbrali in mu naložili kazen, katere za.
<8tran svojega, slabega zdravstvenega stanja ne bo nikdar ...........'
Porterville, Cal.
Pred dvema tednoma sc je mudil v naši naselbini g. Matija Pogorele, k^ je dospel iz Los Ange lesa. Ustavil se je pri meni dva dni. Razkazal sem mu tukajšnjo okolico. Vcaili ono se skozi lepe oranžne nasade in smo ob-skah več slovenskih družin. Nameraval sem mu raakazali še večji del našega ozemlja, ker sem pa sprevidel, da se mož ne počuti dobro, ga nisem silil za dolgo pot in smo se rajši vrnili proti d.mu.
Ako kateri Slovenec pozna Ameriko in ameriška mesta ter z^odo-v.no ameriških Slovencev. Je gotovo g. M Pogorele na vrhuncu Ob večerih sva si pri ognjišču *lirr place) ogrevala svoje priletne suhe k s*i poeno v noc in razmotrivala razna vprašanja iz preteklih časov.
V starosti me g Pog'jrclc za par let prek: ul. Jaz pa njega za eno leto, kar sem pred njim prišel v Ameriko.
Rekel je: — Jaz sem prepotoval Californijo že trinajstkrat, pa nikdar me ni pot privedla v Porter-ville. Vaše ime mi je dobro znano saj sm > se z dopisi že večkrat srečala v GLas Narodu, kakor tudi letos v Amerik a nsko-Slovenskem Ko le Jarju ;n tako sem sklenil, preden odpotujem iz Los AngHesa v San Francisco, da se z Vami osebno seznanim.
Telefoniral mi je z S P. postaje. Jaz sem baš oral in sem pustil de
G. P. Jeram je vodil misijon za Slovence v Porterville. kako leto dni pred svojim načrtom. Mož je napravil govor v dobropremišlje -nih besedah, še sedaj se spominjam kaj je govoril. Ob kratkem pove dane, je takole izjavil:
Drag. Slovenci! Danes imate / sv; j i sredi slovenskega misijonarja. Prišel sem med -Vas, da Vam razodem božji nauk. ki Vas naj srečno vodi po pravi poti.
Diagi rojaki! Zakaj ste prišli v Ameriko? Prišli ste z nado, da si zboljšate svoje gmotno stanje, prišli f tc z namenom, da bi pošteno nastopali v človeški družbi. Prišli ste nekateri izmed Vas. da bi si rešili v stari domovini zad-lženi doni Vi mladi fantje, kaj je Vaš namen? Vi ste prišli daleč od ljub--matere, ki je točila solze za Vami, ker bala se je, da Vas ne bo nikdar več videfe Vaš namen je. da si zgradite Lastni ^orn. Kakot sprevkliim. ste vsi zdravi, se čedno oblačite, kaj je pomanjkanje, še ne vcst*\ itd
Potem pa je svoj govor eter nil v drugo iNmer.
— Ali pa Vi izpolnjujete svoir svoje verske dolžnosti, obiskujete vedno cerkvene' šluzBe. alt prejemate sv. zakramente? Prazen je izgovor. da ste nezadostno zmožni angleškega jezika, ker ako lahko kupčujete z Amerikanei. tudi lahko opravite svojo versko dolžnost.
Iz Jugoslavije.
Inkvisitorsko mučenje 15-letne deklice.
Pred subotišklm okrožnim sodiščem se je te dni začela razprava proti begatemu seljaku Mihi Ba-lezsu iz Hcrgoia. njeg:vi ženi in svaku Štefanu Tornaiju, k. 50 obteženi. da sc v septembru leta ]&2i 12-Ictr,o služkinjo Ilonko Dukas mučili na nečloveški način tako. da j bo Namet se je pred leti poroči! 1 je dekletce poškocV;am podleglo | Brboko hčeriio. ki je ze nekaj mc-
Zct ubil tasta s )>omočju njegove žene.
O nenavrj. cm zločinu poročajo iz Velike Kaniže :Orožniki so te di*.i prijeli pekovskega pomočnika Jo-hana Nemet m Marto Bibo, ženo pekovskega mojstra, kf sta na. zve-din?ki način" umorila svojega tasta. oriroma mora, pefct P*rtra Bi-

BK- \
Balarsu je bila namrc: ukradena zlata verižica. Tatvine so obdolžili Ilonko. Nečloveški seljak je privezal II r%o k jaslim v hlevu in jo pustil tli dni stradati, polc^ t^g? p i so jn Vi, trijp obtoženci rbadali
šlvankami. Po prestani torturi je morala »deklica popiti toliko vode 1a ji je postalo slab«j. Obtoženci so rc že lota 1924 zagovarjali pred d:š'Tm. radi pomanjkanja dokazov pa so bili izpuščeni. Sedaj jc zlerina izdala žena. ki je Tlje^iem vložila ^ožbo za ločitev zakona.
Scdiiče je k razpravi povabilo 3i) rtič.
Po 15 letih se je vrnil iz ruskega ujetništva.
Te dni se ie vrnil po 15 letih iz ru^ke^a ujetništva 33-letni Ivan Varga iz Curuga. o katerem so ž? davno mislili, da je mrtev. Policija v Adi je prijela mladega moža in ga odpravila v njecov rojstni krai v Čantavir, kjer so ga takoj spoznali.
Eksplozija bombe v selu Nabrilie.
V selu Nabrdje pri D1a-k<rvu se jr te dni pripetila težka nesreča. Sino-
— So izjeme, — je rekel, — Bog nam govori tudi skozi knjige in do-
lo~zapregel avto. in sem našel ne- 1 časopisje. Slovenci imamo ka-. nriiat^lia ki ie čakal! toliški Ust Ameriški Slovenec. Tu-
pokojni še ftaro že davno pozabljeno roč-.rimu	v cerkvi no granata. Mlajši jo je odnesel v
G c spod Pogoetlc! Vi ste	"li:	V«™* in začel po nji » kladi-
Spomini na Jeramovo dobo so ža- vem razbijati. Starejši brat je žalostni. Ni bilo dela, ne zaslužka.' slutil nevarnost, pristopil je bliže ' Mož je dobro mislil, drugi elementi in hotel granato mlajšemu vzeti.
zmanjkalo. On mi jc razlagal sva
jo zgedovmo, jaz pa svojo.
Besed nama ni
_ [ od vsakega Slovenca.
Take besede je izrekel
eter Jeram pred 34 leti
sf^cev po peroki zaicnetnc smrti u-mrla. Kmalu po poroki je cpar.l Bi-' 3. da ima nic^ va žena ljubavtv razmerje z zetom Zato so bili domači prepiri na dnevnem redu T» <1ni rvečer jo bil Bibo v gc 'ilni. k' ie pa prišel domov, je zal ili zeta ki je bas zapuščal sobo njegove žene. Med zakoncema ie nastal prepir, v katerega sr jc vmešal tudi Ne-met Mfxl prepirom jr jv»^r<\ i! sekiro in oplazil tasti po glavi, da je težko ranjen zgrudil. Tedni j«" prirtc pila ženi m moža še park rat oplazila po glavi. Truplo sta zločinca zavlekla v .podstrešje. Že dru':<» iutro sta obšla aretirana.
Državno pravdništvo zahteva, ti.i se izkoplje truplo Ncmetove žene ker domneva, da ie bila za trup-*j en _i
NOVA NOBILOVA EKSPE D1CIJA
tovaL celo Ameriko z Vašo trgo<";i-.ic že neštetokrat, jaz pa nisem bival izven Porterville nikjer, 3dka-;
eem v Ameriki. Moj poštni naslov.	.	__
B.j 'so mu bili nasprotni in govorili čez V tem hipu je nastala silna eksplo
je Porterville žc celih 38 let. fcm že večkrat na obisku v Los Angelesu kakor tudi v San Fran-ciscu, tuli Pacif.čna obal mi je dobro znana. Jaz sem zgojil veliko družino. Vi pa ste premožen samec. Vi .mate denar na bankah, jaz ga nimam. Vi prodajate zlatnino ln demante, jaz pa obdeljujem zemljo. Najsib de temu tako, trdim pa. da vsako pošteno delo preživi človeka.
Po daljšem pogovoru sva zašla v Rajp'co dolmo. kjer smo Slovenci zgubili večje ali manjše prihranke.
Kaj je bil pravi vzrok tega propada? Da je pokojni Peter Jeram previdneje vodil to podjetje bi se danes naš narod p nosno oziral m svoje zemljišče in na svoja domovanja. O11. P Jeram je storil največjo napak?, ker je preveč Ijud-rtvj na prazno zemljo k sebi zva-irl Ni bilo pr^r^bnih stanovanjskih his za množico ljudstva. Bilo pa je tudi več takih med njimi, ki so se liorili za prvenstvo hi etru*: je dru^c^a v blato gazil. Prii?el ie r Ffir. in Peter Jeram ga ni mogel vtolažiti. Take razmere so bile tiskano v slov. časopisju hi na-daljnih delnic ni nih^e hotel vei kupit:; obratu p j je vsak delni
ir zahteval svoj denar nazaj, ki "a p j ni mr'sel d-Oitl.
Jaz nisem nikdar videl Raj ce de Ime. Pregovoril pa me je pokojni Kcnda. da fftii kupil delnico za $50.00. nakaJ' wm zr pet pridobil n* ;ri rojake m tako jc naš denar za večne zaupal v Eden Valley.
njega ter so mu po smrti očitali grehe, ki jih ni cm nikdar storil.
Imel sem že večkrat priliko govoriti z rojaki, ki so bili takrat na sloverki naselbini v Rajski dolin:, ki so potem sčasoma postali lastni gospodarji, da se imajo dosti zahvaliti g. P. Jcramu. Slišal sem tudi govorice med rojaki, da Jeram ni nikdar ponesrečil v onemu potoku. ampak da je postal žrtev zagrizenih fanatikov.
Ako je resnica to, jaz nisem porok, ker oni, ki so mi to pravili, so že pomrli in ako ga je res kdj "zalasol", loilo bi to zdaj prepozno razkkliovati.
Jaz sem bil takrat, kakor sem še danes mnenja, da so to tragično afero povzročili zagrizeni fanatiki.
J. R. Simonich.
Za one, ki izgube
tezo ali moe
Ljudje, ki izgubljajo tež-i ali moč. ra zgubo spanca. ?)ab ap**1it in Ki re stalno poOutiju utrujen im ori*>riK>£U. hi nv-rali \z*ti Xu^a-Tooe in '>i»azili l»o<lo ko v^lik uspeh dot^žeju v iifkii tlnrh Ta izvrstni	mo-i »n zdravja vatrV
<ia Mj.-i aj>Ftit. prežene r.aprtni« n-prfbdvnopt, plin i?i napft"it.
Nuga-T"nf hitro "dpra^i iz tfV strupene ^aottapke . k^r tnli>ravi zaprt-ni< cMstn« ali m»»hiiriH>	e;1.i-
\''b«>!. oin"(ico in enake bolezni Tis1 — •"»■ uiriškiti in ženrk .i«1 n^.^ki v Nup.i Tone pravo stvar 7J» njhivu V«i|)f< zdra^--in vir iihh"i. fVinaKa mirno nsv#4*ij"-«>	\am vi nf zdra\n hic.vii na vi-
ti* fiilia |fl«»sa PuHkusil« g* za enkrat Xuga-T«>ne |W"<lajn pri vs*-ii irKovi-ili
zdravili Ako	trgi-vei- (»•{:.» nima '
zalogi. re<it»' mu naj istega narodi za vas 1 »d njeguvega prekiip^evak-a
-Ailvl.
Velikonočni prazniki se bližajo...
OTOVO se boste tudi to leto spojnnili svojih dr?gih v stari domovini, z malim ali večjim denarnim darilom za velikonočne praznike.
PHpravljeni smo popolnoma za točno izvršitev vseh naročil, vendar prosimo, ne odlašati in nam naročila poslati čimprej mogoče, Večkrat se odpo. more nujni potrebi, in veselje obdarovancev se podvoji, ako dospe denar pravočasno.
Sakser State Bank
82 Certlandt Street HEW YORK, H.Y.'
A.
zija. Granata je esksplodirala in oba fanta, zlasti pa starejšega, težko poškodovala. Ohlastva so uvedla obširno preiskavo, da ugetove, na kakšen način je prišla granata v hišo.
Težka obsodba pred osiješkim sodiščem.
Pred osiješkim sodiščem sta se te dni zagovarjala zaradi poizkuše-nega za vratnega umora fcrata Malo in Jožo Ttmukovič iz Vrpolja Dne 15. januarja sta brata oborožena z levsk puško in samokresom vdrla v Majerjevo gostilno v Vrj»o-l|u in večkrat ustrelila na Andri-ja. Tuni»kov>ča in njegovo ženo. Pe ki kovala ;ta ju težko. Vzrok delanja je bila krvna csveta. Tutiu kovic, ki jc sicer v sorodu z obtožencema. je prerl sedmimi leti v prepiru r,':il njunega brata. Zato je bil obsojen na dve leti ječe. Ker sc je h jI e3vetc. je po prcr'ani kazni odšel v tujino in se šele pred par meseci vrnil v Vrpo'je. t ion; prepričan, da sta brata opustila mnel na osveto. Senat je brata obsodil vsakega na sedem let ječe.
Rodbinska tragedija v Bačketn Petrovem selu.
V Backem Petrovem selu se ie te dm odigrala krvava tragedija. Vi-Ij-m Ormuž, lastnik vrtiljaka. Je v pijanosto ul-il svojo ženo ln sc na to obesil. Ormuž jc pred pet meseci prišel v N rvi Sad. Poleti je na srjmih dobro zaslužit, pa j"e zato piičel popivati. V p jano^ti Jc ,če-^to pretepal svojo ženo. češ, da mu je nezvest? Večkrat ji je tudi gro-1 zil, da i - ubije. Te dni je prišel zo-| pr>t pijan demov in začel pretepati I ženo. Nenadoma je pegrabil težko kladivc in jo večkrat udaril po glavi. Nesrečna žena je bila takoj mrtva. Ornnuž je nato napisal poslovilno pismo, ki ga je naslovil policijskemu upravniku v Novem Sadu. V pismu prosi, da se vse njegove imetje izroči njegovi hčerki. Po strašnem zločinu se je Ormuž obesil.
Prof. dr. Behounck. ee:-kosk.»vH-ški udeleženec znane Nobilovc eks pedicije ndP severni tečaj, ie predavali tej dni na Dunaju o polarni ekspediciji in tragičnem koncu zrakoplova "Italia", Dopoldne je predaval v češčini, popoldne pa nemščini. Obakirat je spremljal predavanje film o junaštvu posadke ruskega ledolomilea "Krasina"
Dr. Behounek se sestane te dni na Dunaju z generalom Nobilom. < katerim se bo posvetoval o novi po- j rc< velika za svoja lami ekspediciji, ki jo organizira I mati.
Mornariška konferenca v Londonu 5c oliža koncu
K.t so nekateri že vnaprej domnevali. se stvar ni izplačala.
Sklenjena ne bo nobena važnejša pegedba. pa tudi če b. bila »kletijena. bi ne zalegla do^ti. kajti člcv -kc nature ni mogoče »prevrni '.l v b rih dveh mc-sccih
Čc bj cdpravljeii'j or< žje, v t-.' bojne ladje, v/i trupi ni plini. v.-, jcjni zrrkcpL vi, če b io uničene r"na cpu;jcnc vse m uniči j sk-* tovarne, ne bo šc nikaka garancija ?a mir.
K:- bi \o k ' vii ki i>u- n>k p j iu-iCvnM. pe/i. kamenja, kol« v ingci-jač. Koli, g rja ■t. kamen ie itd. " id pa kaj našlo razvil i več ali mam moderno orožje, ki •> ua kuniereji-re odpravile
I11 tako lr zopet t un. kjer .rno bih
£a-Itiua «• 'i; • »HI ' »dgovurnojt •zjalovljenje razi r«iiat vene konference pade na Francijo in 11 a I • i'» Za vraua nočeta da'i druga dru si nobencRa k rodil i Najbrž sa rr-s ne za Iu/it,< Časopisje p»»r«iča. <!;< v.buj i na morn.irtški konfercnci najve-jo po-'< rm t it ilijan^ki delesat (Srandi Grandi gtv. i na ki ileicn j au-•:lc. ki. toda t ik'?. d;> ga živ k: ! n< razume razšli nie';( vih tovariše1' italijanskih delegatcv. seveda, ki *ia konferene. tuii onglc -ki novovc
mlet ni otn: i 1 jaku ra luvedin.
Pojcbno petletna dekleta.
V e ho.ej vedeti. z.i \ e /.a nimajo, vse vprašajo in v ak odgovor natančno pretehtajo.
In tako se jc zgodilo, da je rekla petletna punčka svoji materi
—	Mati. kako je to. da mi pap • vedno pravi: — O. i. si pa vci.ka punca. Pet let si stara, pa si že j.i-
o velika.
—	No. t ni nič čudnega, saj si
leta
ji pravi
družba Aeroarktis. Družba namera-| va zavarovati zrakcplov "Grof Zep-j pelin". Če pa ne najde zavarovalni-t ce. ki bi zrakoplov zavarovala, bo 1 ekspcdicija organizirana po Byrd-i ovem vzorcu z ladjo, ki bo izhodišče za polarne polete.
II	1 ■	II ■■!■	II 111	I .1.	>"V —
RAD BI IZVEDEL za VALENTINA
ELSBACHER. doma iz Žabenc na Koroškem. Imam mu sporočiti nekaj zek> važnega od njegove sestre Liže. Naj se oglasi če to či-tai ta oglas, ali če kaki drugi prijatelj kaj ve o njem, naj mi sporoči na t* naslov: — M. D&njehč, Box IS. Martin, F*.
<2x 2A&25)
POZOR V ALEE t
Delo dobe šivalke mailand-klobu -kot. — Dobra ptača, dolga sezija.
Kuntz Simons, 41 East 11th St., New York City.
(3X 24—M)	; -Mnt; „„
NEPRIČAKOVANA DEDŠCINA
Lepa angleška igralka Corm Wardrva je bila zelo presenečena, ko se je zglasil pri nji notar in ji sporočil, da je podedovala nad 2 milijona Din. Milijonsko premoženje ji je zapustil zdravnik dr. Mcs-zaros. Igralka je začudeno pripomnila. da sliši to ime prvič in da se je notar narbrže zmotil. Notar je pa odgovoril, d ase ni zmotil kaiti igralkino ime in naslov sta točno označena v oporoki, kjer je tudi rečeno. zakaj je zdravnik zapustil svoje premoženje baš Wardovi.
Zdravnik je pisal v oporoki, d j je Wardova tako lepo plesala in pela, da ga je spravila v dobro volji v trenutku, ko je hotel izvršiti samomor. Zato je sklenil zapustiti ji vse svoje premoženje. Igralka jc slednjič priznala, da nima tehtnega razloga, da bi dedščino odklonila O svojem dobrotniku je zvedela, da je bil vse življenje samotar Ln da je lečil siromašne bolnike brezplačno.

SAKSER STATE! BANK
82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N, Y.
posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne.
Zla večjo udobnost 1 svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer.
Poslužujmo se vsi brez izjeme, te stare in stanovitne domače banke.
JpjllLl lllll—II £;*HiJ8f*

mmmm
— Zakaj pa prav: Marjauici. k: služi pri nas ter je dvakrat večja cd mene: — O ti. moja ljuba mala.
Zakonski mož. ki je bil ze prrccj v lotih, a navzlic temu dobro ohra njen, se jc odpravil na veselico ter medpotoma modroval:
—	Tako! P ročni prstan sem >k i;I v žep. hlače sem zlikal m zakrpal, v e gumbe sem prišil k suknii tak<\ zdaj menda ja ne bo mi na mislila, da sem oženjen.
Prohibicija je stara d vb lil i de c let.
Toda desetletni otnx'ieck jc svojim ta rišem čez ftlavo zraslel.
*
Neka bajka, ki pa vsebuie pi'-je precej resnice, sc glasi
Mož-a so pripeljali pred sodnika in ga obtožili, da je umoril žrnt>.
Sodnik sc jr giolioko zamislil in rrkel: Prav d^ ti že ni mogli biti vredna, ker jo je umoril
Tako je rekel in je opro>Lil moža.
*
Ženske so straši«) mehkrga j ca
Vsaka stvar sc jim smili.
Vedno so pripravljene na jok.
R;»jak in rojakinja sta šla v g le dališče gledat "Ljubezen in sovraštvo". žaloigro v petih dejanjih.
Rečem vam. sama ljuba žal »t. skozi vseh pet dejanj.
Mchkcsrčna ženica je začel i Žc sredi prvega dejanja jokati. Neprestano si je brisala vlago, ki ji j< prihajala iz oči in nosu. in ihtelu
ihtela.
Moški smo seveda bslj trdni. Mož je sedel mirno poleg nje. iti ni niti z očesom trenil.
Koncem četrtega dejanja je opazil njen premočeni žepni robec in rekel:
—	Na, moj rc'^ec vzemi, saj vidiš, da je tvoj že ves moker.
—	O. hvala — mu je hvaležno odvrnila. — ni treba. Z<L se mi d.i bom pelo dejanje še v to rutico spravila.
*
Suhaški senator Brookhart pravi, da se morajo posamezniki ukloniti vo*ji večine.
To se zadnji čas v Ameriki vsepovsod dogaja.
Butlegarji so v večini, in sleherni se jim uklanja.
Luč resnice na napačna in zaved
■i
ljiva u
em
/
r
KAR KAK DRUGI IZDELEVALEC izvoli reči o svojih cigaretah, ni naša stvar. Celo če se mu zdi potrebno napačno tolmačiti svoj izdelek ter pustiti napačne nazore glede njega, je še vedno njegova stvar, ne naša.
Če pa gre v svojem oglaševanju preko svojega produkta ter podaja napačna ugotovila ali zapušča zavedi j i ve vtise glede drugih cigaret— potem je čas, da se pove resnico.
Pred kratkim se je neki izdelovalec cigaret poslužil sledečih ugotovil v svojih oglasih:
"Poseben tajen grelni proces odstranja iz (.

škodljive dražljivce in gnitje, ki je navzoče v cigaretah. delan ih po starem načinu, kar povzroča zapeko in kašijanje.
"Ne vpraša *e, kako dosti ali kako malo plačate za cigarete, vi zamorete izbirati samo med dvema glavnica razredoma in ne več kot dvema. V enem razredu je na bilijone cigaret izdelanih po starem načinu. r drugem razredu imate pa C—) praženo cigareto, produkt moderne znanosti, iz katere so MH odstranjeni vsi škodljive! potom posebnega tajnega procesa, ki je ooisan v geslu *It's Toasted*.**
KO SO SE TA UGOTOVILA prvič pojavila, smo domnevali, da so slučajen dogodek v izdelovalčevem oglaševanju ter da nimajo nameravane in premišljene politike. Po par takih ugotovilih je opustil to obliko oglaševanja. Nadaljna ugotovila, ki se jih je poslužil v oglaševanju so pa vzbudila pozornost zvezne trgovske komisije glede njihove resničnosti.

t

¥ X
\
J
R. J.
aret
M i v* <fc
Posledica tega je bila, da mu je zvezna trgovska komisija naročila, naj preneha uporabljati v svojem oglaševanju napačna pričevanja nekadilcev, češ, da ostanejo vitki, ako kade njegovo vrsto cigaret. Nadalje mu je bilo naročeno, naj se preneha posluževati napačnih ugotovil, posebno pa dokazov, da lahko ostanejo vitki vsi, ki kade to vrsto cigaret. Nato se je zopet začel posluževati zgoraj navedenih oziroma podobnih ugotovil.
o
—
'V- * *
V
IE SE LJUBI KAKEMU IZDELOVALCU izjaviti, da vsebuje tobak, ki se ga poslužuje, "škodljive dražljivce in gnile snovi, ki so škodljive grlu" ter potem pravi, da so te stvari odstranjene potom procesa gretja, je to njegova stvar, če pa skuša ustvariti dojem. da se pri izdelovanju cigaret v splošnem poslužujejo takega tobaka kot ga opisuje, nasprotujemo temu
poskušenemu napadu na industrijo.
*
Mi se nismo pri naših cigaretah nikdar posluževali takega tobaka, ki bi ga lahko opisali, da vsebuje "škodljive dražljivce in gnitje" in se nam zdi, da se ga tudi drugi izdelovalci ne poslužujejo.
Če hoče izdelovalec oglaševati proces gretja, ki ga imenuje praženje, ali karkoli že, ima vso pravico za to. Toda če dela kaj takega, skuša ustvariti dojem, da je on edini izdelovalec cigaret, ki preparira tobak z vročino, je zopet treba povedati resnico.
kBJAVLJAN.IE napačnih ugotovil ni v«čje potvarjanjc resnice kot ustvariti nazi-ranje. da jc segrevanje tobaka izključen proces kakega posameznega izdelovalca.
Dejstvo je, da je segrevanje v izdelovanju tobaka najbolj običajno in da je to splošno uveljavljena metoda v industriji. To je že dolgo temeljni običaj.
Segrevanja se poslužujemo v njega najbolj modernih in znanstvenih načinih, tako v pripravljanju in izdelovanju milega, izrazitega, zrelega tobaka, ki donaša naravno dobroto v CAMELS.
Prva CAMEL cigareta, ki je bila kdaj napravljena, je bila napravljena potom procesa segrevanja. Vsaka izmed bilijonov CAMELS je bila napravljena potom segrevanja. Mi se zanesemo na vročino do meja njenih možnosti, da napravimo naš dober tobak boljši. To pa ne more poboljšati slabega tobaka.
p
>A NAJ IZDELOVALEC, ki hoče kaj govoriti v javnosti, dodene pripravo k svojim strojem za segrevanje, s pomočjo katere bo vlo-vil, kondenziral in spravil v steklenice pare, Id se pri tem nabiralo, ima to na izboljšanje tobaka baš tak vpliv, kot če bi ujeli in spravili v steklenice pare, prihajajoče iz vašega lonca za čaj ter hoteli s tem izboljšati čaj v loncu.
Naša vrsta. CAMEL, neprestano raste, navzlic temu se nam pa zdi vredno popraviti ta dale« kosežna napačna ugotovila ali do j me glede ciga* retne industrije.
any
t
,» s * , i . ; / Izdelovalci CAMEL cigaret
lil IIIODI"
NEW YORK, TUESDAY, MARCH 23, 193«
Tta* LARGEST llOfKHI DAILY li O. 9. A
Njegova čast.
ROMA* IZ ŽIVUENiA.
Z* Gl« Naroda priredil G. P.
INDIJA
jenje. Vera v iskrenost Anglije je izginila. Lord Irwin je še enkrat poskušal doseči sporazum, toda indijski voditelj se niso hoteli vež u-zadovoljiti s praznimi obljubami. Zaman so čakali na naklonjenost
Ni v«č nobenega dvoma, da je Jal vedno bolj resen. Podkralj, lord ; presia borba Indije za svobodo v irw.ii, jc fcpuanal pretečo opasnos: i odločilni stadij. Politični dogodki ter jc odpotoval jeseni 1929 v An-! zadnjih dni govore djvotj jasno.1 glijo. da se posvetuje z vlada. Po Anglije. V decembru 1929 jc mora-; Položaj je z vsakim dnem boij kri- ' svojemu povratku v Indijo jc 1. no- priU v okolnoštih do nciz-I tičen. Indija zahteva popolno neza-1 vembra 1929 izjavil, da se Anglija
i Nadaljevanje.'»
AU lahko o.. tanem? Ah. gospod konzul, EcUaj me ne prepooi pr^K nulKi.a uiupa slvar kot - vasa vjlja!
Moja voJija? Ali mislite, da se »rdim na vas. ker ste du'*o mislili t memo)''
— Jaz wm vas vendar sicpariia'
Kunjjul se Je ot 4no naamebnU.
Dobil otrok, kdo nas pa ne rlepari včasih' Dobro le onemu. katerega ne dovede Jo k temu ilabli vzr iti. — kot pa se je zg'jdilo pri vas?
C« »meni te tati — bo vce zopet dobro! Dvojno vdana bom cJ sedaj naprej. gt -pod konzul? Vse svoje moči bom napela, da zopet iztočim vašo ženo!
Ničesar vam ni treba popraviti P>vscm po nedolžnem ste biii pleten: v to zadevo. Če hočete ustati. mi s tem izkažete veliko uslugo. Vi razumete, ca ne maram, da bi se Javnost pečala z mojo revščino \a ** mt leecm ti sem si svet Stežabntetvo ne vc ničesar o nesreči Taga e moramo držati. Dokler bo Vera tekom mrzlice čenčala vsakovrstne neumn *jtl, :e bova midva izmenjavala v služfri.
Kaj ne, vi mi buote pomagali0
Prav iz .»cca rada. gospod konzul. Vendar pa mislim, da ste lahko pomirjeni. Nikdo ne sluti, da je bila pri tem prizadeta kaka druga ftv»r ket nesreča Gospod Althoff je gotovo prvidno nastopal ter se izognil vsej pozornosti.
Henriei je hitr» odkimal, kot da ne more slikati tega imena.
Vrnile se k moji žena. Jaz moram še nekaj delati. Pozneje bom, stopil na vaše mesto, da boste lahko spali par ur. Če bi me uotrebova-II, me pokličite takoj Jaz bom v f»voji delavni *obi.
Prikimal ji je dobrohotno ter odšel.
Helma m? je vrnila k Verini postelji.
Zdravnik je por dni p-jeneje ugotovil unetje pl.iuč. Duševno razburjenje bolnice jo je napravilo brez obrambe napram tej bolezni. Mrzlica je narasla do nevarne višine, in osmega dne se je pojavila nevarna srčna kriza.
Niti njen mož niti Helma se nista tekom tega nevarnega časa premaknila od njenega ležišč a
Dva dni je bila bolnica v največji nevarnosti. Cele ure sta izmenoma sedela poleg nje.
v.snost od Anglije. Že pred letom ; drži svoj .h obljub glede bodočno-dnJL ko je zboroval v Kalkuti vse- j sti Indije. Izrazil je tudi upanje, da indijski nacijonalni kongres, so za- j bo dobila Indija nekega dne polo-htevaii voditelji Mlade Indije, dajžpj dominiona, ni pa dal zagotovi-
mora sprejeti kangres popolno ločitev Indije od Anglije za svojo versko dogmo. Samo vplivu Mahat-mc Gandhija se je zahvahti, da se ni tedaj proglasil ta program. Nacijonalni kongres pa je pestavil Angliji striktno zahtevo, da mu mora v teku enega leta do vol: ti- položaj dominiona. Poleg tega je dal kongres britski vladi razumeti, da bodo Indijci — ako Anglija ne u-godi želji Indije do 31. decembra 1929 — si. januarjem 1930 popolnoma prelomili-z Anglijo. Odklonili so Simonovo komisijo, ki naj bi proučavala položaj v Indiji in nato poročala britski vladi. 'Tako-zvane komisije", je pripomnil neki indijski prvak, "ne bodo nikoli rešile indijskega vprašanja. Lahl:o si predstavljam, da morejo komisije pre; ska vati dejstva, ki so še sporna. ne morejo pa preizkušati usposobljenosti in zahteve kakega na-
la. da je dosega smotra v dogledni bližini. Poleg tega je lord Irwin govoril o sklicanju indijsko-angleško konfcrence. ki jo jc predlagala Indija pred petimi leti. Indijski voditelji so nato predlagali. na;j bi Anglija kmalu stopila na pot sprave, da se Indijci pomirijo, dalje so predlagali splošno amnestijo za po -iitične jetnike, zastopstvo naprednih poltionih organizacij v vladi, čimprejšnje sklicanje 'Round Table Conference", ki pa ne bi se posvetovala o dovolitvi dominiona, ampak bi izdelala načrt dmiinion--ke ustave za Indijo.
Ko so v Angliji izvedeli za podkralj evo izjavo in za odgovor indijskih voditeljev, je nastal tam vihar ogorčenja. V parlamentu jc prišlo do burnih debat in jasno se ie pt>kazalo. da jc delavski vladi več na mirnem sržitju z drugimi stran-
iežne odpovedi na indijskem na-cijonalnem kongresu v Lahore. Pod predsedstvom mladega, energičnega Javaharlal Nehrua je sprejel kongres Gandhijev sklep, da Indija od sedaj naprej odklanja domi-nionsko ustavo in da proglaša popol no nezavisnost Anglije. Pretežna večina indijskega naroda nedvomno odobrava sklep kongresa.
Danes ima indijsko osvoi>ojeval-no gibanje drugo lice nego ga je imelo pred desetimi leti. Duh svobode jc zajel sedaj tudi široke množice. Borba ni več omejena na par sto intelektualcev. Radikalizcm Nehrua in njegova prijatelja Chandra Bosea jc globoko vplival na doraščajočo mladino vseh slojev.
Položaj v Indiji jc danes naslednji: Indijci nočejo imeti opravka / angleškimi napravami, zato ne plačujejo davkov. Bojkotirajo angle-ko blago in se poslužujejo domačih izdelkov. Ta program hočej i < ped Gandhiicvim vplivom» izvesti mirnim potom. Baš ta brezna-silni element daje indijskemu gibanju svojevrstno noto. Na Angliji jc
(Cretan je Parnikov
— Shipping Nm —
K marca:
Hamburg. Cherbourg
Hamburg
27. marca:
»ur M »-r. Ur«m«>
Ann
7S marca:
lie Kram-* H»vr« < 'lyirtN' , t'hfrljimrg Wfil»rnlaml, Cherbourg,
IHTI
Kuroi>». Ch^i	g, Mr«mt>n (Prvli
nov)
Au(ii*Iup, Napoll, Onuvt
i kami kakor pa na simpatijah do roda po lastni vladi'. Indijci so o-' indije. MacDonald je ^poziciji za- sedaj, da odvrne pretečo katastro-pozorili, da je državni tajmk za In- I gotovil. da ni misliti na nobena fo. Indijci se dibro zavedajo mož-dijo Montagu že leta 1917 predvi spremcmbo v Ind:ji. dokler ne bo j nosti težkih notranjih knz del za Indijo odgovorno vlado, lc
ta 1919 pa z oficijelnim aktom ob ljubil Indiji po preteku gotove poskusne dobe položaj dominiona.
Angleži nišo smatrali svaril za resna in nis^ odgovorili. Čas je mineval. položaj v Indiji pa je posta-
6DNI n™ oceana
NaJkraIts In n»|b»ij ugo<"* 1*1 K* 0Ot«vani« n« ogromnih ••rnlklh;
ILE DE FRANC E 2R. mar.; 18. ap
l5P.Mi (7 P M.i
TAK IS
11. aprila;
' 5 P M.»
2. maja
«7 P M.>
N»Jkr»j»« pni	t*i**ni<>i VaahAo
I* * t>«>»wfonl kabini • «»«nil M'-deml -ni o4V>hn<<ai! — pijani m alavn« ff»cfo«k» huhlnla lirOnn nitka raa* VpraM'1* k*t»r#*afcoll i»oobl*gA«n«gm. ktdU
FRENCH LINE
objavljeno porerilo Simonove ko- "Indija bo prav gotovo svobod-misije. Siecr pa je pripomnil, da je j na ", pravi Su/bhas Chandra Bose indijsko vprašanje najvažnejši pro- o tem ni dvoma. To jc zame tako blem v britskem imperiju. Ta izja- ; gotovo, kakor sledi dan po n&či. va pač m bila spravljivega znača- i Indija mora izpolniti svoje poslan-ja za Indijce. Zadržanje Anglije j? } stvo". Ta vera v bodočnost Indijo povzročilo v Indiji veliko vznemir- I plarnti v srcih vseh Indijcev.
Mladost Vere pa je konečno zmagala. Srce je utripati, in bolnica je cfctsti spala.
pričelo redne j sc
Nekega jutra e je prebudila iz globokega in dolgega spanja. Ob svojem ležišču je videla sedeti svojega moža. 2 velikimi očmi se je ozrla naravneet v njegov obraz
Zdel se ji je zelo bled kn prepaden. Njegovi lasje so dobili boli sivo barvo in v tčeh je žarel strasten, a mučen ogenj. Tresel se je po vsem životu.
—	Strašno je moral trpeti radi mone! — si je misiila, ginjena.
Helma jc vstala ter odšla.
—	Kako ti je? Kako se počutiš? — je vprašal dobrohotno.
Njen obraz se je zganil kot od pridržanega ginjenja.
Hvala, dobro. — Le nekoliko slabotna sem še. — je rekla pritajeno?
—	Ali ima kake želje? Ali hočeš kaj jesti?
Vera je nr.iče zmajala z glavo ter zaprla oči.
On je videl solze, ki so privrele med zaprtimi trepalnicami.
~ Vera. ne jokaj! Jaz te ne mroem.videti ko jočeš, — je prosil s stisnjeni min hnpavim glasom.
Vera ga je zopet pogledala. Nato pa je rekla hitro:
—	Albert. — tvoja dobrota me muči. Ah nimaš nikake besede ob-tože ali očitanja napram meni? Ti veš. kaj sem ti storila — in kaj seni še nameravala. Ali veš to ali ne?
—	Vam. Vera. jaz vem vse!
—	Ti mi ne moreš oprostiti, to je nemogoče
—	Moje ubogo drago dete, zakaj nimaš zaupanja vame? Le ena stvar mi ni še jasna — Zakaj si napravila zadnji, obupni korak? Ali si dvomila, da bi te mogel oprostiti? Ali nisi vedela, da velja zame več tvoja sreča kot pa moja lastna?
P krila d Je z rokama u'jraz.
Spomin na dogodke v reki se je naenkrat pojavil v njeni glavi mučno natančnostjo. Zavržena in odklonjena je bila, kljub ljubezni, katru je skušala pokazati. Vrjela je neomejeno v ljubezen Antona Alt-lioffu, a za njega ni bila ta ljubeeen nic drugega kot lahka igra aii kvečjemu mimoidoca < pojnott. ki hitro nmie. Ona pa ga je smatrala resnim. — cclo tako rc:nim. da je bila pripravljena umreti zanj. Ali ni prav nič mislila na bolesti, katere je povzročala svojemu možu, ki ji je vendar doprinašal vso svojo ljubav? Bolečina dela sebičnim, a še bolj tebičnim dela ljubezen!
Zopet je dvignila svoj pogled preti njemu. Nekoliko se je vzravnala ter si podprla glavo v roki.	1 |j	B ' -Mt'
—	Moja sreča? — Ta leži pokopana v reki. Albert! Rad bi vedel Lakaj sem skočila noter? Tudi to boš izvedel. Imaš pravico izvedeti vse. Ju ne verujem, da me je Anton Althoff sploh kdaj ljubil ali vsaj ni nikdar rekel tega. Zanj je bila bila to igradka. a jaz, prisme jenka. sem smatrala to za golo resnico ter se mu vrgla krog vratu.
Te zadnje besede je le z velikim naporom spravila iz svojih ust.
Nato pa se j* nekoliko pomirila ter nadaljevala:
—	Poljubila sem ga, najbrž v strahu, ker je govoril o ločitvi. Helij) a in U M a naju motila in on ni mogel niti odgovoriti. Vsied tega sem i c i a predla v ročna te sanje ter sanjala o sreči — ob njegovi strani, ne da bi niti malo pomislila, kakšne fcolesti ti povzročam.
Kazon je prišla dovolj naglo. Dospela sva do reke. ko sem mu r«H** ponudila v*e svoje bitje — Tedaj pa me je odločno zavrnil, in a* sem takrjj nato skočila v vodo, vsa zmešana od obupana in tuge.
Oni aha. ia je zopot nazaj na blazino.
On ji je mimo in ghwlko pobožal reki, kajti v njegovem srcu .ie
vstalo upanje da si bo morda lahko s tesal iz razvalin svoje sreče novo srečo
PremotrU Je vea položaj.
An tun AžUvoff je dvoril mladi, lepi ženski. Njena lepota pa ga je marsikdaj dovedla dalj* kot je hotel sam. Tako je najbrž tudi sam pri tel mart .'katero mlado ljubezen. Ko pa je videl Anton Althoff. da misli Vera rtsno. re je pričel počasi umikati. AU ga je mogel obsojati? T® Je storil sam več kot enkrat, in aH naj igra sedaj sodnika?
Poln ljubezni in sočutja Je zrl na Vero ^ - Ubogo, drago dete, če bdU mogel pomagali! — je rcl wl prlta-
SoJae *> zalile njene oči.
Tvoja dobrota večja mojo krivdo, — je ihtela, vsa iz sebe.
jj>f:?"i;~ i
(Dalje prihodnjič.)
Nafcla Vožnja v Jugoslavijo
Prihodnje odplutja:
III
JOHN CHANCELLOR:
Fred Randall se je vrnil ponori j brez denarja in v kratkem v važni iz Pariza. Po navodilih jc sicer j konzularni službi <sin državnega mel počakati do jutra in se prepc- j podtajnika in sinovi državnih pod-ljati z zrakoplovom preko Kanala, tajnikov napredujejo hitro*. In za-
Toda bil je svojeglavnež in zato je hotel opraviti svoje stvari, kakor si je bil namenil.
radi tega so se čudili ljudje, da ga dražestna Mary Harper že davno ni poročila. In baš ti ljudje so se
Ob pol sedmih zjutraj je prišel v čudili, zakaj je ni poročil že Claw-
' son. Oni, ki vse vedo in še malo
London in ob osmih se je že napotil v hišo Clawsona, ves svež po ju tranji kopeli.
Clawson je zajutrkoval. Osem in trideset let, visok, lasje že sivi. si-nik, avtor treh vese'.oiger 'z neobičajnim uspehom» in pol ducata drugih knjig. V pyjami je sedel pri mizi, sluga Bales mu je stregel. Pisalni stroj je počival na stolu, rokopisne pole nove igre so ležale raztresene po tleh, po temačni sobi se je vlekel mrzel duh po tobaku.
—	Vso noč sem pisal, — je rekel C'awson, ko sta si z Randallom stisnila roki.
—	Pravkar sem se vrnil. — je odgovoril Randall, nekam nemiren. — Tri dni sem bil tam. Hvala, sem že zajutrkoval.
—	Ti ni dobro?
—	Hvala, zdrav sem. Počakal bom, da poješ. Rad bi. da se pomeniva o važni stvari.
—	Ah. tako, — je menil Clawson nežno. — Samo trenutek, prosim—!
Jedel je jajce — napet molk je planil v sobo. Ves razmišljen je strmel Randall v preprogo. Randall — mlad, fletkan mladenič, ne
MILIJONI VAŠIH LASTNIH LJUDI PRAVIJO
da m nobenega Liniment*,' k! dl dciuval takn hitro in zadovoljivo kot PAIN-EXPELLEE. Rabijo ga za prehlade bolečine ▼ prsih, glavobole, bolesti v hrbtu, oko-rcaele mišice, trde sklep«, izvine, upahnjenja. revmatične bo-1cčiae. nevral itijo Ud. Tole žre«
od pomoč, kitiera dobe, je ncpre> ceuljiva.
Le prepričajte ar, da dobite pnattMx. 4NCHOR Trgovska znamka na omota je vaje iam-Mvo. Vredna m zanimiva knjižica j« ovita k roe vsake ftekie-uics PAIN-EXPELLER ji. V vseh lekarnah. 35 in 79 centov, ali direktno od:
RICHTER & CO.
twav »"p south Ft rm sva, ■ ROOKLVN, H.\c
KII IS f>rvi rs
več, so jo opazovali in gledali pri Ciroju ali pri Princeju (kjer jc parala moškim srca in razdirala dolgoletna prijateljstva) in so krstili tisti ducat mladih ljudi, ki so noreli za njo "backi lepe Mary".
Clawson se je naslonil na hrbet stola in si prižgal cigareto.
—	No? — je vprašal.
Randall se je za kratek hip obotavljal, nato vstal in stopil k mizi.
—	Poslušaj. — je rekei počasi. — Ali nisva že dolgo časa prijatelja?
—	Ali nisva več?
—	Sam veš. da nisva več. Kako naj bi tudi bila. če je Mary med nama!
—	Ah, Mary?... — jc zatrepetal Clawsonov glas v medlem smehu.
—	Zdi se mi. da misliš, da je tvo-
Randall mu je pogledal naravnost v obraz.
—	Zadevo morava dokončno urediti. Včeraj v Parizu sem prejel brzojavko od očeta, ki mi je pre-skrbel nameščenje v Južni Ameriki. Če sprejmem, zapustim še nocoj Anglijo za najmanj dve leti.
Za kratek čas je utihnil, roko so se mu tresle, nervozno trcpetanlc mu je gledalo iz oči.
—	Predlagani, — je nadaljeval počasi. — Oba igrava dobro poker Igrajva partijo. Če zgubim Jaz, odpotujem še danes in ti imaš prosto pot. Če dobim jaz. se odpovem službi v Južni Ameriki in ti odpotujer. j jutri okoli sveta, kar že dolgo na-! meravaš. Sprejmeš?
Vse razburjen je trepetal v str i - ■ hu svoje drznosti, da more tvegati vse v eni partiji in skrivoma zanesen od upa, da igro dobi.
Clawson se je nasmehnil in prikimal.
—	Sprejmem.
—	Začniva. — je bruhnil Randall vedro fle za trenutek se mu| je zavrtelo v glavi). — Imaš kar-j te?
—	Poiščem jih.
Clawson je poiskal karte, sedla
dvignil
VULCANIA
10. APRILA — 15. MAJ. 19. JUNIJA
SATURNIA
26. APRILA — 30. MAJA 4. JULIJA
turni* >n Vul'-ania p: . k:«3a V ne I a >1 -|| if KVfia v irtzUi^j-i. udobnosti In ria-'j icliri 'er n -Ji n*jt,i.Ij£.. »!už!<o v Kvr< — po. Posebne < z:i tja in ntVeč n<tvorni na t. »i nx.t..tn,h 1»<li»h vklju 11 no plavalni baz^n v drugem razredu.
C O S U L I C II LINE
17 Battery Plača, Ntw York
I* marca:
Minn*t'»r»*» Cfcefbourg Cluslsnrt. Cherbourg. H a nsbu i m t;«or(« Washington, Cberbouig. Uftnen
VolenOam. Bouioftn« ttc. Mar. Rut' terdaiB
2.	aprila:
H« r^ngaria. fbsrtcutj Albert Halltn. Chnrtwiur* Hambmf I'rf^id^ni Kouacvelt. Cherbourg. Bis-m»*n
3.	aprila:
J>rearf*t), Chu b-urg. Breman
4.	aprila:
M«jpf«tir, Cherbourg
KarlnitJhe. H"»i'>n. Bremen N>w A rnsterditcn. Boulogne t»»ir M»r. KolUrcUm ia:
M inn^ka hda, H#»Mlofn# »ur Mer. Co nt • Hia^camano, Napoll. (leuovg
8	aprila:
Ko rt ta Napoll, Genuti
9	apr.la: Mnoretania. «'h^rb"tirg Asirrtn, Ch^rbtturg, Bt«m«n \"ukattia. Trat
11	aprila:
I'd, i«, (lavra liom»h'\ <'h»rb<«urg r^nniand, Cb^fbouig Anlsr»*p»a Hretneti. Cherbourg. Hiemec
12	aprila:
M inni" ««iki. Cb^rb'nirg st l»<jia. diMbourg. Hamburg leviathan, Cherbourg 14. aprila:
Keiiaute Cherbourg. Hamburg
16 aprila:
A ni I.«n is. Ch»rtn»urg PreMdfut iltrdlng. L'barbourg. £ira-m«»ti
17. aprila:
Ktutlgart, CUei tnmrg. Bcmro 1t aprila-
IV d*» Piane:«, Ha\ra
* »*>"«rijji*-. Ch*rl>«-urg
I^liUml, Cherbourg A ni • »rt>*n
1». apri!a:
Mliwiiukee. ChnrU>urg Hiinl>nr| Con 11, tirane«. Napoti. Gi?no\a
21 aprila:
BerrngsrU, Cherbourg llatiibuig Cherbvairg Hambur« CforK« Washington, Ctmrbuuig. lita-!n«'t:
24 aprila:
i>r'in. L'uulosne »ur Mer, l»r«-m*ii ?9 aprila:
Majestic. Cherbourg Kurupa. ClierlKiurjr. Bremen StatenOam. Boulogne nut Mer. Kot-ti: d.un
Westcrnland, Ciieibourg, Antwerp«-«
aorila: Minrifionka, Cherbourg Saturnia, Trst 30. aprila:
Mauritania. C"h«»f"l>otitjf Albert Ballin, Cherbourg, Hamimrg frenidetit Kocuevelt, Ch rimu i g Bieuieo
PRVI IZLET LETA 1930 V JUGOSLAVIJO
PRIREDI DOBROZNANA
Sakser State Bank
na Cunardovem najhitrejšem ckspresncin
parniku
MAURETANIA
odpluje iz New Yorka preko Uherbourga
30. aprila
Potnikom, ki se bodo udeležili ieea izleta, je zajamčena prijetna vožnja od začetka do konca. Udobni,^istl prostori, izborna domača kuhinja in dosti zabave. ORlejte si medpotoma Pariz:
TUDI TEDENSKA ODPLUTJA Z
BERENGARIA AOUITANIA MAURETANIA
8 dni do Jugoslavije
m n
ja, — je vzkUknil Ranaall jezmo.
— Ni stvar taka. Na vsak način ! sta in začela. Randall je je odločitev v najinih rokah. Če bo j devet in Clawson kraljicc izbirala Mary, more izbrati samo \ — Jaz začnem, — je rekel Claw-enega od naju dveh. Je tako? j son.
Clawson se je naslonil in pihni! j Zmešal je še enkrat karte in jih tenak brizg dima proti stropu: —j razdelil: pot Randatlu in pet sebi
TAKOJ SI ZAJAMClTE PROSTORE Vpraiajte pri:
SAKSER STATE BANK
82 Cortiaudt Street New York. K. Y.
aa
Klepetulje govorijo okoli tako.
Mirni in ravnodušni ton je burno razjezil Randall a.	,
—	Nehaj s temi izrazi. Ne igrava v eni tvojih komedij!
Clawson ga je pogledal in se dvignil.
—	Dragi prijatelj, pomiri set Nisem te hotel žaliti. AU bi ne bilo hudo, če prekineva z najinim prijateljstvom? Zakaj bi se sprla zaradi Mary?
—	Zakaj? — je ponovil Randall nepotrpežljivo. — Ker jo hoceva oba imeti. Pri vseh bogovih, ne hli-ni se, Clawson!
Clawson je mignil z rameni v medlem smehu.
—	2al mi je. — je rekel Randall žalostno. -— Nisem se nameraval razburiti. Toda sam veš, kako je s temi stvarmi — saj si vendar v istem položaju. Ne morem si misliti. da bi Mary poročila koga drugega razven mene. Dokler sva si taka nasprotnika, je nemogoče, da
j bi bila prijatelja.
—	Mogoče, — Je menil Clawson i suho. — Kaj torej teliš?
Nekaj časa sta sedela tiho in zrla na karte. Clawson ie Izpregovoril prvi:
—	Koliko jih hočeš? — je vprašal.
—	Tri, — je zašepetal Randall Z robcem si je obrisal čelo. Obraz padla na mizo mu je bil bled, nemirno so trepetale mišice.
Clawson je pograbil karte in z mirno gesto je dal tri Randallu.
—	Vzamem ravno toliko, — ;c rekel trenutek nato.
Vzel je tri karte, jih pogleda!, nato je zapičil svoj pogled v Ran-dalla. ki mu je sedel nasproti. Roka mladeniča se je tako tresla, da je komaj držal karte, toda v obraz mu je huštknila rdečica, izraz je poet al odločen.
—	Tako sva, tako sva.... — je reke*. — Mislim — mislim, da sem igro dobil. Položil je karte na mizo — štirje kralji m adut.
Clawson jih je pogledal i mir nil srcem.
—	Jaz imam štiri ase, — je rekel.
Randall je zamolklo vzkliknil in
CUNARD LINE
25 Broadway	New York
odrinil stol. na katerem je sedel.'ko in da pozabiš vse to, kar jc to. Trenutok je divje zrl na karte! na-1 želel sem te obvarovati razočaralo je glasno zaihtel. Glava mu jc.nja. Tisti dan. ko si se odpeljal v
j Pariz, mi je Mary obljubila, da .se — In goljufal sem. — je vzdih-; poroči z menoj.,., in včeraj sc je nil. — Zgubil sem njo, ki jo lju- vkrcala, da odpotuje v New Yoric. bim, — vse, vse. Ko si pogledal z Braithwaitom. ameriškim miiijo-proč, sem vzel nekaj kart z vrha. narjem.
Moj Bog.... ali mi moreš odpustiti?
Clawson je dobrohotno polož 1 roko na trepetajoča ramena prijateljstva.
—	Glavo pokonci, dra^i! — Jej rekel Clawson. — Tudi jaz sem goljufal.
Randall je planil kvišku, se obrnil m divje zastrmel v Clawsonov obraz.
—	TI — ti si goljufa!?	'c vzkliknil. — Ti — slepar.'
Clawson se ie lahno smejal.
—	V resnici bom napisal komedijo o vsej tej zadevo, — je rekel. — Da, goljufal sem. Imel son še ene karte v žepu. Vidiš, moj dragi, hotel sem, da greš v Južno Ameri-
SEZNAM AKAN/IRANIH CERTOV.
KUN
5. aprila: Warren, O. 12. aprila: Herminie, Pa. 20. aprila: Cleveland. O.—Collin-wood.
18. maja: Chicago, 111. (Orchestrt Hall).
25. maja: Milwaukee, Wis. 2. junija: Calumet, Mich., (Opera
House). 7. junija: Traumck, Mich. 15. junija: Ely. Minn. 22. junija: Duluth, Minn.
Naslov: Baaorec B. €203 St Clair Ave. Cleveland, O.