GLAS LETO XXI. ŠT. 19 (983) / TRST, GORICA ČETRTEK, 12. MAJA 2016 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Obvestilo eliko naročnic, bralk, naročnikov in bralcev nas sprašuje, ali je kaj novega pri reševanju nezavidljivega finančnega stanja Zadruge Go- riška Mohorjeva, ki je založnik tednika Novi glas, pri katerem smo zelo na tesnem že več kot mesec dni, saj ga dva časnikarja in grafična oblikovalka s polovičnim delovnim urnikom pripravljamo s pomočjo zunanjih sodelavcev, katerim gre naša iskrena zahvala. Če bi mi kaj novega vedeli, bi vam takoj sporočili, predvsem pa bi sami gotovo ne bili v tako nevzdržnem stanju, kot smo. Republika Slovenija je letos svoj finančni prispe- vek že izplačala, enak lanskemu, leta 2013 je bil, za primerjavo, znesek za 40 tisoč evrov višji. Dežela Furlanija Julijska krajina, ki je dolžna raz- deliti sredstva italijanske države za slovensko na- rodno manjšino, letos naši Zadrugi ni še niti na- povedala, koliko sredstev bo prejela, kaj šele, da bi znesek nakazala. To so gola dejstva. Če to ni pritisk na narodno manjšino in seveda tudi na Novi glas, potem po- vejte vi, kaj je pritisk! V Papežu nagrada Karla Velikega Kaj se ti je zgodilo, Evropa? apež Frančišek je v petek, 6. maja, v apostolski palači v Vatikanu prejel mednarodno nagrado Karla Velikega, udeležil pa se je je sam vrh Evropske unije: predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz, predsednik Evropske komisije Jean- Claude Juncker in predsednik Evropskega sveta Donald Tusk – vsi trije so imeli tudi govor. Navzoča je prav tako bila nemška kanclerka Angela Merkel. Prestižno nagrado Karla Velikega, podelitev katere običajno poteka v nemškem mestu Aachen, je papež prejel za posebne zasluge pri združevanju in povezovanju v Evropi. / str. 4 P www.noviglas.eu Majenca - praznik za vse čase Stranka Slovenska skupnost Predstavili so se kandidati za občinske volitve v Trstu in Miljah a sedežu stranke Slovenske skupnosti v Trstu je v sobo- to, 7. maja, potekala tiskov- na konferenca, med katero so se predstavili kandidati za občinske vo- litve v Trstu in Miljah, ki bodo v ne- deljo, 5. junija 2006. Tiskovno konferenco je vodil pokra- jinski tajnik SSk Marko Pisani, ki je izrazil zadovoljstvo z dejstvom, da bo SSk imela dva kandidata na listi Demokratske stranke. Kandidata sta dosedanji občinski svetnik Igor Švab in sedanji predsednik tržaškega po- krajinskega sveta Maurizio Vidali. / str. 2 N Foto damj@n str. 10 Svet okrog nas12. maja 20162 Povejmo na glas Primer dobrodelnosti mladih Deželni svetnik SSk Igor Gabrovec Še o pomanjkanju natečaja za slovenske šole rav te dni se začenjajo pisne naloge za različne natečajne razrede italijanskih šol, s katerimi bo v FJk dodeljenih 1531 staležev. Gre torej za pomemben korak, ki bo pripomogel k rešitvi nekaterih odprtih vprašanj in bo nedvomno utrdil šolski sistem naše dežele. Dobra novica žal ne velja za slovenske P šole, za katere bi moralopristojno ministrstvo objavitiposeben natečaj, o katerem pa že nekaj let ni ne duha ne sluha. Tako piše v uvodu svojega pisnega vprašanja deželni vladi svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec. Pred nedavnim - piše v nadaljevanju slovenski svetnik - smo obeležili 70- letnico ponovnega odprtja slovenskih šol v Italiji, ki jih je bil ukinil fašistični režim leta 1923. Ob tisti priložnosti smo slišali veliko pohvalnih besed, lepih želja in voščil za nadaljnje delo. Resnično dejstvo pa je, da je slovenski šolski sistem v zelo zaskrbljujočem stanju. Na to so s skupnim stališčem pravilno opozorili naši profesorji, učitelji in vzgojitelji, ki so iz leta v leto zaposleni s pogodbami na določen čas. Slednji štejejo skorajda 50% delež učnega osebja različnih nivojev, medtem pa so se izčrpale tudi razpoložljivosti na lestvicah iz prvega pasu. Ob teh predpostavkah svetnik SSk sprašuje deželno vlado, začenši s predsednico Deboro Serracchiani, ali ima uprava konkretne novice o napovedanem natečaju za slovenske šole in kako namerava ščititi slovenski šolski sistem oz. pridobiti ustrezna zagotovila in odgovore od pristojnega ministrstva na upravičena pričakovanja. Želimo si namreč - zaključuje Gabrovec -, da bi besede predsednice Serracchiani, s katerimi je slovenski šoli ob praznovanju 70-letnice v Kulturnem domu v Trstu zaželela, “da bi ostala pomemben člen posebnosti naše Dežele in da bi naprej delovala tudi v interesu medkulturnega dialoga, dobrih odnosov in spoštovanja različnih narodnosti in jezikov”, ne ostale zgolj priložnostna voščila, ampak tudi prepričljiva obveza. orda se nam zdi, da dobrodelnost zaživi v človeku šele v srednjih letih ali še kasneje, ko si nabere dovolj spoznanj o življenju in njegovih temnejših straneh, med katere sodijo stiske tistih, ki so v posebno velikih težavah. Toda temu ni tako, dobrodelnost lahko zaživi v zelo mladih lju- deh, ki so stari komaj ali nekaj več kot dvajset let. V tem dejstvu je gotovo nekaj zelo razve- seljivega in spodbudnega, saj z zares lepe strani osvetljuje mlado generacijo, sicer pogostoma deležno kritik odraslih. Tu navajamo zgodbo mlade Brine iz Slovenije, gotovo pa je takšne ali podobne primere mogoče najti povsod. Bri- na že dve leti in pol pomaga bolnikom za ra- kom in se je tej dejavnosti posvetila z dušo in srcem. Ob koncu študija je zbolela za limfo- mom in, zanimivo, že tedaj razmišljala o tem, da bo pomagala podobno obolelim, v kolikor seveda ozdravi. Videla je, da so bolniku v oporo njegova družina, prijatelji, prijazno zdravstve- no osebje, vendar se dogaja, da je svojcev in prijateljev malo in vse premalo obiskov, ki so nepogrešljiva hrana za notranjo pomiritev. Bol- niki se veselijo vsakega njenega prihoda in po- tem jim pomaga na razne načine. Lahko jih je treba pospremiti do vrat, biti ob njih na spre- hodih po hodnikih, v kolikor to dopušča bole- zensko stanje, predvsem pa se jim je treba po- svetiti s prijaznostjo in dobrim hotenjem. Spodbudna beseda prežene težka počutja, po- govor odtrga bolnika od misli na njegovo bo- lezen, nanj se prenese dobro razpoloženje in ga razbremeni. Vsi ljudje v stiski so zelo ra- hločutni in občutljivi, zato si po Brininem mnenju zelo močno želijo resnične nesebično- sti oziroma iskreno dobrega namena tistih, ki jih obiščejo. Kljub izkušnji z rakovo boleznijo se je Brina pri svoji dobrodelnosti v pričetku bala, da je ne bi težave obolelih čustveno pre- več obremenile, saj v tem primeru v tej svoji dejavnosti ne bi mogla vzdržati in v njej vztra- jati. Vsekakor so prisotne tudi zelo težke zgod- be, a neprimerno več je lepih trenutkov. Med- nje sodi vsakršno zdravstveno izboljšanje, ka- dar pa kdo ozdravi, je to razlog za slavje in srečo. In ti lepi trenutki dajejo Brini več zado- voljstva kot vsak denar, zato je sklenila, da bo svojo dobrodelnost še okrepila ter se za pomoč bolnikom za rakom dodatno strokovno izpo- polnila. Na vsak način zelo lepa zgodba, ki oživlja zaupanje v človeka. V človeku je vendar toliko dobrega in odrešujoče bi bilo zanj, ko bi to dobro v sebi obudil in ga dal drugim, zago- tovo bi bil bogato poplačan. In istočasno bi se rešil, se pravi bi se rešili svoje temeljne in zelo obremenjujoče stiske, ko so nas namreč novi časi ostro potisnili v skrb zgolj zase, kar pa ima zelo hude posledice: zase se bojimo vedno bolj in to se prej ali slej prevesi v težka depresivna stanja, ki so vse bolj uničujoča in vse bolj razšir- jena. Nemara je rešitev zanje prav dobrodel- nost, ki nas ponovno vrača drugim ljudem in s tem ukinja bolečo osamljenost, od katere že predolgo trpimo. Janez Povše M Zadolžena za stike z javnostjo pri Univerzi v Novi Gorici nas je opozorila, da smo v fotovesti o obisku novogoriških štu - dentov pod vodstvom mag. De jana Valentinčiča v našem uredništvu napisali napačno, da je mag. Valentinčič član univerze. Gre v bistvu za to, da je formalno pravni status njegove fakultete, ki je sa - mostojni pravni subjekt: Fa - kulteta za uporabne druž bene študije, vedno iz Nove Gorice, seveda. Popravek Deželni statut Zapisati enakopravnost priznanih manjšinskih jezikov tatut avtonomne Dežele FJk v svojem 3. členu načelno zagotavlja ena- kost pravic in ravnanja vsem državljanom ne glede na jezi- kovno skupnost, kateri pripa- dajo. “Žal pa je ostalo to za- gotovilo le skupek lepo zapi- sanih mrtvih črk, saj v petih desetletjih ni bilo videti izvršnih predpisov” ugotavlja de želni svetnik SSk Igor Ga- brovec. Različno je v Triden- tinskem - Zgornjem Poadižju in v Dolini Aoste, kjer je raba manjšinskih jezikov dejansko izenačena z italijanskim, kar se posledično in ob vsakem koraku zrcali tudi v spošto- vanju dostojanstva tam- kajšnjih skupnosti. Tudi sama avtonomija dveh Dežel in vse, kar spada zraven - nadal- juje Gabrovec - od volilnih pravil do finančnih dotacij, spoštuje in priznava načelo S pozitivne posebnosti. Zato jehvalevredna pobuda društvaEdinost, ki je z vložitvijo dveh sorodnih peticij spodbudila Deželni svet, da se sooči s pol- stoletno zamudo in poman- jkljivostjo, ki danes dejansko hromi tudi že sama prizade- vanja za ohranitev in utrditev statusa De žele s posebnim statutom. “Na mojo spodbu- do in po zaslugi svoje vztraj- nosti je bil danes povabljen na avdicijo v 5. pristojno ko- misijo Deželnega sveta prof. Samo Pahor, ki je lahko ob navzočnosti tolmača zagovar- jal nesporne načelne zahteve. V sedanji fazi preoblikovanja deželnih statutov so Dežele s posebnim statusom poklica- ne, da na novo utemeljijo svo- je razloge in utrdijo svoje sta- tute. Kar zadeva FJk, ni dvo- ma, da vse to ne more ne slo- neti tudi in predvsem na pri- stajanju popolne enakoprav- nosti in dostojanstva vseh manjšinskih jezikov - ob slo- venščini tudi furlan ščine in nemščine” zaključuje deželni svetnik SSk Igor Gabrovec. a občinske volitve v Mil- jah bo Slovenska skup- nost podprla skupno ne- odvisno kandidatko Mirno Viola. Pokrajinski tajnik SSk Marko Pisani je tudi izrazil veselje, da bo imela stranka svoje kandi- date za vse tržaške rajonske sve- te. Pri izbiri kandidatov pa je prišlo tudi do vključitev novih in mladih ljudi. Barbara Campana - Škedenj, Matjaž Zobec - Sv. Jakob, Marta Fabris - Vzhodni Kras, Marko De Luisa - Vzhodni Kras, Dean Zuccolo - Barkovlje, Alessandro Počkaj - Novo me- Z sto, Nova Mitnica, Sv. Vid in Staro mesto, Edvard Peter Krapež - Sv. Ivan Paolo Vidoni - Zahodni Kras Mirna Viola Igor Švab in Maurizio Vidali S 1. strani Predstavili so se ... Zadnja novost Razpis za slovenske šole do 15. junija oriška senatorka Laura Fasiolo je v petek, 6. maja, sporočila predsedniku SSO Walterju Bandlju, da bo razpis za slovenske šole objavljen najkasneje do G sredine junija. Topomembno novico pa jeprejela neposredno iz šolskega ministrstva. Predsednik SSO Walter Bandelj je pred dnevi seznanil goriško senatorko Fasiolovo, da kljub številnim pozivom šolsko ministrstvo še zmeraj ni objavilo razpisa za slovenske šole. Zaradi te zamude je med učnim osebjem nastala zaskrbljenost, kot potrjuje skupno pismo, ki so ga slovenski učitelji poslali medijem. Senatorka Fasiolo je predsedniku Bandlju obljubila hitro posredovanje. Včeraj popoldne pa ga je tudi že seznanila s konkretno obljubo s strani ministrskih šolskih uradov. Predsednik SSO Walter Bandelj se je goriški senatorki zahvalil za razpoložljivost ter izrazil upanje, da bodo obljube spoštovane in ne bo potrebnih novih posegov. V okviru niza Iz roda v rod so v ronškem avditoriju v sredo, 4. maja, priredili izjemno dobro obiskano kulturno srečanje, na katerem so prikazali ljubiteljsko ustvarjalnost slo- venskih ljudi v Laškem. Prireditev je koordiniral neumorni Karlo Mučič, sodelovali pa sta društvi Jadro in Tržič skupaj s tržaškim društvom KRUT. Pevski zbor slovenske osnovne šole Ljubka Šorli iz Romjana pod vodstvom Lucije Lavrenčič ter zbor društva Costumi bi- siachi sta zapela, spregovorila je Bojana Daneu, hči ravnatelja slovenske šole, ki je v Tržiču delovala po drugi svetovni vojni, za njo pa pesnica Liliana Visintin je prebrala nekaj svojih pesmi v italijanščini in slovenščini. Walter BandeljLaura Fasiolo Igor Gabrovec Aktualno 12. maja 2016 3 O Andreju Gosarju v Društvu slovenskih izobražencev Izjemen strokovnjak in mislec evropskega formata TRST o bi bil Andrej Gosar nemške narodnosti, bi bil verjetno veliko bolj znan in cenjen v vsej Evropi! Ker pa je bil pripadnik manjšega naroda, v lastni državi pa celo iz političnih razlogov zamolčan in obsojen na molk, ni prišel do priznanja, ki bi si ga bil zaslužil! To ugotovitev, do katere so se gostje večera Društva slovenskih izobražencev dokopali med potjo iz Ljubljane do Trsta, so potem delili z vsemi obiskovalci okrogle mize v ponedeljek, 2. ma- ja. Gosarjev večer v Društvu sloven- skih izobražencev v Trstu je po pozdravu župana Gosarjevega roj- stnega mesta Logatca Berta Me- narda uvedel prof. Tomaž Simčič, tudi sam avtor monografije o Go- sarju (Andrej Gosar, krščanstvo in socialno gibanje, Mladika, Slove- nec, 1992): na kratko je predstavil, kdo je bil Andrej Gosar, njegovo znanstveno in politično dejav- nost. Obe sta bili najplodnejši K med dvema vojnama. Aktivno seje vključil v politično in družbenoživljenje na Slovenskem, in sicer v okviru tedanje Slovenske ljudske stranke, opravljal je tudi zelo po- membne in vplivne funkcije, bil je član odbora za socialo pri Dežel- ni vladi Slovenije, leta 1920 in 1925 je bil izvoljen za poslanca v beograjski parlament, v letih 1927 in 1928 je bil socialni minister v jugoslovanski vladi, čeprav za kra- tek čas, več let je bil zastopnik Ju- goslavije v socialnem odboru Društva narodov v Ženevi. Gosar je bil po izobrazbi pravnik, vendar se je skoraj v celoti posvečal družbenim vedam z 19 samostoj- nimi publikacijami. Velja za enega od utemeljiteljev krščanskega so- cialnega nauka na Slovenskem in za nadaljevalca dela Janeza Evan- gelista Kreka. Simčič je tudi poudaril Gosarjevo nagnjenje k zavračanju vsakega ra- dikalizma in ekstremizma, tako na politični in ideološki kot tudi intelektualni in celo verski ravni, kar je potem še utemeljil drugi go- vornik, akademik Kajetan Gantar. Slednji se je namreč osredotočil na Gosarjevo vizijo Božje države v delu “Eden je Gospod”. Gosar je bil globoko veren človek, skorajda svetniški lik, svojih osem otrok je zgledno vzgojil v krščan- skem duhu in vseh osem je tudi ostalo trdnih v svoji veri, kljub pri- tiskom takratnega komunistične- ga režima. Imel je neoporečen značaj in držo, je dejal Gantar in svoje besede podkrepil z dokazi. Gosar tudi v odnosu do katoliciz- ma ni bil dogmatičen, pač pa se je postavljal na stališča, ki so jih včasih celo teologi (npr. Franc Gri- vec) imeli za nezdružljiva z urad- no doktrino. V omenjeni knjižici ni propagiral kakega militantnega katolicizma, pač pa (za tiste čase zelo drzno) Božjega kraljestva na zemlji ni istovetil s Cerkvijo, pač pa je zatrjeval, da imajo vanj vstop tudi ljudje, ki niso del Cerkve – in obratno, da so tudi v Cerkvi ljudje, ki bi spadali bolj v Satanovo kral- jestvo. Gantar je tudi opozoril, kako je bil Gosar med prvimi, ki so se zave- dali in z zaskrbljenostjo spremljali oblastiželjni pohod nacizma in boljševiškega komunizma. Zato je odklanjal tako katerokoli kolabo- racijo z okupatorji - nacisti ali fašisti - in bil raje interniran v Da- chau, zavrnil pa je tudi vstop v OF, saj se ni strinjal z izkoriščanjem osvobodilnega boja s strani komu- nistov za prevzem oblasti. Zaradi tega je bil po vojni potisnjen na rob, ni smel več pisati in objavljati, izključen je bil iz javnega življenja. Ker pa mu nihče ni mogel ničesar nasprotovati, je lahko obdržal me- sto univerzitetnega profesorja pra- va na Ljubljanski univerzi. Vsakdo, ki okuša take krivice in travme, kot jih je Gosar, bi lahko reagiral z zagrenjenostjo, Gosar pa ni. Do te ugotovitve je prišel an- tropolog in teolog Jože Ramovš, ki je izpostavil njegovo izredno notranjo moč, voljo in vero, ki so mu dopuščale izredno uravno- vešenost, strpnost in doslednost. Zadnji je v Društvu slovenskih izo- bražencev spregovoril Štefan Skle- dar, ki je med najbolj zaslužnimi, da je pred dvema letoma v Logat- cu prišlo do velikega simpozija o Gosarju, nato pa še do zbornika, v katerem so zbra- ni vsi takratni re- ferati. Prav Skle- dar je izpostavil, kako je bil Gosar izjemen strokov- njak in mislec evropskega for- mata. Izpostavil je njegov poskus socialno usmer- jene, hkrati pa tržno naravnane družbenogospo- darske teorije, ki je izhajala iz krščanskih načel. Skledar je občinstvu zaupal še več novih pobud za ovredno- tenje Gosarjevega lika tudi na evropski ravni, med drugim pre- dlog, da bi evropsko nagrado iz so- cialne ekonomije poimenovali po dr. Gosarju. V Peterlinovi dvorani je bil na ogled tudi izsek dokumentarne razstave o življenju in delu Andre- ja Gosarja. Ob simpoziju jo je po- stavila Knjižnica Logatec. Njena nekdanja ravnateljica Bibijana Mi- hevc jo je predstavila in povedala tudi, da je knjižnica po zaslugi simpozija prišla do dragocene Go- sarjeve zapuščine. BS Foto damj@n O Andreju Gosarju na Srečanju pod lipami “Skoraj pozabljen velikan naše polpreteklosti” GORICA ndreju Gosarju, pravniku, ekonomistu, socialnemu mislecu, politiku in enemu od utemeljiteljev krščanske social- ne misli na Slovenskem, so se 5. maja v Kulturnem centru Lojze Bratuž primerno poklonili tudi Go- ričani. Srečanje pod lipami v orga- nizaciji kulturnega hrama in krožka Anton Gregorčič je nekako dopolnilo tržaški večer. “Gosar je bil velik človek”, je uvo- doma dejal Berto Menard, župan iz Logatca, kjer se je sloviti rojak rodil leta 1887 v čevljarski družini. Še da- nes navdihuje podjetnike in upra- vitelje, ki razmišljajo o odnosu med kapitalom in ljudmi, o socialnem čutu. Gosar je obvladal ekonomijo, pravo in humanizem, “bil je dober oče in velik kristjan”. Imel je osem otrok, vsi so dosegli akademsko izobrazbo. Pogovarjal se je z levimi in desnimi, “zato tudi ni bil ne enim ne drugim zaželjen”... Marca 2014 je bil v Logatcu in nato na SAZU-ju v Ljubljani simpozij o Gosarju, “skoraj pozabljenem veli- kanu naše polpreteklosti”, je pove- dal moderator goriškega večera, časnikar Ivo Jevnikar. Sodelovalo je 40 referentov oz. pričevalcev, lani je Celjska Mohorjeva družba izdala zbornik. Logatec je ponosen na svojega sina, na glavnem trgu stoji njegov kip, knjižnica mu posveča veliko pozornost in je hkrati hrani- telj večjega dela njegove zapuščine. Skratka: vrsti se cela vrsta pobud, da bi bolj ovrednotili to večplastno osebnost. Po vojni je bil Gosar “ne- oseba” vse do leta 1970, ko je umrl. “Sicer ni bil preganjan, ni bil v za- poru, ohranil je službo na univerzi, vendar z zelo stranskimi predmeti glede na svoje kapacitete”. Bibijana Mihevc, ravnateljica lo- gaške knjižnice, je v četrtek po- skrbela za dragoceno priložnostno dokumentarno razstavo v atriju Kulturnega centra Bratuž. “Velika sreča je, da se je sin Lojze Gosar uk- varjal z očetovo dediščino”; po nje- govi nedavni smrti je družina bo- gato gradivo predala knjižnici. V vi- trinah so bili predstavljeni obdobje šolanja v Ljubljani in na Dunaju, družina, publicistično delo, poli- A tično udejstvovanje, izkušnja tabo-rišča v Dachauu, pisma itd. Gosarje bil “dosleden in natančen člo- vek”, že sam je zbiral vse, kar je ob- javljal, “in tega je bilo ogromno”. Dediščina je zato zelo bogata in vodstvo knjižnice bi želelo, da bi jo kdo temeljito preštudiral. Štefan Skledar, duša mnogih po- bud in dokumentarca, ki se pripra- vlja, je dejal, da ga “dr. Gosar zani- ma in ne zanima”. Bolj ga namreč zanimajo zadružništvo, socialna misel, soupravljanje, samoupra- vljanje in subsidiarnost. Potrebno je, “da Slovenci v Sloveniji, v sosed- stvu in po celem svetu, od Avstralije do Kanade, dobimo monumental- no delo, leksikon zadružništva”. Potrebno je, “da zberemo vse ano- nimne Kreke in Gosarje, katerih de- lo in zapuščino bomo še zelo po- trebovali”. Naša dolžnost je, “da Gosarjevo zapuščino predstavimo najprej sebi, svojim otrokom, svo- jim vnukom, in da smo na njega ponosni, predvsem pa, da to za- puščino poskušamo na eni strani po vseh znanstvenih kriterijih po- novno ovrednotiti ter to etiko in ta načela pravzaprav tudi ponotranjiti in jih živeti”. Pomenljivo je, da je Peter Kovačič Peršin predlagal, da bi Gosarjeve zapuščine ne prevajali najprej v italijanščino, ampak v španščino ter da bi jo poskusili po- sredovati tudi svetemu očetu. Mira Cencič je spregovorila o naj- bolj dramatičnem odbobju sloven- ske polpretekle zgodovine, saj je Gosar med vojno in pred njo imel tesne stike tudi z goriško sredino. Ko se je prek knjige Tomaža Simčiča prvič srečala z Gosarjem, je našla veliko sorodnosti s kraškim rojakom Virgilom Ščekom. Vedno bolj jasne so ji bile stične točke dveh velikih mož. “OF je poleg na- rodnega odpora imela tudi svoj re- volucionarni program in, kdor je sprejel OF, boj za ohranitev naroda, je moral sprejeti tudi komunistično ideologijo in metodologijo razred- nega boja”. Nekateri pa “so trdno stali na svojih nogah, podpirali na- rodni odpor in hkrati bili proti ko- munizmu”. Te posameznike, sku- pine in gibanja so že med vojno oz- načili kot “sredino”. Ta pa ni bila enotna: kranjska je bila politično in strankarsko razcepljena, kato- liška je bila t. i. Šolar-Gosarjeva sku- pina; pri nas je bila goriška oz. pri- morska sredina ali, tudi, Ščekova- Besednjakova sredina ali tajna krščanska socialna organizacija. Ta je našla somišljenike v sredini Go- sarja in Šolarja ter se z njo tesno po- vezovala. Gosar se je v Gorici sesta- jal z Ivom Juvančičem, Antonom Rutarjem, Cirilom Sedejem, Mar- janom Komjancem, Antonom Vu- kom, Radom Bednarikom, Josi- pom Rustjo idr. Pripravili so izjavo o skupnem narodnem odporu ter program poslali jugoslovanski vla- di v Londonu in strankam v Lju- bljano. Najmanj petkrat so pred- stavniki goriške sredine obiskali Gosarjevo skupino v Ljubljani. Sku- paj so pripravili politični, narodni in gospodarski program. Pričako- vali so, da bi prišlo do združitve vseh Slovencev, ki bi živeli v demo- kratični in samostojni federalni enoti Jugoslavije. Zelo dragocen je bil tudi njihov gospodarski načrt; “čudovito ekonomijo” Andreja Go- sarja “je pri nas na Primorskem že med vojnama razvijal Virgil Šček”. V arhivih se najdejo tudi pisma, ki jih je goriški sredini - sicer s psev- donimom - pisal Jakob Šolar: “V njih je zelo objektivno prikazan ves razvoj našega žalostnega obdobja”. Juvančič, duhovni vodja goriške sredine, pa v pismu opisuje poseb- ne razmere na Primorskem; med drugim pravi, da so Primorci proti fašizmu, da imajo veliko simpatijo do partizanstva in OF; hujše je fašistično nasilje, tem bolj želijo upora. Pravi tudi, da “naši ljudje ne razlikujejo med četniki in partiza- ni, odklanjajo komunizem, so na- rodni in verni”. Nazadnje potoži, da je “silno težko s krščanskimi načeli zavzeti odnos do partizan- stva, ki je v vodstvu komunistično, pri ljudeh pa narodno in versko”. Prav to je goriško sredino, predv- sem duhovnike, spravilo v težko di- lemo: ali z ljudstvom in s komuni- sti ali proti komunizmu in proti svojim ljudem. Stisko je nekako rešil dr. Juvančič v posebni brošuri, v kateri je dal navodilo duhovni- kom, naj se borijo za vero z ljubeznijo, naj svojega ljudstva ne zapustijo, a naj se dvignejo nad po- litiko. Dokončna odločitev je padla v Gorici 18.2.1943, ko so bili zbrani v Zboru svečenikov sv. Pavla zastopniki goriške, tržaške in reške škofije; spreje- li so načrt svoje vlo- ge po predlogu Vir- gila Ščeka: naj si ne dovolijo nikakršne- ga povezovanja z okupatorjem, naj ne sprejemajo no- benih vlog v politiki, naj ostanejo s svojim ljudstvom, naj pomagajo vsem, tudi partizanom, ki so šli v gozd zaradi domoljubja in ne zara- di komunizma, naj preprečujejo širjenje bratomorne vojne, ki je že divjala. Primorski duhovniki so se držali teh sklepov in se tako nekako oddaljili od kranjskih sredincev, Združenih Slovencev, ki so se vključili v Slovensko zavezo. Leta 1944 je bilo vodstvo goriške sredine uničeno, razhajati se je začela tudi primorska sredina, tržaški liberalci so se večinoma priključili OF. Od- tlej je le goriška sredina bila edina prava sredina v tistem vojnem času; ostali so osamljeni, udarce so pre- jemali od obeh strani. Vztrajali so do konca, pokončno, je dejala Mira Cencič. Ivo Jevnikar je o Gosarju povedal, da iz vseh razprav in pričevanj izha- ja izjemna etična osebnost, velik Slovenec, velik demokrat, eden iz- med vodilnih predstavnikov krščanskosocialne misli na Sloven- skem. “Bil je samosvoja osebnost. Ni se pustil opredeljevati ali pre- dalčkati. Svoje mnenje je povedal, pa čeprav se je moral zaradi tega tu- di razhajati s prijatelji”. Imel je težave v Slovenski ljudski stranki, v sindikatu, ki ga je soustanavljal, v Cerkvi mu marsikdo ni zaupal itd. “On pa je šel dosledno svojo pot”. Med drugo vojno in po njej se je znašel pred represivnimi organi, je še dejal Jevnikar. Med vojno so mu grozili s treh ali štirih strani. Jeseni 1944 se je s Šolarjem znašel v zapo- ru; decembra sta bila skupno z mnogimi drugimi poslana v Da- chau, kjer je Gosar “postal številka 135.973”. Potem ko so Američani aprila 1945 osvobodili Dachau, so 11. maja sprejeli Gosarja v bolnišni- co, kjer so ga zdravili zaradi srčnega obolenja. V taborišču je bil nekaj- krat čisto na koncu, “od tam se je vrnil čisto potopljen v Boga”, je za- pisal njegov sin Tone. Gosarja je v Ljubljani večkrat obiskal tudi Ki- drič, sicer pa je bil že zelo zgodaj “pod skrbnim nadzorstvom VOS- a”. Nekatere Gosarjeve spise so do- mači zakopali na vrtu, pozneje skri- li drugam, objavljeni so bili po smrti. Njihova hiša je bila dolgo za- stražena. Leta 1952 je Gosar nehal objavljati sicer nepodpisane članke v ljubljanskem cerkvenem listu Oz- nanilo, pisal je le še za predal, javno pa ni nastopal, stikov s tujino ni imel, obiskov ni sprejemal, pravih somišljenikov ni srečeval. Vsak dan pa je hodil k maši v stolnico. V takšni “notranji emigraciji” je živel do smrti leta 1970. Ob družini sta mu vzbudila veselje papeško odli- kovanje Pro Ecclesia et Pontifice, ki ga je prejel leta 1966, in Drugi vati- kanski koncil. “V obeh dogodkih je videl ne le potrditev svoje člo- veške drže, temveč tudi poštenega iskanja pravičnega družbenega re- da”. / DD Z leve: Jakob Šolar, Narte Velikonja, Andrej Gosar, Jože Bitežnik in Fran Saleški Finžgar na Bohinjskem tednu leta 1939 Štefan Skledar Bibijana Mihevc Mira Cencič Ivo Jevnikar Kristjani in družba12. maja 20164 S 1. strani Kaj se ti je zgodilo, Evropa? svojem govoru je izhajal iz ideje o Evropi, kakršno so si zamislili njeni očet- je ustanovitelji, izpostavil je po- men integracije, spodbu- dil k oblikovanju kulture dialoga ter ob koncu v ospredje postavil mlade kot osnovne protagoniste spremembe in preo- bražanja evropske kultu- re. Kaj se ti je zgodilo, Evro- pa? “Ustvarjalnost, nadarje- nost ter sposobnost dvi- gniti se in izstopiti iz svo- jih omejitev” so po pa- peževih besedah lastno- sti, ki pripadajo duši Evrope. Evropa je v prejšnjem stoletju doka- zala, da je nov začetek mogoč. Po letih spopa- dov, ki so svoj vrh dosegli v najstrašnejši vojni, kar jih je bilo, se je z Božjo milostjo porodilo nekaj novega v zgodovini človeštva. Ustanov- ni očetje Evrope so postavili te- melje za branik miru, temelje za zgradbo, ki jo sestavljajo države, ki se niso združile pod prisilo, ampak s svobodno odločitvijo za skupno dobro ter se obenem za vedno odpovedale spopa- dom. “Evropa je po mnogih delitvah končno našla samo sebe in začela graditi svojo hišo”, je za- trdil papež. A v zadnjem času se zdi, da se ta družina narodov odmika od zasnovanega načrta ustanovnih očetov. Zdi se, da “ozračje novega in goreča želja po oblikovanju enotnosti vedno bolj ugašata”. “Pa vendar”, je dejal, “prepričan sem, da vdaja in utrujenost ne pripadata duši Evrope in da tudi težave lahko postanejo močni spodbudniki enotnosti”. Frančišek je spomnil na svoj go- vor pred Evropskim parlamen- V tom leta 2014, ko je Evropo ime-noval babica. Takrat je tudi de-jal, da narašča splošni vtis o Evropi, ki je utrujena in posta- rana, ki ni več rodovitna in življenjsko dejavna, kjer se zdi, da so veliki ideali, ki so navdih- nili Evropo, izgubili svojo pri- vlačnost; o Evropi, ki je izgubila svojo sposobnost rojevanja in ustvarjanja; o Evropi, ki si hoče zagotoviti prostore in nad njimi dominirati, ne pa proizvajati procese vključevanja in preobli- kovanja … Kaj se je zgodilo z humanistično Evropo, zagovornico človekovih pravic, demokracije in svobode, je vprašal papež. “Kaj se ti je zgodilo, Evropa, dežela pesni- kov, filozofov, umetnikov, gla- sbenikov, literatov? Kaj se ti je zgodilo, Evropa, mati narodov in držav, mati velikih moških in žensk, ki so znali braniti in dati življenje za dostojanstvo svojih bratov in sester? ” Transfuzija spomina Po papeževem prepričanju je nujno “ohranjati spomin”, vzpostaviti distanco do sedanjo- sti ter prisluhniti glasu predni- kov. “Spomin nam bo pomagal, da ne bomo naredili istih napak iz preteklosti; dal nam bo do- stop do tistih pridobitev, ki so pomagale našim narodom, da so pozitivno prečkali zgodovin- ska križišča, h katerim so se na- potili. Transfuzija spomina nas rešuje pred sedanjo, vedno bolj privlačno tendenco, da bi v na- glici gradili na živem pesku ta- kojšnjih rezultatov, ki lahko da- jo lahek, nagel in kratkotrajen politični uspeh, a ne gradijo člo- veške polnosti”. Prav bi torej bilo, da se spomni- mo očetov ustanoviteljev Evro- pe, ki so “znali poiskati alterna- tivne in inovativne poti” v okol- ju, ki je bilo zaznamovano z voj- no. Ne le da “so si drznili sanjati idejo o Evropi”, ampak »so si upali korenito preoblikovati modele, ki so povzročali samo nasilje in uničenje”. Upali so si poiskati mnogostranske rešitve na probleme, ki so počasi posta- jali skupni. Načrti ustanovnih očetov po papeževem pre- pričanju niso preseženi. Danes Obisk svečanosti v Kočevskem rogu Pred kapelo Božjega usmiljenja ob grobišču pod Krenom v Kočevskem rogu bo v soboto, 4. junija, ob 11. uri vsakoletna spominska svečanost z mašo, kateri bodo sledili nagovori in kulturni program. Letošnja svečanost bo 27. po vrsti, organizirata jo župnija Kočevje in Nova slovenska zaveza, tokratno spominsko srečanje pa bo potekalo v letu, ko beležimo 25-letnico samostojnosti Republike Slovenije. Grobišče pod Krenom simbolno predstavlja številna druga grobišča, ki se nahajajo v okolici, pa tudi po vsej Sloveniji, v katerih ležijo Slovenci in pripadniki drugih narodov, ki jih je revolucionarna oblast izvensodno pobila ob koncu vojne. Prvo slovesnost pod Krenom je 8. julija 1990 ob udeležbi 30.000 ljudi vodil tedanji ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar. Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič iz Gorice bosta v okviru Srečanj pod lipami tudi letos poskrbela za avtobus, ki bo peljal na spominsko svečanost iz Gorice (ob 7. uri) s postankom pri Fernetičih (ob 7.45) in bo parkiral blizu prizorišča. Po slovesnosti bo za udeležence poskrbljeno kosilo, popoldne je na programu še obisk marijanskega svetišča Zaplaz, ki je glavna romarska točka novomeške škofije. Informacije in prijave sprejemajo v uradu Kulturnega centra Lojze Bratuž od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30, na telefonski številki 0039 0481 531445 ali po elektronski pošti info@centerbratuz. org. Cena bo znašala predvidoma 35 evrov. Srečanja pod lipami Cerkveni in družbeni antislovar T kot TELO (2) ot smo dejali zadnjič, v prvem delu našega raz- mišljanja, je danes telo postalo najpomembnejši porab- niški predmet. Vsaka omejitev je razumljena kot puritanizem, čeprav seveda še zdaleč ni tako, vsak “puritanizem” pa se razu- me kot nekaj omejevalnega, re- presivnega, saj je vendarle prišlo do popolne osvoboditve člove- ka, torej tudi telesa, kar je bil naj- pomembnejši cilj seksualne re- volucije. To seveda vidimo na la- stne oči po načinu oblačenja, ki se je drastično spremenil. Vpra - šanje, če sedanjemu sploh lahko še damo oznako “stil”, a pustimo razglabljanje o oblačilih za kdaj drugič. Vsekakor je sedaj moda, čeprav je nadvse svobodna in anarhična, zelo omejevalna in ukazovalna, čeprav na drugačen način – potrebno se je je držati, ker si sicer zastarel in anahroni- stičen. Je pa res, da zelo poudarja svobodnost telesa. Ko smo že omenjali seksualno revolucijo, je najbrž bil najpomembnejši to- vrstni datum ustanovitev “Dne brez modrca” (ang. No Bra Day), in sicer je to bilo maja 1968, ko je skupina ameriških žensk jav- no zažgala svoje modrce. Spro - žila se je verižna reakcija, ki je privedla do določenih ne prav K lepih posledic. Če je šel včasihkdo na duhovne vaje ali se jedrugače trudil predvsem za “dušno zdravje”, imamo sedaj pakete za telesno estetiko, ki jih ponujajo razni wellness centri, ki jih najdemo po mestih, na po- deželju, v termah, imamo pa ce- lo t. i. beauty farms. Skrb za dušo je danes mišljena le v vzhodnjaškem smi slu, ko se nekdo posveti v bistvu bolj telesu kot duši, medtem ko praktici- ra kako vzhodno ae- robiko, jogo ali ka- tero od drugih vzhodnjaških razgi- bavanj. Koliko ima- jo slednja zveze z iz- virno prakso, je dru- go vprašanje. Kjer ne pomagajo razne kure, pridejo danes na vrsto lepotne operacije, botulin in silikon. Ženska se je končno osvobodila, je lastnica svojega telesa, zato morajo biti oblike prave in pravšnje. Ker so bile ženske toliko časa le izko- riščane s strani moških, ki naj bi jih imeli le za predmet svoje sek- sualne potešitve, je bilo treba končno osvoboditi ta blaženi seks, s katerim se skuša še vedno identificirati ženske. Paradoks je velik, a očitno še vedno ni po- memben, potem pa naj razume, kdor more. Danes se zdi, tudi če odpremo TV, najpomembnejše za človeka, da je “v formi” – tre- ba je biti suh, poskočen in seksi. Zlasti je tu težava srednje gene- racije, ki joče po obdobju mla- dosti, še vedno pa hoče biti mla- da, lepa in fit – forever fit, strong, sexy, young… Če smo prej govorili o anahronizmih, ali ni ravno to največji anahroni- zem, ko vidimo ljudi, ki bi naj bili odrasli, ki so oblečeni kot najstniki? Pa če bi šlo le za ljudi moje generacije in malo starejše, bi še razumel, so pa to tudi šestdeset ali sedemdeset let stari osebki. Vsekakor se je askeza po- maknila na telesno raven, saj je potrebno veliko podvigov in od- povedovanja ter žrtev, da je telo takšno, kot mora biti, zlasti ta- krat, ko pride “preizkus kopalk”, da je torej človek na plaži takšen, kot mora biti. K temu seveda pri- pomorejo razne diete in specia- lizirane restavracije, kamor mnogi ne hodijo več jest, temveč vzdrževat linijo po nekem iz- ključevalnem ključu. Prišlo je do poduhovljenosti hrane. Nekate- ri, ki se držijo določene zadeve, da so, recimo, vegetarijanci ali vegani, utegnejo biti celo zelo nasilni in nesramni do drugih, ki jim do tega pač ni. Manekenke so tako suhe, da se njihovo telo kar izgubi. V nekaterih kulturah še vedno velja, da je lepo nekoli- ko mastno telo. Pri nas je telo že po- stalo platonska ideja – lahko ga gledamo, a se ga ne smemo dotika- ti. Oddaljena ide- ja, torej. V naši ci- vilizaciji se je telo osvobodilo do takšne mere, da se je raztelesilo. V bi- stvu ni več po- membno, kaj z njim počnemo, kar pričajo tudi piercing in številne tetovaže. Odrešenje tako ne pride več prek dušnih kreposti, temveč prek te- lesnih. Telo ni več nekaj ote - žujočega ali sramotnega, temveč je najvišji izraz posameznikove osebnosti, čeprav v resnici vsi delajo enako, če ne celo eno in isto s svojimi telesi. S telesom v sodobnem času bomo morali nadaljevati še enkrat. Andrej Vončina bolj kot kdajkoli prej “navdihu- jejo gradnjo mostov in rušenje zidov”. So kot vabilo, da se ne zadovoljimo s kozmetičnimi popravki ali nejasnimi kompro- misi, ampak da pogumno posta- vimo nove temelje, ki imajo močne korenine. Ta “transfuzija spomina” nam bo pomagala, da se bomo nav- dihovali v preteklosti, ko bomo pogumno pristopali h kom- pleksnemu okvirju naših dni ter z odločnostjo sprejemali izzive, da bi tako obnovili idejo o Evropi. To je Evropa, ki je zmožna dati na svetlo nov humanizem, osnovan na treh sposobnostih, o katerih je papež Frančišek govoril v preostalem delu svojega go- vora: sposobnost združevan- ja, sposobnost dialoga in spo- sobnost proizvajanja. Sposobnost združevanja Korenine naših narodov, ko- renine Evrope so se skozi zgo- dovino krepile tako, da so vključevale vedno nove kul- ture, med seboj različne in na videz brez medsebojnih vezi, je papež začel s poja- snjevanjem “sposob- nosti združevanja”, prve pomembne značil- nosti Evrope. “Evropska ideja je in je vedno bila dinamična in multikul- turna identiteta”, je izpo- stavil. Povabljeni smo pospeševati integracijo, ki v solidarnosti najde način, kako početi stvari, način izgrajevanja zgo- dovine. Ta solidarnost ne pomeni miloščine, am- pak pomeni “proizvajan- je priložnosti, da bi vsi prebivalci naših mest lahko razvijali svoje življenje z dostojan- stvom”. Samo geograf- sko vključevanje oseb ni dovolj, je poudaril papež in dodal, da je pravi izziv kulturna integracija. Na ta način bo namreč skupnost evropskih narodov lahko pre- magala skušnjavo, da bi se spu- stila na enostranske paradigme in se izpostavila “ideološkim kolonizacijam”. Namesto tega bo odkrila “prostranost evrop- ske duše”, rojene iz srečanja med civilizacijo in narodi, ki je širša od sedanjih mej Unije in poklicana postati “model novih sintez in dialoga”. Obličje Evro- pe namreč ni drugačno zaradi zoperstavljanja drugim, ampak zaradi potez različnih kultur in lepote premagovanja zaprtosti. Sposobnost dialoga Papež Frančišek je v nadaljevan- ju izpostavil pomen dialoga. Kot je poudaril, je treba pospeševati kulturo dialoga: “Kultura dialo- ga pomeni avtentično vaje- ništvo, askezo, ki nam pomaga, da drugega prepoznamo kot vel- javnega sogovornika; omogoča nam gledati tujca, migranta, pri- padnika druge kulture kakor subjekt poslušanja, upoštevanja in spoštovanja”. Nujno je, da so vsi družbeni akterji vključeni v “pospeševanje kulture dialoga kot oblike srečanja”. Nadaljevati je treba z iskanjem soglasij in dogovorov, ne da bi se pri tem zanemarile skrbi za pravično družbo, ki je sposobna spomina in je brez izključevanja. Mir bo trajen v takšni meri, v kakršni bomo svoje otroke oborožili z orožji dialoga, jih naučili dobre- ga boja dialoga in pogajanja. Na ta način jim bomo lahko kot de- diščino zapustili kulturo, ki zna začrtati strategije – ne smrti, am- pak življenja, ne izključevanja, ampak integracije. Ta kultura dialoga bo pomagala vtisniti v mlade generacije način reševan- ja konfliktov, ki je drugačen od tega, na katerega jih navajamo. “Danes je nujno uresničevati '“koalicije”', ki niso zgolj vo- jaške ali ekonomske, ampak kul- turne, vzgojne, filozofske in ver- ske”, je poudaril papež in poz- val: “Oborožimo svoje ljudi s kulturo dialoga in srečanja”. Sposobnost proizvajanja A ta kultura je mogoča, če pri njenem oblikovanju in izgrad- nji sodelujejo vsi. Sedanje raz- mere ne dopuščajo, da bi bili opazovalci. Nasprotno, pozvani smo k “osebni in družbeni od- govornosti”, je poudaril papež in pri tem v ospredje postavil odločilno vlogo mladih, ki “ni- so prihodnost naših narodov, ampak sedanjost”; so tisti, ki »že danes s svojimi sanjami in življenjem kujejo evropskega duha«. Mladim je treba zagoto- viti realno sodelovanje, da bodo “dejavniki spremembe in preo- blikovanja”, omogočiti jim je treba, da bodo “soudeleženci in protagonisti” sanj o Evropi. A kako jim to zagotoviti, ko pa je na milijone mladih prikrajšanih za dostojno delo, je nadaljeval Frančišek in poudaril: “Pravična distribucija sadov zemlje in člo- veškega dela ni zgolj filantropi- ja. Je moralna dolžnost”. Ustva- riti je treba dostojna delovna mesta, še posebej za mlade. To pa zahteva “nove ekonomske modele, ki bodo bolj vključujoči in pravičnejši”, ne usmerjeni na nekatere, ampak “v korist ljudi in družbe”. Pri tem je papež Frančišek pou- daril pomen socialne (družbe- ne) ekonomije. “Preiti moramo iz ekonomije likvidnosti, ki podpira korupcijo kot sredstvo za pridobivanje profita, v social- no ekonomijo, ki zagotavlja do- stop do zemlje in strehe preko dela kot tistega okolja, kjer ose- be in skupnosti lahko uporabijo mnoge razsežnosti življenja: ustvarjalnost, usmerjanje v pri- hodnost, razvijanje sposobno- sti, usklajevanje z vrednotami, komunikacijo z drugimi, držo čaščenja”. Ta prehod bo po pa- peževih besedah dal nove per- spektive in konkretne priložno- sti za združevanje in vključevan- je, obenem pa bo “ponovno odprl zmožnost sanjati tisti hu- manizem, katerega Evropa je bi- la zibelka in izvir”. Goriška12. maja 20166 Premiera: Obuti maček “Vse je mogoče, če se le hoče!” Mladinska gledališka skupina O’Klapa a je “vse mogoče, če se le hoče”, kot večkrat modro ponavlja obuti maček iz znane istoimenske pra- vljice bratov Grimm svojemu dvomečemu gospodarju, najm- lajšemu, ubogemu mlinarjeve- mu sinu, ki mu je oče v oporoki zapustil le mačka, so z veliko za- gnanostjo in navdušenostjo do- kazali v nedeljo, 8. maja 2016, na odru Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici mladi igralci kot protagonisti pravljičnega muzi- kala in več njihovih vrstnikov, ki so v zakulisju budno pazili, da na odru teče vse tako, kot je tre- ba. Z velikim veseljem so zaha- jali k vajam in se s predanostjo prepuščali čarom dramske umet- nosti. Niz veseloiger ljubiteljskih odrov Iskrivi smeh na ustih vseh, ki sta ga tudi v letošnjem letu organi- zatorja, Kulturni center Lojze Bratuž in Zveza slovenske kato- liške prosvete, pomaknila na pomladni čas - koledarsko pu- stno norenje je bilo namreč zelo kratko -, je bil tokrat obarvan v svetle barve, take, ki jim svežino lahko dahnejo le mladi ustvar- jalci. Zelo lepo število mladih se je namreč letos zvrstilo v tem ni- zu na odru velike dvorane Kul- turnega centra Lojze Bratuž, s pomočjo katerega se je v sklopu te gledališke ponudbe razživela tudi premierna uprizoritev pra- vega otroškega muzikala - prav- D zaprav družinskega mijauzikla,kot ga je podnaslovil avtor An-drej Rozman Roza -, kar je novost na naših ljubiteljskih odrih pa tudi pogumen izvajalski podvig mladih igralcev O’Klape. Ta mla- dinska gledališka skupina je na Goriškem dobro poznana, saj deluje od l. 2010 in je postavila na odrske deske že nekaj krajših iger, predvsem za vsakoletno mi- klavževanje v domu F. Močnika ob cerkvi sv. Ivana v Gorici, kjer ima to gledališko združenje svoj sedež, saj ustvarja pod okriljem Skupnosti družin Sončnica. Uspešnica O’Klape je gotovo lut- kovna predstava Štirje fantje mu- zikantje (l. 2011). Od vsega začetka imajo mladi gledališki zagnanci ob sebi energično or- ganizatorko in spodbujevalko Katerino Ferletič, ki ji je zelo pri srcu gledališče - tudi tokrat jim je bila trdna opora. Ob njej pa je njihovo nagnjenost h gledališki umetnosti usmerjal in odkrival zakonitosti tega “vzporednega sveta” režiser Franko Žerjal, ra- dijskim poslušalcem poznani dolgoletni igralec Radijskega odra. Žerjal svoje gledališke iz- kušnje uspešno razdaja pri Dramski družini SKPD F. B. Se- dej iz Števerjana, zadnja leta pa, kot rečeno, stoji s svojimi nasveti in znanjem ob strani tudi mla- dim igralcem O’Klape. Pri tej skupini, ki se je ob tej zadnji odrski preizkušnji okrepila z no- vimi mladimi gledališkimi sila- mi - poleg sedemnajstletnikov, četrtošolcev z višjih šol, so v njej trije prvošolci z nižje šole -, od začetka sodeluje sedaj sedemnaj- stletna Sanja Vogrič, ki je že takoj pokazala svoj igralski talent. V zadnjh sezonah se je preizkusila tudi v režijskem vodenju drob- nih igric, letos pa je z ambicioz- nim zagonom, ki ji je lasten, prevzela vajeti vodenja izbrane- ga muzikala, ki ga je slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, igra- lec in prevajalec Andrej Rozman Roza (1955) spisal po svetovno znani pravljici. Zanesljivo ji je si- cer v režijskih potezah, ki so stro- go upošte- vale dram- sko predlo- go, vseskozi pomagal Franko Žer- jal. Rozman je pri obde- lavi besedila ohranil osnovno zgodbo, jo prelil v ver- ze, a njenim protagoni- stom je z du- hovitostjo ošilil značaje in jim pridal aktualnejši zven. Nasta- la je všečna predstava, obogatena z glasbo in songi, pač glasbena poslastica, v kateri je seveda najpametnejši in najbolj iznajdljiv maček, najmanj bistra, muhasta, smešna in vase zagle- dana pa gospoda, od katere se reši le kraljična, čisto sodobno “vegetarijansko” dekle, ki na- sprotuje vsemu nasilju, vključno lovu na divjad, kar sicer neu- spešno obožuje njen nerodni, v jedačo zagledani oče-kralj. V svo- ji samovšečnosti nosi smešne obrise tudi njena mati kraljica. Te tri figure so s komično obar- vanostjo - kolikor je lahko nane- sejo mladi amaterji - poosebili Ema Terpin-kraljična, Manuel Persoglia kot kralj in Sanja Vo- grič kot nečimrna kraljica. / str. 16 Iva Koršič PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ PRAZNIK ŠPARGLJEV 2016 20., 21., 22., 28. in 29. maja 2016 Štandrež - župnijski park med lipami petek, 20. maja 20.45: razstava umetniških del iz stekla in keramike Ede Miklus sobota, 21. maja 17.00: slikarski ex-tempore za vrtce in osnovne šole na temo ŠPORT 20.30: ples z ansamblom Souvenir nedelja, 22. maja 19.00: štandreški župnijski otroški zbor, MePZ Ciril Silič iz Vrtojbe in zbor osnovne šole Fran Erjavec iz Štandreža Sledi ples z ansamblom Hram sobota, 28. maja 20.30: ples z ansamblom Souvenir nedelja, 29. maja 19.00: Folklorna skupina Santa Gorizia, nagrajevanje ex-tempore in komedija PD Štandrež Sledi ples z ansambom Hram Bogat srečelov, odlični šparglji, domača jedača in pijača POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V nedeljo, 8. maja, so v farni cerkvi v Štandrežu prejeli prvo sv. obhajilo Alexander, Alice, Cristi- na, Dejan, Denis, Gabriel, Gregor, Linda, Luca, Martin, Martina in Sara. Dvanajst mladih “apo- stolov”, ki jih je na prejem zakramenta poma- gala pripraviti katehetinja Albina Pintar, je pri slavju srčno nagovoril župnik Karel Bolčina. Res lepo so peli otroci ob spremljavi orgel in kitare pod vodstvom Lucrezie Bogaro, Saša Quinzi pa je na koncu obreda v imenu župnijske skupnosti čestital g. Karlu, ki je nekaj dni prej postal škofov vikar za slovenske vernike. Maša ob 90. rojstnem svetu msgr. Oskarja Simčiča “Da bi bili s Kristusom Božja beseda današnjemu svetu”! sgr. Oskar Simčič je na dan svojega 90. roj- stnega dne, 4. maja, v poznih jutranjih urah v cerkvi sv. Andreja ap. v Štandrežu prazno- val na najlepši način, z zahvalno sveto mašo. Ob njem so stali nadškof Carlo Redaelli, upokoje- ni nadškof Dino De Antoni in drugi sobratje. V homiliji je - po 65 letih mašništva! - poudaril, da “govoriti ljudem o Bogu ni lahko niti za Pavla niti za nas, ki živimo v sedanjem svetu”. Ka- ko govoriti ljudem, da bi začutili sporočilo, ki lahko osmišlja življenje? S tem vprašanjem se ukvarja vse svoje duhovniško življenje. Na to vprašanje je po- skusil odgovoriti z besedami Koc- bekove Hvalni pesmi: “To je po- gled življenja, ki nas osmišljuje, ki nam daje pogum, da gremo naprej”. 90 let ni malo, je dejal jubilant. V življenju je seveda bi- lo “lepo in ne-lepo”, in vendar upa, da je večji del življenja bilo veselje, “vnašanje dobrote v življenje, da bi res bili s Kristu- som Božja beseda današnjemu svetu”. Msgr. Simčič je pridigo sklenil s Kocbekovo Molitvijo: M “Sem, kar sem bil, / in vsakdo mebo mogel pozabiti. / In vendarmoram reči: sem in bil sem in bom, / in zato sem več od poza- bljenja, / neizmerno več od zani- kanja, / neskončno več od niča. // Vse je večno, kar nastane, / roj- stvo je močnejše od smrti, / vztrajnejše od obupa in samote, / silnejše od hrupa in greha, / slo- vesnejše od zavrženosti. / Nikoli ne bom prenehal biti. / Nikoli. / Amen”. Pred zahvalno pesmijo po obha- jilu je pred mikrofon stopil nadškof Redaelli. Msgr. Simčiča doživlja kot osebo, predano Go- spodu in Cerkvi, človeka velike modrosti in globoke duhovnosti, “znamenje z vse nas, za vso nadškofijo”. Zahvalil se mu je, da je bil dotlej škofov vikar za slo- venske vernike, “odslej naj nas še naprej podpira s svojo molitvijo, besedo in zgledom. Vidimo se čez 10 let”! / D Števerjan Hvaležna ob zlati poroki “Z roko v roki po cvetju in trnju sva hodila, a hvaležna Bogu, da sva z zlato nitko šopek skupnih let povila. Z zahvalno mašo, ki jo je da- roval naš g. Markežič, katere- mu gre najlepša zahvala, sva se hotela zahvaliti Božji previd- nosti, da sva skupaj dočakala ta dan. Hvala našim vaščanom za nji- hovo prisotnost, z njih pomoč. Pevskemu zboru za lepo petje, s katerim so nam polepšali dan, vsem prisotnim, sorodni- kom in prijateljem za prisrčno izražena voščila in želja. Prav vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Bil je nepoza- ben dan, saj je bilo celo lepo in sončno vreme na naši stra- ni. Za dodatno presenečenje so poskrbeli iznajdljivi fantje pri nas doma in bližnji sosedje pri postavitvi vzornega zakon- skega para iz balončkov. Naj živi prijateljstvo! Števerjan, 7. maja 2016, ob zlati poroki Milka in Remigij” G. Marijan Markežič, g. Josip Caha, g. Adelchi Cabass, msgr. Carlo R. M. Redaelli, msgr. Oskar Simčič, msgr. Dino De Antoni, msgr. Franc Vončina, g. Jože Markuža, msgr. Renato Podbersič, g. Karel Bolčina Štandrež / Prvo sveto obhajilo Goriška 12. maja 2016 7 Iskrivi smeh na ustih vseh / Aulularia in Pokojna gospejina mama Niz veseloiger goriških ljubiteljskih odrov je letos mladostno obarvan načilnost letošnjega niza goriških veseloiger ljubitel- jskih odrov Iskrivi smeh na ustih vseh je v prevladovanju mladinskih skupin. Že na začet- nem večeru, 27. aprila, kot smo v našem časopisu že obsežno po- ročali, so nastopili otroški in mla- dinski pevci društva Sedej iz Šte- verjana z glasbeno predstavo. Tu- di med nagrajenimi skupinami prevladujejo mladinske in otroške predstave. Od štirih uprizoritev sta dve, kjer nastopajo mladi igral- ci. V nedeljo, 8. maja, kot po- ročamo na drugem mestu, se je predstavila na odru Kulturnega centra Lojze Bratuž Gledališka skupina O’ Klapa z Obutim mačkom. Zaključek letošnjega uspešnega niza vedrih predstav bo v nedeljo, 15. maja, ko bo na- stopil Mladinski dramski odsek Z Prosvetnega društva Štandrež shumoresko Frana MilčinskegaButalci v režiji Emila Aberška in pod mentorstvom Daniele Puja in Božidarja Tabaja. Butalci so seve- da namenjeni predvsem odrasli publiki. Osrednji del niza sta obogatili dve vedri igri dramskih skupin F. B. Sedej iz Števerja- na in Prosvetne- ga društva Štan- drež. Števerjan- ski igralci so se lotili besedila rimskega pisca Tita Makcija Plavta Aulularia in prenesli do- gajanje iz rim- skega prizorišča na balkansko. Iz mirnega življen- ja pred več kot 2200 leti smo se preselili v sedan- je burno in razgibano življenje, okrepljeno z raznimi glasbili, s petjem in plesom. Povezovalna nit je skopuštvo, ki je seveda tudi danes zelo prisotno. Nosilno vlogo sko- puha, ki se ni znašel v vrvežu vsakdanjo- sti in je z veliko težavo skrival svoj zaklad, je prepričlji- vo odigral Matej Pintar. Predstavi sta dala zaokroženo in smiselno podobo režiser Franko Žerjal in dramaturginja Jasmin Kovic. Dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež se je na odru Kulturnega centra Lojze Bratuž predstavil 4. maja s komedijo zna- nega francoskega pisca Georgesa Feydeaua. Režijo komedije Pokoj- na gospejina mama je prevzel Jože Hrovat ob sodelovanju Božidarja Tabaja. Nastopajoči so doživeto podali svoje vloge. O ko- mediji je režiser zapisal v gleda- liški list, da je nastala pred stotimi leti, vendar je še vsa sveža in jo zob časa ni načel ne vsebinsko in ne stilno. Naj ob obeh predstavah omenimo, da sta prijeli Linharto- vo priznanje za najboljši stranski ženski vlogi služkinja Ilaria Ber- gnach v Aulularii in služkinja Po- lonca Cijan v Pokojni gospejini mami. Iskrivi smeh na ustih vseh prire- jata Kulturni center Lojze Bratuž in Zveza slovenske katoliške pro- svete. DP V Sovodnjah posebna šolska prireditev Obvestila V galeriji A. Kosič (ul. Raštel 5/7, Gorica) bo v četrtek, 12. maja 2016, ob 18. uri odprtje razstave likovnih del, ki so nastala na 23. mednarodni likovni delavnici “Slovenija odprta za umetnost 2015” na Sinjem vrhu z udeležbo 21 umetnikov iz osmih držav. Avtorje in razstavljena dela bosta predstavili Anamarija Stibilj-Šajn in Cristina Feresin. Razstava bo na ogled do 31. maja 2016, od torka do sobote od 9. ure do 12.30 in od 15.30 do 19.30. Vhod Raštel 5 / 7 trgovina čevljev Kosič. Občina Sovodnje ob Soči obvešča, da sta bila odobrena razpisa 2016 za dodelitev prispevkov najemnikom za plačilo najemnin v letu 2015 in najemodajalcem, ki dajejo na razpolago stanovanja manj premožnim najemnikom. Prošnje lahko predložite v občinsko vložišče ob uradnih urah. Skrajni rok za vlogo prošenj poteče dne 13. maja t. l., ob 10.30. Več informacij je na razpolago na spletni strani http: //www. comune. savogna. go. it/. Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič bosta poskrbela za obisk spominske svečanosti ob grobišču pod Krenom v Kočevskem rogu, ki bo v soboto, 4. junija, ob 11. uri. Avtobus bo peljal iz Gorice (ob 7.00) s postankom pri Fernetičih (ob 7.45) in bo parkiral bl izu prizorišča. Poskrbljeno bo za kosilo. Informacije in prijave v uradu Kulturnega centra Lojze Bratuž od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30, na telefonski številki 0039 - 0481 – 531445 ali po elektronski pošti info@centerbratuz. org Podrobnosti in ceno bomo naknadno sporočili. Mladinski dom vabi otroke od 6. do 14. leta na “POLETNOSTI 2016”: z igrami, izleti , videodelavnico, kopanjem, adrenalinskimi pustolovščinami; ŠALA PO ŠOLI – dnevno središče (13.6. - 8.7.); VIDEO. LAB NARAVA - letovanje v koči z videodelavnico (20. -24. junij ) ; ZELENI IZZIV – pustolovsko letovanje v koči (24. -29. junij); ŠOLA ZA ŠALO - igriva priprava na začetek pouka (29.8.. – 9.9.); 1, 2, 3: SREDNJA! – uvod v srednjo šolo (5. – 9. september). Informacije in vpisi do 31. maja; tel. 0481- 280857 ali 366-6861441, 331- 6936603, e-pošta mladinskidom@libero. it, www. mladinskidom. it V Mladinskem domu je v teku vpis k pošolskemu pouku v 2016/17. Od 2. do 6. maja ODPRTA VRATA z brezplačnim poukom, (ki se za nove gojence podaljša do konca šolskega leta). Informacije in vpisi do 31. maja; tel. 0481-280857 ali 366-6861441, 331-6936603, e-pošta: mladinskidom@libero. it www. mladinskidom. it V središču mesta dajamo v najem prenovljeno stanovanje, primerno tudi za pisarno. Informacije na tel. 340 9248297. Slovensko planinsko društvo prireja od 22. do 28. junija izlet v Apenine (skupina Velino- Sirente) in ogled arheoloških in nekaterih kulturnih spomenikov v srednji Ital i j i . Prevoz z avtobusom, namestitev v hotelih v dvoposteljnih sobah. Predhodne prijave: Vlado. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško sporoča, da med letom prireja več zanimivih izletov, družabnosti in srečanj, saj je namen društva, da se člani čim več družijo in skupaj preganjajo osamljenost. Zaradi zakonskih predpisov se teh dejavnosti lahko udeležijo samo člani, ki so vpisani v društvo. Dobrodošel je vsakdo, ki se članom želi pridružiti. Če se člani pravočasno ne priglasijo za izlet, kot je navedeno v obvestilih, se lahko zgodi, da izlet odpade. Na društvenem sedežu na korzu Verdi 51 se ob sredah od 10. do 11. ure še nadaljuje vpisovanje za izlet v Berlin, ki bo od 12. do 17. septembra. Natančne informacije dobijo člani po tel. št. 0481 884156 (Andrej Faganel) in 0481 532092 (Emil Devetak) ter na društvenem sedežu. Prispevke za Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel v spo- min na ravnatelja prof. Silvana Kerševana lahko nakažete na bančni tekoči račun: Banca di Civi- dale (Via Kugy, 2, Gorica) IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570 036 225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Infor- macije na tajništvu SCGV Emil Ko- mel, tel. št. 0481 532163 ali 0481 547569. Potrebujem delo in bi z veseljem pomagala v gospodinjstvu ali pri skrbi za ostarelega ali bolnega človeka. Čakam vaš klic na 00386 41 936 652 – Darja. Ostale male oglase bomo objavili prihodnjič. Darovi Za Pastirčka: N. N. 120 evrov. Čestitke Mamo Katjo in očka Ivota je osrečil prihod male Marte. Okrepljeni družini iskreno čestitamo in se z njimi veselimo vsi Komelovci. Z mamico Rosanno in očkom Cristianom, ki se jima je rodila Mila, ter z bratci Manuelom, Gabrijelom in Danijelom se veselijo tudi prijatelj i Prosvetnega društva Štandrež. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 13.5.2016 do 19.5.2016) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan razen ob sobotah od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 13. maja (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Nedelja, 15. maja, ob 21. uri (vodi Ilaria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Ponedeljek, 16. maja (v studiu Andrej Baucon): Narodno- zabavna in zabavna glasba - Zborovski kotiček - Novice iz naših krajev - Obvestila in večerni vic. Torek, 17. maja (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 18. maja (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Nadležni borov prelec - Izbor melodij. Četrtek, 19. maja (v studiu Andrej Baucon): Lahka glasba - Zanimivosti iz sveta - Obvestila in večerni vic. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE NIZ VESELOIGER LJUBITELJSKIH ODROV - Nedelja, 15. maja 2016, ob 18. uri Mladinski dramski odsek PD Štandrež Fran Milčinski BUTALCI Humoreska REŽIJA: EMIL ABERŠEK Predstava bo v veliki dvorani KULTURNEGA CENTRA LOJZE BRATUŽ v Gorici Za rezervacije in informacije: Kulturni center Lojze Bratuž tel. 0481 531445 e-mail: info@centerbratuz.org Zveza slovenske katoliške prosvete tel. 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it V torek, 3.5.2016, so na šoli Alojza Gradnika v Števerjanu gostili pro- stovoljce Civilne zaščite občine Števerjan. Najprej je županja Franca Padovan pozdravila vse prisotne. Poudarila je pomen delovanja Ci- vilne zaščite in se predstavnikom zahvalila za prostovoljno delo, ki ga v občini opravljajo vestno in ob vsaki potrebi. Ob prikazu video- posnetka so učenci spoznali vlogo in delovanje Civilne zaščite. Pred- stavniki so jim obrazložili, kako se vedemo ob naravnih ujmah, predvsem ob potresu in požaru. Sledila je evakuacija iz šolskih pro- storov. Na igrišču so jim prostovoljci pripravili nekaj iger. Ogledali so si tudi vozilo, ki služi pluženju cest v primeru snega. Kar nekajkrat se je oglasila sirena na vozilu, ki so jo učenci sami sprožili. Učenci, učno in neučno osebje so bili z obiskom zelo zadovoljni. Iskreno se vsi zahvaljujemo Civilni zaščiti iz Števerjan za hvalevredno delo. petek, 8. aprila 2016, so v večernih urah v sovoden- jski telovadnici zadonele pesmi iz 60., 70., 80. in 90. let. Množica ljudi je z veseljem sledila neobičajni šolski prireditvi učen- cev OŠ P. Butkoviča-Domna in malčkov zadnjega letnika OV Čira Čara. Plesna predstava je publiko s časovnim strojčkom popeljala na- zaj v čas, ko je mladina plesala uspešnice Elvisa, Madonne, Spice girls, Caterine Caselli in mnogih drugih. Učenci so na odru pričarali časovni stroj po zgledu filma Back to the future – Ritorno al futuro in preko prireditve Po- vratek v Sovodnje starše in prija- telje popeljali v leta njihove mla- dosti. Učenci so več časa vadili plese pod mentorstvom zunanje sode- lavke Monike Zajšek. Besedilo dramskih prizorov in scenografijo pa so v celoti pripravile učiteljice. Odločile so, da bo letošnja prire- ditev hudomušna, zaradi tega je bilo besedilo delno tudi v sovo- V denjskem narečju.Med potjo skozi čas so učencispoznali, kako prijetno je bilo življenje brez sodobne tehnologi- je, ki pogojuje življenje otrok ter delo učiteljic. Izreden uspeh je doživel prav hit Mamamuoja, to je sovodenjska inačica pesmi Mammamia skupine Abba. V pe- smi se učenci sprašujejo, kam je šel ta svet, ki ga vodijo intenet, ta- bleti, pametni telefoni in video igrice. Pritožujejo se, da morajo pomagati učiteljicam, ki ne znajo niti prižgati računalnika, so pa primorane uporabljati pametno tablo in elektronski dnevnik. Glasbena prireditev se je zaklju či - la s pravim presenečenjem. U či - teljice so svoje učence in publiko razveselile z zadnjim modernim plesom, ki so ga skrito vadile v po- poldanskih urah. Ob koncu pri- reditve so z učenci, učiteljicami in vzgojiteljicami zaplesali še starši, ravnateljica, županja ter vsi prisot- ni. Telovadnica je postalo prizo- rišče prave plesne zabave, ki je na- gradila trud učencev in učiteljic. Pokojna gospejina mama (foto M. Brajnik) Pri čestitki gospe Miri Piščanc je prišlo do napake. Priimek njenega moža je Muto. Slavljenki se za pomoto opravičujemo in ji še enkrat iskreno čestitamo. / (Ured.) Popravek Pošolski pouk: prevoz in kosilo, spremstvo pri nalogah, psihopedagoško svetovanje, priprave na šolo. Mesečnine: osnovna šola od 90 evrov, srednja šola od 105 evrov dalje; popusti za brate in sestre, olajšave za družine v težavah, posebnim potrebam prilagojene mesečnine. Dejavnosti: kreativne delavnice, filmski forum, videodelavnice, poletna središča, ekskurzije, zimske počitnice, zeleni teden v naravi, višješolska skupina, individualne inštrukcije, priprava na maturo. Vpis k pošolskemu pouku 2016-17 zagotavlja: brezplačen pošolski pouk od 2. maja do konca šolskega leta 2015-16, brezplačen obisk dejavnosti (ali s 50% popustom); polovično vpisnino (z vpisom do 31. maja) Informacije: tel. št. 0481 280857, 366 6861441, info@mladinskidom. it, Ul. Don Bosco 60, 34170 Gorica, www. mladinskidom. it Mladinski dom, sezona 2016-17 Števerjan / Civilna zaščita na šoli Aulularia (foto dpd) Kultura12. maja 20168 75. obletnica Spomin na TIGR in Malo goro e dni mineva 75. obletnica prvega spo- pada na slovenskih tleh po razkosanju predvojne Dravske banovine, saj je 13. maja 1941 prišlo do boja med okupatorjem in borci za svobodo. Italijanska karabinjerska pa- trulja je namreč pri Češarkovi oz. Lovšinovi lov- ski koči na Mali gori nad Ribnico presenetila tri dobro oborožene pripadnike primorske na- rodnoobrambne organizacije TIGR. Slednji očitno napada niso pričakovali, saj niso niti po- stavili straže okrog svojega skrivališča! V spo- padu je padel Danilo Zelen, rojen leta 1907 v Senožečah, vojaški vod- ja tigrovcev. Italijani so zajeli hudo ranjenega Ferda Kravanjo (1912– 1944) iz Čezsoče, An- ton Majnik (1905– 1943) iz Volč pa jim je zvezan ušel. Že takoj po napadu na Kraljevino Jugoslavijo so tigrovci v Ljubljani organizirali Soško legi- jo, ki je hotela aktivno sodelovati pri obrambi domovine. Vojaško-po- litične razmere jim tega niso omogočile. Del ti- grovskega vodstva se je zato zaradi italijanske okupacije zatekel v goz- dove na Dolenjskem. Danilo Zelen je svoje življenje posvetil boju proti fašizmu in za pri- ključitev rodne Primorske, tedaj dela Kraljevine Italije. S tigrovci je ilegalno prihajal na Primor- sko, kjer je organiziral in izvajal oborožene ak- cije proti fašistom in njihovim ustanovam. Od leta 1929 je bil član ožjega vodstva organizacije TIGR in se je posvetil organiziranju tega gibanja na Primorskem. Kot tigrovec je sodeloval z ita- lijanskimi protifašističnimi strankami v tujini, predvsem v Parizu. Takratne fašistične oblasti so ga proglasile za enega najbolj nevarnih na- sprotnikov, zato so aprila 1930 za njim razpisale tiralico. Na prvem tržaškem procesu (1930) je bil v odsotnosti obtožen protidržavnega in te- rorističnega delovanja. Medtem je Zelen živel v Ljubljani, kjer je tesno sodeloval z Albertom Rejcem (1899–1976), političnim voditeljem ti- grovcev. Že pred začetkom druge svetovne vojne so ti- grovci organizirali široko razpredeno ob- veščevalno mrežo na Primorskem v korist Kral- jevine Jugoslavije. Zbrane podatke o italijanski vojski so pošiljali obveščevalnemu centru po- veljstva Dravske divizije v Ljubljani, pozneje pa tudi britanski obveščevalni službi SIS (Secret Intelligence Service), ob začetku druge svetov- ne vojne pa še novoustanovljeni SOE. V začetku maja 1941 so se tigrovci Danilo Ze- len, Anton Majnik in Ferdo Kravanja umaknili v lovsko kočo na Malo goro nad Ribnico. Tam jih je Filip Tekavec – Gašper (1912–1983), pred- vojni komunist in poznejši poveljnik Ribniške čete, izdal italijanskim karabinjerjem. Po vojni je omenjeni ostal v tedanji JLA, postal je načel- nik vojaškega okrožja Novo mesto. Upokojil se je kot podpolkovnik, prejel je visoka državna odlikovanja, med drugim je postal tudi častni občan Ribnice. Njegovo vlogo pri sramotnem izdajstvu tigrovcev je šele lansko leto javno obe- lodanil njegov sin Bruno Tekavec. Kaj se je pravzaprav dogajalo tistega 3. maja 1941 na Mali gori? Začelo se je okrog 9. ure zju- traj, v dežju, ko so lovsko kočo obkolili štirje italijanski karabinjerji (Vincenzo Calderisi, Francesco Nevetta, Donato Maglio, Pasquale Vozzolo) in trije nekdanji jugoslovanski orožni- ki (Vinko Podgoršek, Josip Pišorn, Stanko Čeplak). Vodja slednjih Josip Pišorn, ki so mu dolgo pripisovali izdajo tigrovcev, je razporedil svoje ljudi okrog lesene koče, sam pa se je pre- vidno približal vratom. Obkoljenim tigrovcem je dvakrat zavpil, naj odprejo vrata. Ob poskusu vstopa v kočo ga je zadel strel v trebuh, streljal naj bi Ferdo Kravanja. Medtem je ustrelil tudi karabinjer Nevetta, toda krogla se je od ključav- nice vrat tako nesrečno odbila, da je ranila Fer- da Kravanjo v prsi. Sledilo je splošno obstrelje- vanje. Zatem si je hudo ranjeni Kravanja name- ril puško v glavo, ustrelil in se nezavesten zgru- dil. Njegova rana pa ni bila smrtna, saj mu je le oprasnila čelo. V nadaljevanju spopada je strel iz puške hudo ranil Danila Zelena ter mu poškodoval pljuča in jetra, toda vseeno je na- daljeval z bojem. Očitno napadalci dobre pol ure niso uspeli zlomiti tigrovskega odpora. Na- to je iz koče z dvignjenimi rokami stopil Anton Majnik, napadalci pa so kmalu zajeli tudi ran- jenega Kravanjo, le hudo ranjeni Zelen je še vztrajal v notranjosti. Napadalcem sta nekaj čez poldne prišla na po- moč dva oddelka italijanskih vojakov, obo- roženih z minometi in strojnicami. Vojaki so pripadali prvemu bataljonu II. polka divizije sardinskih grenadirjev, poveljeval pa jim je pod- poročnik Taglienti. Nadaljeval se je srdit boj, Italijani so kočo zasuli z vsaj dvajsetimi minami in ročnimi bombami. Hudo ranjeni Zelen se je v brezizhodnem položaju odločil za boj do kon- ca proti italijanskim napadalcem, ki so se po več kot treh urah odločili za vdor v kočo na Ma- li gori, kjer so našli mrtvega Zelena. Raje se je sam ustrelil v glavo, kot da bi živ padel v roke Italijanom. Njegove rane je potrdil tudi ribniški zdravnik dr. Janez Oražem, ki je opravil obduk- cijo v ribniški mrtvašnici. Tako je Zelen postal prvi Slovenec, ki je padel v boju proti okupa- torjem med drugo svetovno vojno na Sloven- skem. Seveda če odštejemo tiste, ki so se jim uprli in padli že v kratki aprilski vojni. Sodeč po karabinjerskem in orožniškem pi- snem poročilu o spopadu je Majnik ostal nepoškodovan, vklenili so ga, vendar jim je kmalu uspel pobegniti, tako da je sunil stražarja in zbežal v gozd. Čeprav so za njim streljali, ga niso uspeli zadeti. Ranjenega Kravanjo so Italijani odpeljali v bolnišnico v Kočevje in zatem v Ljubljano, od koder mu je po štirih mesecih uspelo zbežati. Majnik in Kravanja sta se kasneje pri- ključila partizanom, kjer sta oba padla v sumljivih okoliščinah. Načrtovanje upora proti okupatorju so ti- grovci začeli brez komunistov, ki jih je sredi maja 1941 še vedno vezalo zavezništvo z nacisti (pakt Ribbentrop–Molotov). V du- hu pridobitev revolucije, skupaj z ideo- loško prevlado in leninistično teorijo o na- rodnosti, se je tigrovski odpor po vojni pre- večkrat zapostavljal in se mu ni priznavalo partnerstvo s partizanskim bojem. Tigrovci so namreč ogrožali primat, ki so si ga ko- munisti lastili v primorskem osvobodil- nem boju. Počakati je bilo treba na demo- kratične spremembe na Slovenskem za po- novno afirmacijo organizacije TIGR. To pa je zmotilo nekatere primorske zgodovinar- je in tudi nekdanje politike, ki so v tem, včasih morda tudi upravičeno, videli revi- zijska dejanja, ki naj bi bila pod močnim vplivom dnevne politike. Protifašizem in predvojna pripadnost TIGR-u nista bila za komuniste nobeni vrednoti. Ti- grovcem so očitali boj za združitev s Kraljevino Jugoslavijo in jim lepili podobne oznake kot italijanske fašistične oblasti. Obtoževali so jih, da so bili pravzaprav teroristi in agenti tuje, to je britanske obveščevalne službe. To je razvidno tudi iz ohranjenega poročila o stanju na Pri- morskem, ki ga je vosovec Edo Brajnik – Štefan sredi julija 1943 poslal Zdenki Kidrič: “Večina iz liberalnega tabora, ki je prešla v organizacijo Tigor, je s svojim programom pritegnila in ujela v svoje mreže ves revolucionarni odpor liberal- nih množic. Vodstvo te organizacije pa je kma- lu zajadralo v angleške in francoske vode”. Šlo je za načelno vprašanje razumevanja proti- fašizma. Organizacija TIGR je nastala septem- bra 1927 iz odpora proti italijanskemu fašističnemu zatiranju. Obveščevalno dejav- nost, s katero so se posamezni tigrovci resnično ukvarjali, bi morali tudi komunisti oceniti kot prispevek k skupni zavezniški zmagi nad silami osi, torej tudi v korist primorskih Slovencev. Pravzaprav je imelo tigrovstvo skupne cilje s krščanskosocialno organizacijo na Primor- skem, razlike so bile le v meto- dah delovanja. Zlasti primorski duhovniki so tigrovce svarili pred oboroženimi akcijami in italijanskim maščevanjem. Za razumevanje revolucionar- nega odnosa do tigrovcev je treba pogledati položaj KPS in tudi KPI v mednarodnem ko- munističnem gibanju. Dolžnost posameznih komu- nističnih strank do napada na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 je bila braniti interese SZ. V tem gre tudi videti neupra- vičene obtožbe o britanski agenturi. Kljub temu da komu- nisti primorskim narodnjakom niso mogli očitati pomanjkan- ja protifašizma, še manj pa so- delovanja s fašističnimi obla- stmi, je nezaupanje do njih ostalo. Obenem je že na prvi pogled nerazumljivo, da je bilo vodstvo NOB povezano z za- hodnimi zavezniki in je od njih prejemalo vojaško in politično pomoč. Ti- grovcem pa je očitalo in zamerilo povezanost z njimi v prvih protifašističnih akcijah, še pred napadom na Jugoslavijo. Ideološka gonja proti pripadnikom organizacije TIGR se je nadaljevala tudi po končani vojni, ko so bili tigrovci označeni za nacionalistične in reakcionarne elemente. Družbeni tabu in izločenost iz kolektivnega spomina sta se še zaostrila po seji izvršnega komiteja CK KPS sredi junija 1958, kjer se je tigrovskega “problema” nazorno dotaknil tudi Mitja Ribičič: “Če pre- pustimo raznim Rejcem itd., da ustvarjajo obraz te organizacije, da oni tolmačijo in pu- blicirajo primorsko gibanje, bi to pomenilo mi- niranje partije. Zato ne smemo dopustiti, da se tu karkoli aktivizira, zlasti pa ne staro vod- stvo...” Zanimivo je, da je pobudo za prvi javni spo- minski dogodek na omenjeni tigrovski boj z italijanskimi okupatorji dala stranka Slovenska skupnost iz Italije. Tako so 12. maja 1991 SSk, stranke Demosa na Primorskem in občina Rib- nica priredili spominsko proslavo in položili venec na kraju spopada. Na prvo uradno slove- snost na Mali gori, v organizaciji slovenske države, je bilo potrebno počakati do pomladi 2005! Renato Podbersič ml. T V premislek Bog – tišina in jaz ekateri znajo s svo- jimi dejanji in izja- vami neprestano presenečati. Eden takšnih je tudi dunajski kardinal Schönborn. O njem je te- kel pogovor z znancem, ka- pucinskim patrom, rednim profesorjem na dunajski univerzi, kamor zahaja na predavanja elegantno ure- jen, saj so tudi njegova pre- davanja vedno elegantno zabeljena z najra- zličnejšimi vici. Za to po- skrbi iz dveh razlogov: da tako privablja študente, da ni predavalnica prazna, in tudi, da se med predavanji ne dremucka, kar je staro opravilo marsikaterega štu- denta, še zlasti če je ponoči krokal … Enkrat tedensko pa ga doleti samostansko hišno opravilo, da mora bi- ti na blagajni za cesarsko grobnico in prodajati vstopnice. Spoznali ga bo- ste po dostojno urejeni fri- zuri in lepi bradi, pa še po tem, da, ko pridejo starši z otroki, ti dobijo bombone. Pod pultom ima kar celo vrečko sladkarij, ki pa jih pazljivo odnese, ko se konča njegov “šiht”. K me- ni pride redno vsako leto po Veliki noči, da se nakle- petava in seveda zopet gre- va na brodet s polenovko in polento, ki ga znajo en- kratno pripraviti v našem vaškem hotelu “Dobra no- na”, kamor tudi sam rad smuknem, da si potešim želodec … Malokdo ve, da je bil kardi- nal Schönborn domini- kanski pater in da se pri njegovem delu in vedenju to tudi pozna. Na prvi pe- tek naroči, da v dunajski stolnici obrnejo vse klopi k stranskemu oltarju Srca Je- zusovega, kjer redno mašuje zvečer pri polni cer- kvi. Medjugorska srečanja je od dominikancev pripel- jal v stolnico in jo tako en- krat na mesec napolnil do- besedno do zadnjega ko- tička, saj se je že prijel izraz, da tedaj stolnica “po- ka po šivih”. Poleg rednih molilcev pride tja veliko ra- dovednežev, pa tudi kakšen univerziteni profe- sor je med njimi. Vsi pa le- po sodelujejo. Obiskal je Medjugorje in ko ga je tamkajšnji lokalni škof za- radi tega pokaral, mu je ta kar lastnoročno poslal pi- smo in povedal, da je poto- val z vsemi veljavnimi do- kumenti, ki so potrebni za potovanje po svetu, tudi v Medjugorje... Tamkajšnji škof in še nekateri cerkveni dostojanstveniki so povesi- li nos, on pa je šel mimo vsega tega, kot da ne bi bi- lo nič. Po velikonočnih počitnicah, ko se je začel pouk, je tudi letos povabil letošnje maturante na čaj in jim v stolnici razkazal prižnico. Ta slovi prav po tem, da ima na ograji kipce vseh mogočih “na- gravžnih” živali. To pa za- to, da se jih je pridigar, ko je šel na prižnico, vedno z roko dotikal in pri pridigi ni pozabil govoriti o posle- dicah greha. Prav to je ma- turantom govoril in vsak je lahko šel na prižnico in se dotikal teh spak. Bil je to enkratni dogodek, saj se tja ne da, ker je vhod zaprt. Ko boste obiskali dunajsko stolnico, boste takoj na de- sni strani pri vhodu opazili velika vrata, ki vodijo v ka- pelo, kjer je izpostavljeno Najsvetejše. Lahko boste tudi iznenadeni, ko boste opazili vedno lepo število mladih, ki tam molijo, kar daje tej kapeli tudi svoj- stven pečat. Malokdo pa ve, da je omembe vredna še ena kapela v tej prekra- sni stolnici. Na levi strani pred prezbiterijem opazite veliko težko sivo zaveso. Za njo običajno pokukajo sa- mo radovedneži, marsikdo, ki obiskuje stolnico, pa jo pozna, saj ima svojstveno zgodovino. V tem prostoru so stoletja hranili cerkveno šaro, od svečnikov, katafal- kov, vaz, preprog, metel, kant … Kardinal pa ne bi bil kardinal, če ne bi neke- ga dne, kmalu zatem, ko je nadškofija prišla pod nje- govo komando, ukazal, da naj vse to odnesejo čez ce- sto v njegov dvorec. Tam jim je poiskal ustrezen pro- stor, tu pa je uredil molit- veni prostor. Ta je nekoliko nenavaden. Ima par stolov, nekaj nizkih klopc, ki jih lahko uporabite pri klečan- ju, in edini predmet, ki iz- stopa, je svečnik z debelo svečo, ki vedno gori in daje prostoru edino razsvetljavo in tudi svojstven čar. Ko se po katredrali pretaka množica radovednih turi- stov, je poskrbljeno tudi, da se lahko tisti, ki želijo, umaknejo v kapelo z Naj- svetejšim, tisti pa, ki bi želeli nekaj zasebnosti, pa v ta prostor. Načelno ga je opremil skromno, to pa za- to, da ga lahko uporabljajo tudi drugoverci, saj vsi častimo istega Boga, čeprav z drugim imenom. Ta pro- stor ni nikoli poln, kot je, recimo, kapela z Najsve- tejšim, ima pa vedno nekaj obiskovalcev, še zlasti ti- stih, ki si v tišini želijo srečanja s svojim osebnim Bogom. Poleg drugovercev zahaja sem tudi zlasti veli- ko umetnikov in ostajajo tam kar precej časa. Tako je nekdanja ropotarnica po- stala tiho svetišče osebnega Boga, pa ne glede na to, ka- ko ga imenujemo. Kadar- koli se znajdem tu, se spomnim na rek sv. To- maža Akvinskega, ki je bil tudi dominikanski pater, ko pravi: “Častili bomo Bo- ga v tišini, ne zato, ker ne bi mogli o njem nič reči, ampak zato, ker se zaveda- mo, da je vse, kar lahko o njem povemo, neustrezno! ” Prav ob teh dveh primerih v dunajski stolnici lepo tu- di mi spoznamo, koliko je naša vera zasidrana v Bogu. Če pa se poglabljamo ob našem Učitelju, za kar sta v dunajski stolnici kar dva prostora, lahko tudi mi pri- demo do spoznanja, kaj je za nas živi Bog. Njegova podoba se bo razlikovala od otročjih likov Boga, s katerimi smo odraščali. Pri- dobili si bomo osebno - trdno - podobo o Bogu, ki nas bo vodila in osrečevala. Ambrož Kodelja N Danilo Zelen Spomenik na Mali gori Kultura 12. maja 2016 9 Pisatelj Drago Jančar je letošnji prejemnik mednarodne nagrade Ignazia Siloneja. Jančar je po besedah žirije v svojih delih spregovoril o usodi ljudstva, “preganjanega ali zatiranega zaradi dejanj oblasti ali zaradi nevednosti”. Na gra - do, poimenovano po pri zna - nem italijanskem pisa telju, so mu podelili na dvo dnevni prireditvi v deželi Abruci. Jančarja so v obrazložitvi označili za “pesnika svoje Slovenije, svobode, demo - kratičnih vrednot in prija telj - stva med narodi”. Nagrado mu je na dvo dnev - ni prireditvi podelil predsednik dežele Abruci Luciano D'Alfonso, na literarnem večeru pa je odlomke iz njegovih in Silonejevih del brala igralka Alessia Amendola. Podelitev priznanj in nagrad je potekala 29. in 30. aprila v okviru 20. prireditve v italijanskem mestu Pescina, s katero prireditelji vsako leto počastijo spomin na Siloneja, ki se je v Pescini rodil leta leta 1900. V slovenščino je prevedenih osem njegovih del. Zadnje Jančarjevo delo, ki je bilo prevedeno v italijanski jezik, je roman To noč sem jo videl. Pod naslovom Stanotte l'ho vista je izšel pri tržaški založbi Comunicarte v prevodu Veronike Brecelj, so sporočili z založbe Modrijan, ki je izdala roman. Jančar je eden najvidnejših sodobnih slovenskih literatov in najpogo ste je prevajani slovenski pisatelj. Njegova dela so bila med drugim prevedena in uprizorjena v Nemčiji, Španiji, Italiji, Franciji, Veliki Britaniji, ZDA, na Nizozemskem, Irskem in v vzhodnoevropskih državah. Za svojo pripovedno prozo, dramatiko in esejistiko je prejel številne tuje in slovenske literarne nagrade. Drago Jančar prejemnik nagrade Ignazia Siloneja ajski termin v Mestni galeriji Nova Gorica namenjamo slikarski razsta- vi in najnovejšemu abstraktnemu ciklu belih slik Brede Sturm. Z njim v svojem slikarskem dnevniku umetnica obrača nov list, pravi umetnostni zgodovinar Milček Ko- melj. Zazrta v izrazne možnosti beline se je oprijela reliefnega slikarstva z belo barvo na beli osnovi, ki ga za pogled oživlja le svetloba. “Čeprav so vse poteze na njenih slikah izrec- no snovne, je njihov pravi smisel v vzposta- vljanju amplitud, ki ustvarjalko navdihujejo kot notna znamenja, ki ostajajo na beli po- dlagi še neodigrana. Njihova belina je usmer- jena v tišino, njihova tišina postaja belina, tudi najbolj sunkovite poteze so v bistvu nežne slutnje, navidezna odločnost in odločenost je krhka, slikarkina belina je čista kot nepopisan list. Zato med pregledovanjem teh podob že njihov skupni naslov Obrni nov list predpostavlja prelistavanje z očmi, v be- ležnici lista za listom, na razstavišču pa platna za platnom, znamenja za znamenjem. A iz vseh teh oblik zveni samo abecedni nastavek hermetičnih pisav oziroma nihajoč molk, v katerem se sramežljivo skriva prikrita, še nei- zrečena, a že iz izrazite naravnanosti k estetski ubranosti razvidna likovna občutljivost”, je v uvodnem tekstu razstavnega kataloga še za- pisal Komelj. “Monokromatske slike so svoje lastno vesolje, v katerem se lovimo in izgubljamo, zato morda potrebujemo neko orientacijo. Med zvo- kom, zapisom in sliko nastane prostor iskanja ritma, se pravi nekega vzorca, iskanja ritma skozi odnose detajla do celote, enote do ne- skončnosti... Monokro- matske podobe se ute- lešajo na platnu kot zna- kovna polja v mešanici barve, teksture in misli. Prek elementov Morse- jeve abecede in Braillove pisave se razkrivajo nove dimenzije in transfor- macije taktilnega, slušnega in vidnega, in nam pokažejo pot iz la- birinta”, pa je o svojem delu dejala Breda Sturm. Razstava bo na ogled do 27. maja 2016. O umetnici Breda Sturm je leta 2010 z odliko zaključila podiplomski študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovan- je Univerze v Ljubljani in pridobila naziv magi- strica umetnosti. Leta 2003 je diplomirala na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Je samozaposlena v kultu- ri in deluje na področju ilustracij, opreme in oblikovanja knjig, no- tranje opreme in arhi- tekture. Študijsko se je izpopolnjevala v Italiji, Španiji in na The Art Students League of New York v ZDA. Leta 2007 je prejela štipendijo društva slovenskih li- kovnih ustvarjalcev za mlade perspektivne av- torje na področju ilu- stracije. Od leta 2010 je članica Društva likovnih umetnikov Ljublja- na. Živi in dela v Ljubljani. M Mestna galerija Nova Gorica / Odprtje razstave Breda Sturm: Obrni nov list, slike Na Vipavskem najdemo priimek Peljhan, ki ni po- vezan z goriškim priimkom Pelikan, čeprav so ga velikokrat zapisali povsem enako. Vipavski Peljha- ni so, kot kažejo zadnje raziskave, v Vipavsko do- lino prišli iz doline Idrijce. Priimek Peljhan, ki ga ponekod pišejo tudi Pelhan je nastal iz vzdevka PELE- HAN, kar pomeni pegast človek. Tako razlaga izvor besede jezikoslovec Silvo Torkar z Inštituta za sloven- ski jezik Frana Ramovša (ZRC SAZU). V Pleteršniko- vem Slovensko-nemškem slovarju namreč najdemo besede PELEHA, PELIHA, PELISA, ki pomenijo pego ali rdečo liso na licu. Podo- ben pomen najdemo tudi v drugih slovanskih jezikih – lisast, marogast. To pomeni, da je priimek nastal po človeku, ki je imel verjetno na vidnem mestu materino znamenje ali pa je bil precej pegast. Običajno pomislimo na tako znamen- je v negativnem kontekstu, saj lahko postane predmet posmeha. Ko pa se spomni- mo na sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova (1931), ki je v komuni- stično državo vne- sel demokratične reforme, je zgodba obratna. Ko je Mi- hail Sergejevič Gorbačov začel svoj politični vzpon, so preprosti ljudje na ruskih trgih vsi po vrsti napovedovali, da bo novi voditelj vladal sedem let in da je njegov prihod napo- vedan v svetopisemskem Razodetju. V nekem smislu so imeli prav, saj je prav Gorbačov prinesel apoka- lipso sovjetskega totalitari- stičnega imperija. Vipavski Peljhani imajo svoj izvor na Gori, na- tančneje na Kovku, ki je bil v zgodovini del župnije Šturje in se je k bližnji žup- niji Otlica priključil šele po drugi svetovni vojni. Peljha- ni so na Goro prišli, kot večina naseljencev, s severa in se naselili na Kovku. Kdaj se je to zgodilo? Peljhani so na Kovk prišli med letom 1601, ko so tja prišli prvi na- seljenci, in letom 1708, ko smo našli prvega Pel- jhana v matičnih knjigah. Priimek se je s Kovka na Otlico razširil šele leta 1846. V Vipavi smo v župnijskem arhivu natančno pre- gledali in prebrali najstarejšo krstno knjigo za Štur- je v letih 1708-1740 (obstaja sicer še ena sta- rejša knjiga, za katero pa ni jasno, kje se tre- nutno nahaja). Rodbina Peljhan v 18. stoletju ni bila ravno številčna. Tako najdemo vpis, ki ga je naredil duhovnik Nikolaj Rodeschini, ki izhaja iz družine ajdovskih plemičev: “die 27 9bris 1708 - Andreas filius legitimus et natu- ralis Michaeli Plehan es eius uxoris Marinae bapt'tus e' a me Nicolas Redescini curato loci patrini fuere Georgius Polaniz et Ana Vidmar- za ex Monte” 27. novembra 1708 se je rodil zakoniti in naravni sin Mihaela Peljhana in njegove žene Marije, botra sta bila Jurij Polanc in Ana Vidmar z Gore. Vipavski Peljhani so verjetno, tako kot Andrej, vsi potomci Mihea- la Peljhana, ki se je rodil na Kovku okoli leta 1675. V Sloveniji živi danes 159 ljudi s priimkom Peljhan in 61 s priimkom Pelhan. To so podatki Statistične- ga urada Republike Slovenije za maj 2016. Precej verjetno je, da vsi ti iz- virajo iz iste korenine nekje na Idrijskem. Da bi to do- kazali, bo potrebno narediti genetsko ra- ziskavo, ki bo ugotovila, kdaj je prvi Peljhan prišel z Idrijskega na Vipavsko. Najbolj znani Pel (j) han je nedvomno nekdanji minister za kulturo Sergij Pelhan iz Nove Gorice s koreninami iz Idrije. Malce nazaj v zgodovini pa najdemo med goriškimi podpisniki peticije za Ze- dinjeno Slovenijo duhovnika in narodnega budi- telja Franceta Pelhana. VIPAVSKI PRIIMKI (3) Tino Mamić PELJHAN Kovk, raztreseno naselje pod Sinjim vrhom. Tu je tekla zibelka prednikom Peljhanov Rodovnik ene veje Peljhanov, ki se je razširila po vsej Sloveniji Trenutno najstarejši krstni vpis kakega Peljhana, ki je verjetno sorodnik vseh slovenskih Pelhanov in Peljhanov. Mihael je verjetno prednik vseh Peljhanov, ki jih danes najdemo v Vipavski dolini. času, ko so na prijetnem dvorišču Frančiškanskega samostana na Kostanjevi- ci nad Novo Gorico očarljive vrtnice burbonke v polnem razc- vetu, Kulturni dom Nova Go- rica začenja Glasbo z vrtov svetega Frančiška, glasbeni ci- kel, ki z zanimivimi koncerti bogati skupen goriški kulturni prostor. Sedem koncertov bo že 22. sezono zapored po- skušalo poslušalcem predsta- viti slovensko ter ožjo primor- sko in goriško glasbeno ustvarjalnost, priložnost pa bodo tudi tokrat dobili predv- sem mladi nadarjeni glasbeni- ki z naših “goriških in tržaških” vrtov, ki se šele uvel- javljajo in si utirajo pot na koncertne odre. V tem duhu je izzvenel tudi uvodni koncert, ki ga je v samostanski cerkvi Mari- V jinega oznanjenja oblikovala Vo-kalna skupina Vikra, ki delujepod okriljem Glasbene matice Trst. Nastala je novembra 2014 na pobudo mlade glasbenice in dirigentke Petre Grassi. Skupino so sprva sestavljala tržaška in vi- pavska dekleta, sedaj pa pojejo v zboru poleg slo- venskih tudi itali- janske pevke, ki se zanimajo za boga- to slovensko gla- sbeno dediščino. Mlade pevke so pod taktirko Petre Grassi in ob klavir- ski spremljavi Mar- tine Salateo izvaja- le pretežno sakralne skladbe in nekaj pesmi iz slovenske ljudske zakladnice. Do 22. junija se bo v dvorani Frančiškanskega samostana od- vilo še šest koncertov, na katerih bodo protagonisti mladi glasbe- niki. Uspešno sodelovanje gla- sbenikov in glasbenih pedago- gov, ki delujejo na Goriškem in širšem Primorskem, bosta odse- vala dokaj posebna in mladostno radoživa koncerta, na katerih se bodo predstavili učenci primor- skih glasbenih šol, nagrajenci ra- zličnih mednarodnih glasbenih tekmovanj ter gojenci Slovenske- ga centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice. Slišali bo- mo še Ansambel rogov ljubljan- ske Akademije za glasbo pod vod- stvom ameriškega rogista Dala Clevengerja, kitarista Sebastjana Grega, flavtistko Niko Hribar, harfistko Tadejo Kralj, soprani- stki Gajo Sorč in Marjetko Luznik ter Godalni kvartet Accademia. Direktorico Kulturnega doma Nova Gorica, Pavlo Jarc, smo vprašali o pomenu tega glasbe- nega cikla in povedala nam je naslednje: “Glavni namen cikla je mladim, še neuveljavljenim glasbenim ustvarjalcem omo- gočiti stopiti na koncertni oder, da širšemu občinstvu pokažejo svoje znanje, talent in iskreno željo po muziciranju. Glasba z vrtov svetega Frančiška pa pome- ni tudi sodelovanje in druženje glasbenikov, glasbenih pedagogov in ustanov na širšem go- riškem območju, povezo- vanje glasbenikov in občinstva z obeh strani meje ter plemenitenje našega dragocenega kul- turnega in duhovnega bi- sera z izbrano glasbo. Ve- seli smo, da lahko v Frančiškanskem samo- stanu Kostanjevica, ki je priljubljen kraj Novogo- ričanov, Goričanov in okoličanov, izpolnjujemo svoje dragoceno poslanstvo in začuti- mo tisti pristni preplet duhovno- sti in glasbene umetnosti”. Kulturni dom Nova Gorica nas vabi na prijetne brezplačne gla- sbene večere v zavetje Frančiškanskega samostana, da skupaj doživimo mladostno in radoživo moč glasbe. Več infor- macij dobite na spletni strani www. kulturnidom-ng. si. ZUT Vokalna skupina Vikra (foto damj@n) Kostanjevica pri Gorici Glasba z vrtov sv. Frančiška Pavla Jarc Tržaška12. maja 201610 Nastop folklornih skupin V nedeljo, 8. maja 2016, sta v popoldanskih urah v Marijinem domu v Rojanu nastopili folklorni skupini Borjač iz Sežana in Gartrož iz Nove Gorice. Nastopajoči so občinstvu prikazali belokranjske, prekmurske in goriške folklorne plese. Med plesi in petjem so tudi prikazali kratke zabavne prizorčke, kateri so popestrili njihov nastop. Ti plesi in petje so se v teku let spreminjali, ker so jih peli in plesali tudi emigranti v daljnih krajih. Prav zaradi tega se je besedilo v pesmih spreminjalo in tu pa tam je bilo slišati tudi kako popačeno slovensko besedo. Vedno pa je v teh pesmih občutena povezanost na rojstne kraje in ljubezen do lastnega naroda, jezika in domovine. Kljub lepemu sončnemu vremenu in številnim prireditvam se je popoldneva v Marijinem domu udeležilo lepo število ljudi, ki so se po končani prireditvi še dolgo ustavili z nastopajočimi pri zakuski, pri kateri ni mankalo petja in glasbe. Folklorno prireditev je organiziralo Društvo Rojanski Marijin dom pod pokroviteljstvom Slovenske prosvete. Marijin dom v Rojanu e ob pogledu na živozelene travnike, ki jih tu pa tam krasijo živordeče makove glave in druge poljske cvetlice, si človek ne more misliti drugega kakor: krasen si, mesec maj! Prav nič se torej ne čudimo, da je človek od nekdaj obe- leževal in praznoval začetek tega, najlepšega meseca v letu, ki so ga v poganskih časih povezovali z rodovit- nostjo. Starodavni ljudski običaji vezani na posta- vljanje mlaja so preživeli tu- di v naših vaseh, a brez dvo- ma lahko trdimo, da je med našimi vasmi praznik naj- bolj občuten v Dolini, saj po obliki, trajanju in vsebi- ni ne pozna primere v bližnji in daljni okolici. Majenca, ki jo v Dolini tra- dicionalno prirejajo prvo nedeljo v maju, je praznik mla- dosti in je kot tak v celoti zaupan vaški fantovski in dekliški. Nepo- ročena mladina od 14. leta dalje že pred koncem zime izvoli župa- na in sestavi organizacijski od- bor, vsakdo prejme svojo nalogo, mesec kasneje pa izvolijo še županjo. Pomoč pri mrzličnih Ž pripravah na ta zelo občutenpraznik nudijo tudi starejšivaščani, kot soorganizatorji po- bude in predvsem komplemen- tarnih dogodkov za Majenco skrbijo tudi Občina Dolina, društvo SKD Valentin Vodnik, Pi- halni orkester Breg, Mladinski krožek Dolina, prostovoljsko ga- silsko društvo Breg in dolinska srenja. Dogajanje v Dolini se je letos začelo v četrtek, 5. maja, ko so otroci na vaškem trgu Gorici, po- stavili „drevo otrokovih pravic“ Unicef, začeli pa so tudi delovati s hrano in pijačo dobro založeni kioski. V petek, 6. maja, je bilo na vrsti odprtje kar treh razstav. V cerkvici sv. Martina so ob glasbe- ni kulisi gojencev Glasbene ma- tice iz Trsta odprli razstavo foto- natečaja “Alberta Pečarja (Berto Tromba) ”. V dvorani SKD Valen- tin Vodnik so gojenci Glasbene matice prav tako uvedli razstavo domačih likovnikov in fotograf- sko razstavo Magajna 100. Na Ta- borju pa se je zvršila 60. Občin- ska razstava vin “Vino pod drev- cem” z nagrajevanjem naj- boljših. Kmetija Zahar - Stefani Tanie je slavila med pridelovalci belih vin, drugo mesto je zase- dla kmetija Laurica, tretje pa Bo- ris Kocijančič. Med rdečimi vini je prvo mesto zasedla kmetija Laurica, drugo mesto Ilija Ota, tretje pa Albino Giorgi. V soboto, 7. maja, je bilo, po pa- radi starodobnih vozil v or- ganizaciji kluba Adria Clas- sic Koper, na vrsti domače ekstradeviško oljčno olje. V Stari torklji je poleg 31 vzor- cev domačih oljkarjev svoje olje predstavilo tudi več ol- jkarjev iz drugih krajev tržaške pokrajine, tako da je bilo na pokušnjo kar 56 vzorcev olja iz občin Doli- na, Milje, Trst, Zgonik in Devin - Nabrežina. V noči med soboto in nedeljo je končno prišel čas za slove- sno postavljanje mlaja na vaškem trgu. Fantje fantov- ske so, kot veli tradicija, po- skrbeli za pripravo 15-me- trskega smrekovega stebra, ki ga krasijo krošnja domače češnje in bršljanova venca. V nedeljo, 8. maja, je Majenca doživela svoj tradicionalni višek, ko so parterji (osemnajstletni fantje) in parte- rice (šestnajstletna dekleta) v sprevodu za županom in županjo s Šije krenili proti Gorici ob gla- Jubilejno romanje Birmanci iz Doline ne 16. aprila smo z bir- manci, z njihovimi starši in verniki iz do- linske župnije poromali v stol- nico sv. Justa. Birmanci so se na ta dogodek pripravljali že pri verouku, saj so naredili pla- kate z napisanimi telesnimi in duhovnimi deli usmiljenja, v izpolnjevanje katerih nas je v tem letu božjega usmiljenja še posebej povabil papež Frančišek. Te plakate smo predstavili na začetku romanja v cerkvi sv. Mihaela. Od tam so se birmanci s plakati in s pe- smijo v sprevodu skupaj z nav- zočimi napotili proti stolnici sv. Justa. Prestopili smo sveta vrata, znamenje Božjega od- puščanja, in se ustavili v krstil- nici, na kraju, ki takoj spomni na sveti krst. Gospod župnik Mihael je vse birmance, ki so prižgali svoje krstne sveče in ostale, ki smo imeli tudi vsak svojo svečo, povabil, naj preko celotnega obreda obudimo D spomin na naš krst. Skupajsmo obnovili krstne obljube inprejeli blagoslov z blagoslovlje- no vodo. Iz krstilnice smo ob pesmi “S skupno pesmijo pro- simo” in prižganimi svečami romali k oltarju mučenca sv. Justa, kjer smo se odrasli spomnili naše birme, potrdit- ve Svetega Duha v našem življenju. Za vse birmance pa je bil tam poseben trenutek, saj je g. župnik blagoslovil Sve- ta pisma in jih potem izročil vsakemu posebej kot luč za na pot njihovega življenja. Vsake- ga je tudi pokrižal na čelu z žel- jo, naj Božja beseda postane živa v njihovem življenju. Pe- sem "Mogočno se dvigni nam spev iz srca" nas je spomnila, da je sveta evharistija središče življenja vsakega kristjana in nas najtesneje poveže s Kristu- som, ki ga sprejmemo pri vsaki sveti maši. V prošnji za nove duhovne poklice smo pred glavnim oltarjem skupaj moli- li molitev sv. papeža Janeza Pa- vla II. za nove duhovne pokli- ce. Romanje smo zaključili pred oltarjem Najsvetejšega. Nad njim je v čudovitem mo- zaiku Marija obdana z apostoli. Z molitvijo papeža Frančiška za jubilejno leto smo prosili Marijo, ki je Mati usmiljenja, naj ona posreduje pri Bogu za nas. J. T. Tako se glasi znana pesem Adija Smo- larja, kjer nam vsem polaga v naše de- lovne ročice in prizadevna srca sveto misel in neminljivo idejo slovenstva – da je treba delati. Treba je nekam priti, z zraka nič ne pade (no, kakšna toča tu pa tam že), brez dela nisi vreden nič, je treba delati – in to, Smolar je na- tančen v svoji meri, “kolikor se le da”, kajti drugače (Adijev transcendentni trenutek) zaviješ naravnost po eno- smerni cesti v – greh. Že od malega poslušam, kako zelo smo Slovenci pridni. Dekleta so nas (po- skušali) vzgajati v prepričanju, da nas brez delovne ročice in kuharskih moj- strovin sestre Nikoline ne bo hotel po- ročiti nihče, zmenki pa so tako podob- ni razgovorom za službo. Moja brata so poskušali vzgojiti v krep- ka mišičasta junaka, ki bi pričela “šiht” (beri: službo) po socialistično ob šestih zjutraj, četrt čez drugo uro popoldan pa bi doma (ali pri noni) že grabila se- no/gradila nov prizidek/glancala (beri: čistila do visokega sijaja) pasata – seve- da pod budnim nadzorstvom očeta, katerega mentorstvo bi brez vsake pri- pombe sprejemala. Vsaj do svojega abrahama, ko bi enemu izmed njiju morda milostno prepustil nasledstvo. Roditelji včasih živijo v pravljicah. Mi pa tudi, ko pričakujemo, da se bodo spremenili. Da moja starša gojita po- božne upe, da bo vse tako kot nekoč (beri: v idealističnem socializmu, ko so bile delavske pravice svete, ko bi tiste, ki pozabljajo s plačevanjem plač in pri- spevkov pribili na kakšen prvomajski mlaj), še nekako razumem, tako kot lahko občutim njuno globoko ra- zočaranje nad hitrostno tranzicijo Slo- venije v kapitalizem, ki jima je tik pred upokojitvijo krepko zamajal dolgo po- stavljane temelje socialne varnosti. Moja starša še vedno upata v to, da so vsi Slovenci vedno in povsod pošteni – čeprav na žalost tudi onadva doživlja- ta vedno več grenkih soočenj s kapita- lističnimi povzpetniki, ki zelo radi sto- pajo po idealistih, kot sta onadva. Mit se sesuva, a njuna vera v boljši jutri, ki hkrati posredno izraža tudi vero v mo- jo generacijo (ki je o tem precej manj prepričana), ostaja. V tem upu sta tudi vzgojila svoje otroke – čeprav sta zdaj kdaj deležna “evalvacije” svojega dela, da njuna vzgoja ni bila ravno primerna za postmilenijsko grebatorstvo in indi- vidualizem. Moji starši so med prvomajskimi praz- niki tukaj na Krasu podoživljali svojo mladost. Nostalgično sta zrla proti Grmadi, na kateri je plapolala rdeča za- stava, skozi Križ smo se vozili s hitro- stjo kolesarjev, da sta se naužila delav- ske solidarnosti, na Proseku sta se sicer spraševala, kdo neki je tovariš Valter, a ni važno, samo da je tovariš... Če se sama obstoja in realnosti nek- danje sosednje države zamejstva, Jugo- slavije, spominjam resnično megleno in predvsem skozi prizmo tihotapljenja Milk čez avstrijsko mejo in dejstvo, da sem v osnovni šoli še tudi sama učitelje klicala za “tovariše in tovarišice”, pa imajo starejše generacije precej dru- gačne spomine. Ne samo dobrih, da smo si na jasnem, kar čisto nenostal- gično poudarita tudi Fužirja starejša. Mama ne bo nikoli pozabila božičev, ki jih je morala dejansko preživeti v šolskih klopeh. A vendar, moja generacija ne bo delila občutkov ponosa ob udarniški gradnji krajevne šole ali kulturnega doma, moja generacija ne bo tekmovala, kdo bo v službi čim bolj presegel normo – moja generacija ne bo verjela, da de- jansko gradi boljši jutri z delom svojih rok in v potu svojega obraza. Moja ge- neracija ne bo altruistično žrtvovala svojih popoldnevov, ne da bi se opra- vljene prostovoljske ure vsaj vpisale v kakšen indeks neformalnega izo- braževanja. Moja generacija se bo ob navdušenju mojih staršev ob zamejski prvomajski gorečnosti samo cinično posmehnila in odšla osvežit svoje stan- je na FB z najnovejšo fotografijo prvo- majskega kresa, za katerega se jim ne bo niti sanjalo, kdo ga je postavil in – zakaj že. Tako kot mi je bila reakcija mojih staršev po eni strani otroško naivna in prisrčna, pa si nisem mogla kaj, da ob tem ne bi začutila tudi zaščitniške težnje po tem, da bi na ICTP-ju v Trstu vendarle udejanjili svojo teoretično fi- ziko in moja starša odposlali nazaj za kakšnih dobrih trideset let, v čas, ko je bilo “še vse mogoče”, ko je njuno delo še dejansko nekaj štelo. Oče je v Križu zavzdihnil: “Zdi se mi, kot da sem prišel v drug čas”. Ne samo čas, dragi oče, ampak tudi drugo in drugačno državo. Ki vaju druga in dru- gačna čaka tudi tam čez. Opažanja pupe iz celinske Slovenije, ki je v zamejstvo prispela po skrivnostnih poteh ljubezniBarbara Fužir KRASNI KRAS (12) Je treba delat'! sbeni spremljavi pihalnega orke- stra. Končno so zaplesali pod mlajem in tako lepo zaokrožili program dneva, ki se je začel s pohodom po Naravnem rezer- vatu doline Glinščice, nadal- jeval pa se je z nastopom pihal- nega orkestra Li- mena glasba “Sokol” iz Buze- ta in folklorne skupine KD Mandrač iz Ko- pra. Plesalci so se zabavali še dolgo v noč, kot vsak večer, ko je bil na vrsti ples, vsak dan z drugim an- samblom. Tudi ponedeljek, 9. maja, je minil v znamenju plesa, in sicer baletne in jazz baletne skupine SKD France Prešeren iz Boljunca. V torek, 10. maja, pa so se Dolinčani od Majence poslo- vili s podiranjem “drevesa otro- kovih pravic” in mlaja po nasto- pu pihalnega orkestra Breg. Praznik mladih, ki je obenem praznik vaške skupnosti, hitrim spremembam sveta navljub ohranja svoj originalni značaj obreda, vezanega na proslavljan- je pomladne rodovitnosti, a hkra- ti tudi vstopanja mladega človeka v to kar je nekoč predstavljalo začetek odraslega življenja. Izvor tega dolinskega rituala je sicer za- vit v temo časa, zgodovinsko se je seveda moral prilagajati potre- bam časa, tako je, recimo, v prejšnjem stoletju pridobil izra- ziti narodnoobrambni pomen, ki danes mogoče ni več tako aktua- len. Nedvomno pa je, da življen- jskost takih in podobnih običajev Doline in drugih vasi krepi iden- titeto in pripadnost skupnosti, pa naj bo to vaška ali širša. Lucija Tavčar Majenca Dolinski praznik za vse čase Foto damj@n Foto damj@n Tržaška 12. maja 2016 11 Obvestila Romanje v Medjugorje od 6. do 9. maja. Odhod avtobusa zgodaj zju traj z glavne avtobusne postaje v Novi Gorici s postankom v Rožni Dolini in nato v Kozini. Pozno po - pol dne prispemo v Medjugorje. V naslednjih dneh bogoslužje in sv. maša in vzpon na Križevac. Vra ča - mo se v ponedeljek, 9. maja. Pri - ja ve: Darko tel. 0039 3703201305 ali tel. 0481 32121; Ana 05 3022503 in pri župniku Jožetu Markuži tel. 0039040229166. Slovenski in italijanski državljani potujejo z osebno izkaznico. Jadralni klub Čupa vabi vse otro - ke, ki bi se radi približali svetu ja - dranja, na dneva odprtih vrat, ki bosta v soboto, 28. maja 2016, in v četrtek, 2. junija 2016. Otroci in starši bodo lahko spoznali jadrnico optimist, jadralsko dejavnost kluba, trenerje in sedež. Oba dni bo zbirališče ob 14. uri na sedežu kluba v Sesljanskem zalivu. Darovi Za rojansko glasilo Med nami daruje Lidija Godnik 20 evrov. Čestitke Pred nekaj dnevi je naš dragi in zaslužni podpredsednik Aldo Štefančič slavil visoki življenjski jubilej - zdravja, dobrega počutja in veselja v krogu vseh, ki ga imamo radi, mu želimo člani, prijatelji in odborniki Vincencijeve Konference. Konec niza predavanj Marko Juhant: “Vzgojitelji, glavo gor!” FINŽGARJEV DOM Finžgarjevem domu na Opčinah se je v letošnji se- zoni zvrstilo sedem preda- vanj niza “Za osebno rast, vzgojo in boljšo družbo”, vsa z vrhunski- mi predavatelji in z izredno do- brim odzivom poslušalcev. Niz se ne bi bil mogel za- ključiti bolje kot s preda- vanjem specialnega peda- goga Marka Juhanta, preda- vateljem, ki je splošno znan kot eden najbolj priljublje- nih v Sloveniji. Njegov us - peh gre pripisati temu, da je nadvse prepričljiv, kon- kreten in praktičen. Svoje izkušnje in spoznanja iz dolgoletnega dela prikazuje na preprost način, s primeri in izkušnjami, ki si jih je pridobil v dolgoletnem de- lu z otroki. Željo, da ga pri društvu Finžgarjev dom spet povabijo medse je (po- leg navdušenja nad lan- skim predavanjem) sprožila tudi njegova zadnja knjiga z na- slovom Punce, glavo gor, ki je na- menjena predvsem šolnikom (ve - činoma so ženskega spola). Ker pa predavanja v Finžgarjevem domu obiskuje zelo raznoliko poslušal- stvo in ne samo šolniki, je Juhan- tovo predavanje bilo namenjeno širši publiki in dobilo naslov Vzgo jitelji, glavo gor!. Vsi vzgoji- telji, ne samo učitelji in profesorji, V tudi starši sami niso varni predobtožbami partnerja ali starihstaršev, da so slabi vzgojitelji; isto se dogaja starim staršem, žrtvam obtožb svojih sinov ali snah. Zato imajo vsi občutek, da so stalno na zatožni klopi, njihovo delo je po- stavljeno pod drobnogled, enkrat starši, drugič javnost, vsi “bolje” vedo kot oni, kako je treba učiti in vzgajati. To povzroča frustracije in nelagodje, ki gotovo ne prispe- va k zrelemu in uravnovešenemu odnosu do otroka. Juhant pravi, da se mora vsak vzgojitelj sicer zavedati odgovor- nosti svojega poslanstva, a mora biti tudi ponosen na svoje delo in se ne pustiti pogojevati od raznih zunanjih pritiskov. V šolskem am- bientu so to večkrat starši, ki gro- zijo z advokati, v družinskem oko - lju pa iz prevelike skrbi starši in stari starši preprečujejo otrokom, da bi si pridobili izkušnje oziroma čut odgovornosti (ne dopustimo jim, da bi se sami lotili kakega de- la, tako da si nazadnje petnajstlet- nik ne zna sam pomagati pri os - novnih aktivnostih, ki bi ga dela- le samostojnega). Vzgojiteljem svetuje, naj otrok ne “zavijajo v vato”; naj jim omo- gočajo izkušnje. Izkoristijo naj pravi trenutek, ko so ti postavljeni pred težje izzive in so zanje še mo- tivirani (npr. držati v rokah škarje, se naučiti kuhanja, itd.). Ne sme- mo jim govoriti, da tega še ne zmorejo, ampak jim dati prilož - nost; s tem krepimo njihovo sa- mopodobo in jih opremimo z močjo, ki iz nje izhaja. Obenem morajo biti vzgojitelji in starši in- formirani, posebno ko imajo opra viti z najstniki, katere so naj- novejše oblike zavajanja ali izko- riščanja mladoletnikov, da jih za- radi neosveščenosti določene situacije ne presenetijo (da zna- jo npr., odkriti, če njihov sin ali hči kadi, uživa alkohol ali uživa droge). Marko Juhant izhaja iz širokega teoretičnega in prak- tičnega pedagoškega znanja in se ne boji iti proti toku glede nekaterih vprašanj: npr. glede splošno razširjenega negativ- nega mnenja do šolnikov, ali pa glede permisivizma v vzgoji, ki je škodljiv in še vedno priso- ten (Juhant pravi, da se je le “skril”); ne boji se opozoriti na kvarne posledice, ki jih ima lahko novi zakon o nasilju v družini (v Sloveniji) in ki po- stavlja na isto raven npr. prepo- ved staršev, da bi otrok preko- merno uporabljal splet, z ob - rav navo hudega nasilja npr. vin- jenega moža nad ženo; je tudi ja- sno kritičen do stališč “teorije spola”, ki trdi, da je spol pri otro- cih le “stvar izbire” in vzgoje. Ob koncu letošnjega ciklusa pre- davanj je mnogo rednih poslušal- cev ugotovilo, da so od vsakega predavatelja slišali vsaj nekaj iz re - dno koristnih misli, ki so jim lah- ko v oporo in v vodilo. Organiza- torjem se zanje zahvaljujejo in izražajo željo po tem, da bi s ci- klusi predavanj še nadaljevali. Letošnje dejavnosti Društva Finžgarjev dom pa se v tej sezoni nikakor še niso zaklučile: že v ne- deljo, 15. maja bo npr. na sporedu VESELI DRUŽINSKI PRAZNIK, na katerega so vabljeni vse mamice, očki, nonice in sploh cele družine, posebno pa otroci. Na- stopajo: otroška pevska skupina Vesela pomlad (vodi Andreja Štu- cin Cergol); otroška igralska sku- pina Mali telego (tečajniki Radij- skega odra) s skeči in igrico ZLATA RIBICA (avtorica Lučka Peterlin) ter znana ČARODEJKA KARLY ANN! L. A. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi na celovečerni koncert APZ TONE TOMŠIČ Univerze v Ljubljani dirigentka Jerica Gregorc Bukovec nedelja, 15. maja, ob 20.30 v cerkvi sv. Ivana v Trstu Foto Henrik Sturman Videmska / Aktualno12. maja 201612 Predsednik društva Naše vasi od občine zahteva “spoštovanje jezika” V Tipani hrvaščina namesto slovenščine ed nedavnim zasedan- jem Deželnega sveta je svetnik SSk Igor Gabro- vec predložil interpelacijo v zvezi z javno uporabo slovenščine v občini Tipana, kjer je slovensko društvo, na podlagi izrecne zahte- ve po slovenskem dopisovanju, dobilo od župana dopis, ki s slo- venščino skorajda nima opravka, je pa polno hrvaških izrazov in ce- lo stavkov. Tako grobe napake in zamenjave s hrvaščino so nedopu- stne za uradno dopisovanje občine, ki spada v območje zaščite slovenske manjšine in ki je v tem smislu tudi deležna predvidenih prispevkov na podlagi zaščitnega zakona, je povedal deželni svetnik SSk. Na Gabrovčevo vprašanje je odgo- varjal pristojni odbornik Gianni Torrenti. Povedal je, da je Dežela v domeni in s privolitvijo Paritet- nega odbora predlagala ustanovi- tev deželnega urada za slovenski jezik. Ta služba naj bi razpolagala z dovolj kvalificiranim osebjem in naj bi imela nalogo koordinacije t. i. okenc, ki se nahajajo na celot- nem območju, kjer se izvaja zakon 38/2001. Odbornik je poudaril, da imata obe odločitvi namen smo- trnejše uporabe sredstev in da se bomo na tak način izognili spo- drsljajem, kakršen je bil tisti v Ti- pani. Nedopusten odnos tipajske občin- ske uprave, z županom Claudiom Grassatom na čelu, do slovenščine je javnosti razkril predsednik do- mačega kulturnega društva “Naše vasi” Marko Ternovec. “Na začetku novembra lanskega leta – je napisal Ternovec - smo občinsko upravo za prispevek za svojo institucionalno dejavnost naslovili pismo v slovenščini. Prvi odgovor smo dobili le v italijan- skem jeziku, in to z javnim aktom, s kršitvijo 7. člena zakonskega pra- vilnika 38/2001, saj je bilo ime društva napisano brez uporabe slovenskih pravopisnih znakov, ki jih izrecno predvideva zakon. Ker pa je na podlagi istega predpisnika M slovenski manjšini priznana pra-vica do rabe slovenščine v odno-sih s krajevnimi oblastmi, sem od- govor upravičeno prosil v sloven- skem jeziku. Dobili smo, s skoraj dvotedenskim zastarelim datu- mom, od župana uradno podpi- san sestavek, toda na žalost, v težko razumljivem, nepoznanem slovanskem jeziku, ki je poln slov- ničnih hrvatizmov, ima v njem le nekaj nametanih slovenskih izra- zov. Uradno, pa naj bi bil ta jezik slovenski, slovenščini pa niti od daleč ni podoben, niti makaronski slovenščini ne! Vsekakor oblju- bljene denarne podpore za izved- bo dveh božičnih koncertov še ni- smo bili deležni. Poleg Božiča je mimo že Velika noč…” Po Ternovcu je nerazumljivo dej- stvo, da oseba, ki je pri tipajski občini odgovorna za slovensko okence, “našega jezika sploh ne pozna in tu ni le govora o beletri- stiki oz. tiskarskih škratih - saj smo to lahko sami preverili iz javnega pisnega sestavka”. Sam Župan pa za TV Koper - Primorska kronika (13.4.2016) kot tudi za RTV Slove- nija, arogantno izjavlja, da uslužbenka “daje odgovore v slo- venskem jeziku in govori sloven- ski jezik”. Res škoda, da v reportaži navzoča uslužbenka dvojezičnega urada ni želela dati izjav, ker bi se lahko vsi prepričali o županovem predrznem laganju pred javnostjo. Če bi Tipajska Občina uporabljala le Googlov spletni prevajalnik, bi bil resultat gotovo veliko boljši, vsaj ne bi bilo v njem hrvaških izrazov in bi imeli res “brezplatno pokroviteljstvo…” (citat iz prispe- lega pisma). Čisto pred kratkim, smo ob povpraševanju za dovol- jenje pri anketiranju dobili od župana podpisan enostavčen se- stavek, ki je v celoti sramotno v hrvaškem jeziku in katerega nava- jam: “Vas obveščamo da je Večsto- penjski Zavod v Čenti dal dovol- jenje Vašoj prosidbi”. Župan Clau- dio Grassato je to podpisal kot slo- venski prevod: slovenščino je spre- menil v grdo spako! ” Predsednik kulturnega društva Naše vasi še poudarja “Groteskni rezultat prevajanja pa ni zastonj, saj občinska uprava razpolaga z dodeljenimi deželnimi sredstvi na podlagi zakona 38/2001, ki znašajo za leto 2014 35.000 evrov (sklep občinske uprave št. 22, 16.04.2014) in prav isto vsoto za leto 2015 (sklep št. 31, 29.04.2015). Tipajska občinska uprava pa se je deželi FJk tudi pi- sno obvezala, da bo ob dodelitvi sredstev imela ”kvalificiranega uslužbenca izbranega v dogovoru z drugini Ustanovami (npr. Inšti- tut za slovensko kulturo iz Špetra) ”, katerega naloga naj bi bila “pi- sno in ustno poročanje z občani… razširitev spletne strani z uporabo slovenskega jezika”. Na žalost, ker zaposlena oseba slovenščine sploh ne pozna, smo dobili le hrvatizem “web stranico” in nič več! ” In to ni vse. “Že drugič zapored – je napisal Ternovec - smo prebi- valci občine Tipana dobili kole- darski informativni razpored za odvoz smeti, za katerega skrbi podjetje AET2000, ki obratuje v skladu z občinsko upravo, saj je na večbarvni tiskovini, na skorajda vsaki strani, prisoten tudi tipajski grb, za katerega uporabo obstajajo tudi stroga pravila, čeprav zgleda, da se župan vede, kot da bi padel z oblakov, če ni v njem slovenske- ga jezika. Večjezični vodnik za leto 2015/16 vsebuje informacije v pe- tih jezikih, od katerih je edini slo- vanski jezik le mešanica med hrvaščino in srbščino. Za leto 2016/17 smo lanski podobno brošurico pravkar dobili: tokrat je sestavljena iz sedmih najra- zličnejših jezikov, srbo-hrvaščini in furlanščini se je pridružila še ki- tajščina”. Ternovec zaključuje: “Ker smo v teh krajih Slovenci doma že več kot tisočletje, bi prosili za spošto- vanje našega jezika in naše sloven- ske kulture tudi od tistih ljudi - še posebno z javnimi funcijami -, ki so se tu naselili le pred par leti”. U. D. Spomini nekdanjega svetnika Slovenske skupnosti odv. Draga Štoke Potres v Furlaniji je pred 40 leti prizadel tudi našo narodno skupnost eželni svetnik in politični tajnik Slovenske skupno- sti Igor Gabrovec se je v torek v Rimu udeležil uvodne spo- minske pobude ob 40-letnici silo- vitega potresa, ki je 6. maja 1976 zahteval skoraj tisoč mrtvih pod ruševinami, veliko ranjencev in podrtih hiš in poslopij. V krajih, kjer zgodovinsko živi slovenska narodna skupnost, je potres priza- del mnogo vasi in naselij v Be- nečiji, Terski dolini, Reziji in Ka- nalski dolini, delno tudi kraje na Goriškem, predvsem v krminski občini. Obnova porušenega ob- močja je terjala veliko dela, tako s strani prizadetega prebivalstva kot Občin samih, Pokrajin in Dežele Furlanije-Julijske krajine. Obnova porušenih mest in vasi predstavlja sijajen primer hitrega in učinko- vitega odzivanja prizadete skup- nosti, ki je v najtežjem trenutku strnila svoje vrste, z lic pobrisala težke solze in se z vsemi močmi lotila obnovitvenih del. Državna in deželna politika sta takrat do- D kazali, da je sodelovanje možno inda je preseganje notranjih razprtijobvezno, zlasti ko gre za skupno kljubovanje izrednim razmeram. V deželnem svetu Furlanije-Julij- ske krajine je bil v tistem času za SSk Drago Štoka, ki se tragičnega potresa takole spominja: »Središče potresa je bilo v Karniji, blizu Hu- mina, Glemone v furlanskem je- ziku. (…) V deželnem svetu smo odprli novo poglavje. Od 6. maja dalje, vse tja do junija 1988, ko sem zapustil svetovalske klopi, je bil glavni predmet debat, odločanj, razprav in zakonov v bi- stvu le potres in vse, kar je njemu sledilo. Tudi problemi slovenske narodne skupnosti, njih postop- nega in globalnega reševanja, so stopili v ozadje, so morali stopiti v ozadje pred tako veliko tragedi- jo, kot je bil potres in vse, kar je bilo z njim v zvezi. (…) Z vso na- glico (zasedali smo praktično noč in dan) smo se lotili obnove po- tresnega področja. Ni bilo lahko, vsaj v začetku ne. Treba je bilo odločiti se za take posege, ki bodo res učinkoviti, pravočasni, ta- kojšnji. (…) Obnova vasi pod Ma- tajurjem je potekala mirno, po- tem ko smo v deželnem svetu zav- zeli splošno stališče, da morajo va- si, naselja in zaselki ohraniti po- dobo, ki so jo imeli pred potre- som. To je veljalo tudi za Kanalsko dolino in za gorate predele v Kar- niji. Popotresna obnova po- rušenih hiš, vasi tovarn, cerkva, gradov je trajala mesece, leta, po- nekod tudi skoro desetletje. Toda Furlanija je bila končno le obno- vljena tako, kot so si želeli priza- deti prebivalci, kot so si zamišljali strokovnjaki pravilnih pogledov in kot smo si zamišljali in hoteli tudi mi, deželni svetovalci, ki smo skušali vse svoje znanje in moči usmeriti le v korist prizadetega prebivalstva. « Slovenska skupnost se hvaležno spominja in klanja vsem, ki so so- delovali pri obnovi porušene Fur- lanije Tiskovni urad SSk Občina snuje nove turistične načrte v Ovčji vasi Za otroke tudi lesene koče ob smučarskih progah aja lani se je v občini Naborjet-Ovčja vas odvijala konzultacija volivcev v zvezi z morebitno ureditvijo smučarskih prog za otroke v kraju med Ukvami in Ovčjo vasjo, kjer so v preteklosti obratovale vlečnice. Takrat se je govorilo, da bi si tam želeli ure- diti sistem za umetno sneževanje; tekoče trakove in/ ali manjše vlečnice; stavbo za morebitno smučar- sko šolo; stranišča in zimska in poletna igrišča za otroke. Na- povedano je bilo, da je za celoten poseg bi- lo na razpolago 700.000 evrov. Polovi- co teh sredstev naj bi vložila dežela Furlani- ja-Julijska krajina, ostalo polovico pa sa- ma občina Naborjet- Ovčja vas. Od 367 vo- livcev, ki so se konzul- tacije udeležili, se je takrat približno 90% izreklo za in približno 10% pro- ti. Pred kratkim je župan Boris Pre- schern natančneje pojasnil, da bi tam naborješko-oška občin- ska uprava nameravala urediti nekatere manjše koče za otroke M – tudi z manjšim hlevom zživalmi. V teh kočah naj bi seotroci lahko ukvarjali z dejav- nostmi, kot so rokodelstvo, ku- harstvo ali enostavno barvanje. Poleg koč naj bi pozimi delovali tudi tekoči trakovi za smučanje. Po Preschernu projekt naj bi bil povezan s teritorijem in z nara- vo. Župan poudarja, da ne bi hotel, da bi prišlo do nove turi- stične infrastrukture, ki naj bi bila podobna že obstajajoči trbiški infrastrukturi s sanka- liščem in napihljivimi igrali. V okviru splošne turistične po- nudbe v Kanalski dolini naj bi tako nastalo nekaj novega. Po enem letu je začetek potreb- nih del vsekakor še vedno od- visen od dejstva, ali bo nabor- ješko-oška občinska uprava raz- polagala z vsemi pogoji za to – še posebej ali ji bo uspelo skle- niti dogovor z lastniki vseh v projekt zaobjetih zemljišč. Tre- nutno delajo prav na rešitvi tega vprašanja. Prav zaradi tega niso do zdaj določili točnega kraja, kjer naj bi nastale nove infra- strukture. Luciano Lister Jurjevanje goriških skavtov SZSO “V skavtski obljubi je ves program našega življenja” ŠTANDREŽ bljube goriških skavtinj in skavtov so 1. maja le- tos potekale v Štan- drežu. Ob lepem vremenu bi se sicer zbrali na Jeremitišču, zara- di muhastega vremena pa so se kar številni člani Slovenske za- mejske skavtske organizacije po- poldne zbrali kar v cerkvi sv. An- dreja apostola. Mašo, ki se je končala z blagoslovom rut, je daroval duhovni asistent msgr. Renato Podbersič. “Ako me kdo ljubi, bo skavtske besede spol- njeval in tam je zagotovilo, da bosta Oče in Jezus pri njem”, je mašnik uvodoma 'parafraziral' nedeljski evangelij ter ga ponu- dil mladim udeležencem. V ho- miliji je poudaril, da je skavtska obljuba “tako bogata, da lahko mirno rečemo, da je v njej ves program našega življenja”. Čast O je “človekovo prvo življenje, častpomeni, da si to ti, ki živiš; čenimaš te časti, nisi nič vreden. Človek, ki ne drži besede, ni nič vreden”. Čast ni v imenu, ki ga nosimo, ali v nazivu, ampak “čast prihaja iz srca. To, kar sem jaz, to je moja čast”. Obljubiti pri svoji časti pomeni obljubiti pri samem sebi. “Obljubljamo z besedo. Bog ustvarja svet z be- sedo, ne z drugimi dejanji. Jezus nas odrešuje z besedo. Drug z drugim prihajamo v stik z bese- do, ne s 'telefoninom'. Beseda izvira iz živega človeka, iz moje časti, kajti moja beseda sem jaz, moja čast sem jaz... Ljudje smo iz enega kosa”. Zvestobo našim obljubam in besedam naj nam prvi dan v Marijinem mesecu iz- prosi naša nebeška Mati! Pri obredu so skavti seveda lepo peli in sodelovali s primernim molitvami. Po maši je šest volčičev in voljuljic ter sedem izvidnikov in vodnic prvič obljubilo, vsi drugi skavti pa so - kot veleva tradicija - svojo obljubo svečano obnovili. Načelnik Milko Di Battista je or- ganizacijo priporočil družinam in sploh molitvi celotne naše skupnosti, da bi naslednje leto stopilo v skavtsko družino še več otrok. Voditelji so nato napove- dali datume poletnih taborov in oznanili, da bo konec skavtske- ga leta potekal 28. maja na Jaz- binah. Ker je vreme zdržalo, so skavtje priredili sproščen in živahen 'taborni ogenj' s pesmimi in skeči kar na ploščadi pred cer- kvijo, klice in pesem slovesa pa na dvorišču župnišča. / DG Slovenija 12. maja 2016 13 Sloveniji še kar naprej poteka burno in raznoliko dogajanje, ki je pretežno namenjeno merjenju vpliva in dokazovanju “resnic” dveh po- litičnih opcij oziroma blokov, ki v ideo- loškem in političnem pogledu delita naš narod in državo. Opozicija, ki jo še ved- no najbolj navdihujeta Janez Janša in njegova stranka SDS, vlaga v parlamen- tarno proceduro veliko predlogov in po- bud, med katerimi je največ koristnih, vendar jih koalicija, ki ima v državnem zboru večino, vse po vrsti zavrača. Tako je bila zavrnjena pobuda za razpis refe- renduma o tem, koliko migrantov oz. beguncev bi bili naši volilci morda pri- pravljeni sprejeti in jim dati status ena- kopravnih državljanov. Poslanci vladnih strank so zavrnili tudi opozorilo pred- sednika države Boruta Pahorja, ki je tudi vrhovni poveljnik vojske, da je ta v vseh pogledih v zelo slabem stanju in da zato tudi ne uresničuje svojih obveznosti in zavez v zvezi Nato. Predlagal je odobri- tev nekaj milijonov dodatnih sredstev za financiranje najnujnejših potreb voj- ske, da bi ta lahko postala dovolj opera- tivna v čedalje bolj težkih in negotovih mednarodnih razmerah. Bil je zavrnjen, češ da državni proračun ne dovoljuje sprememb. Tako mnenje pomeni predv- sem izziv in svojevrstno zaušnico zvezi Nato, upoštevaje, da je Slovenija članica te organizacije. Na političnem prizorišču se dogaja, da opozicija in velik del t. i. civilne družbe izvajata vlogo, kakršna je običajna in tu- di obvezujoča v državah s parlamentar- no demokracijo, sedanja oblast pa se z omenjenimi deli družbe sploh noče po- govarjati ter uresničuje politiko, ki izha- ja iz njenega mnenja o državi. Nekateri ocenjevalci razmer celo zatrjujejo, da aktualna vlada Mira Cerarja ni sposobna opraviti nobene refor- me, njen cilj naj bi bil zgolj ta, da ostane na oblasti. Nastajajo različne teorije in mnen- ja o tem, po kateri poti bo oz. naj bi krenila Slovenija v svojo pri- hodnost. Ali smo Slovenci za sa- mostojnost in utrjevanje sedanje ureditve ali pa bomo morali pri- stati na njen razkroj in uvedbo no- ve ureditve, najbrž nekakšnega novodobnega socializma. Brigad- ni general Tone Krkovič je v jav- nem pismu, poslanem državne- mu poglavarju Borutu Pahorju, vsem slovenskim politikom, pred- stavnikom civilne družbe, medi- jem in vsem državljanom, vse pozval “naj nemudoma pri čnejo z demokra- tičnimi pobudami in postopki za ukini- tev 27. aprila kot državnega praznika in simbolnega dneva upora oz. uporništva slovenskega naroda. 26. aprila leta 1941 namreč ni bila ustanovljena Osvobodil- na fronta, pač pa Protiimperialistična fronta, ki je na isto raven sovražnikov, kot sta bili, denimo, Nemčija in Italija, postavila tudi Anglijo in Francijo. No- benega dvoma zato ni, da si dejansko in pregovorno uporništvo slovenskega na- roda zasluži in potrebuje svoj simbolni dan, ko se spomnimo in poklonimo Vsem dogodkom v zgodovini upor- ništva, ki si to zaslužijo. Simbolni dan pa ne more in ne sme biti dan, ko je bil neki sestanek s ponarejenimi zgodovin- skimi dejstvi, ki so že dolgo znana. 26. aprila leta 1941 je bil sestanek Dru štva prijateljev Sovjetske zveze, ki je v tistem času predstavljalo zelo majhen del slo- venskega naroda. In še enkrat, ta druščina se ni uprla z orožjem okupa- torju, ko je ta napadel našo domovino, ampak je to storila dva meseca kasneje, ko je okupator napadel Sovjetsko zve- zo”. Tone Krkovič je v omenjenem pi- smu, ki pa ga provladni mediji niso ob- javili in tudi predsednik države Borut Pahor se nanj ni odzval, še zapisal: “V življenju me najbolj od vsega prepričajo rezultati. Zato nove simbolike ne bi iskal v posameznih fazah osamosvojitvenega procesa, temveč v zaključkih, ki so kro- na vsenarodnega upora in osvobajanja tuje ideologije in vojske. Na tej osnovi bi lahko bil ta simbolni dan 25. oktober, dan v letu 1991, ko je morala poražena agresorska vojska, ki je bila spočeta v krvi revolucije, za vedno zapustiti Slo- venijo. Po tisoč in več letih tujih vojsk, gospostev in ideologij smo bili prav omenjenega dne, to je 25. oktobra leta 1991, prvič zares svobodni. To za sloven- sko državo zdravo uporništvo moramo praznovati!” Ideološko in politično opre- deljeni mediji so zamolčali tu- di prof. Justina Stanovnika, ideologa in enega najpomem- bnejših voditeljev društva No- va slovenska zaveza. On se zav- zema “za skupni svet prebuje- nosti, za očiščeno dvajseto sto- letje, pa za veliko čistih sloven- skih stoletij”. Slovenci smo na- rod dveh spominov. Ali različnost teh spominov še do- voljuje skupno državo ali pa je njuna različnost tako velika, da skupno državo izključuje. To je torej vprašanje. Vendar se je po mnenju prof. Justina Stanovnika treba vprašati, “ali je interes za skupno državo sploh tolikšen, da bi s skupnim izho- diščem obeh spominov in njunim do- govorom, našo državo še naprej imeli”. Mediji so bili povsem odprti pri po- ročanju o nastopu ljubljanskega župana Zorana Jankovića ob praznovanju 1. ma- ja na ljubljanskem Rožniku. Menil je, “da je čas, da iščemo novo družbeno ureditev. Ureditev, kjer bomo spoštovali sočloveka, vsako živo bitje, kjer bomo imeli dober odnos do narave, kjer bomo tovariš eden drugemu, in dobri sosedje. Upoštevajmo, da je propadel komuni- zem, propadel je samoupravni sociali- zem in tudi kapitalizmu ne kaže dobro”. Čedalje odločnejša, vendar stvarna, po- stajata vloga in glas katoliške Cerkve. Ljubljanski nadškof metropolit Stani- slav Zore je slovenskim katoliškim izo- bražencem obrazložil svoje prepričanje, “da se je treba z oblastjo pogovarjati, ne pa se ji udinjati”. Medtem pa slovenski katoliški tednik Družina proslavlja 65- leto izhajanja z izvajanjem “Nedelje Družine”. Uredniki in časnikarji Druži - ne so v pismu javnosti zapisali, “da pra- va krščanska družina ne more in tudi ne sme biti brez verskega tiska, tudi zaradi tega, ker le-ta prinaša vsebine, ki jih ne boste mogli prebrati nikjer drugje”. Od- govorni urednik Družine Franci Petrič je o poslanstvu tega tednika napisal ko- mentar, v katerem tudi ugotavlja, “da Družina prinaša upanje, sočustvuje in tolaži, vedri nebo in preganja temne oblake”. Pisatelj in akademik Alojz Re- bula pa je v polemiki z nekim dopisom anonimnega pisca poudaril, “da je Dru - žina list, ki ga berejo Slovenci po vsem svetu bolj kot pa uradni dnevnik Delo, ki pa tudi ne izhaja v dosti večji nakladi kot Družina”. V komentarju, ki jih vsak teden objavlja v Družini, je še sporočil, “da je Družina edini slovenski list, ki mu gre za celotno panoramo slovenstva, vključno zamejskega in zdomskega”, Posredujemo še informacijo, ki jo je mo- goče razumeti kot opozorilo in poziv k ukrepanju. Zadnji popis Inštituta za jav- no zdravje je pokazal, da je v Sloveniji okoli 105 tisoč sladkornih bolnikov, šte- vilo pa se hitro povečuje. Veliko ljudi namreč leta in leta trpi z znaki omenje- ne bolezni oz. diabetesa, vendar zdrav- nika, ki bi bolezen ugotovil, ne obiščejo. V inštitutu za javno zdravje predvideva- jo, da bo v Sloveniji do leta 2030 zaradi sladkorne bolezni trpelo že 8.9 odstotka vseh prebivalcev. Sladkorna bolezen to- rej ni več samo bolezen posameznikov, ampak postaja velik finančni in zdrav- stveni problem za vso državo. Marijan Drobež V tiri leta je trajalo, da so v Aj- dovščini dobili vsa dovoljenja za gradnjo novega logističnega središča, ki so ga nato zgradili v šestih mesecih. Sliši se neverjetno, a občinska in državna birokracija sta vrsto let po- stavljali ovire za stavbo, kjer bo v in- dustrijski coni delalo v tem trenutku 60, kmalu pa še več zaposlenih. Po petih letih so aprila končno slove- sno prerezali trak in odprli skladiščno-prometno sre- dišče Codognotto. Gre za sa- mostojno podružnico itali- janskega matičnega podjetja, ki je dobilo partnerja v dol- goletnem uspešnem podjet- niku Antonu Kobalu. Iz nje- govega podjetja Siltoni je lani nastalo podjetje Codognotto, v katerem ima istoimenska italijanska multinacionalka tričetrtinski delež. Direktor in solastnik podjetja Anton Kobal je zadovoljen, da so slednjič odprli stavbo, ki ima tloris, velik 1600 kvadrat- nih metrov, pet nakladalnih ramp in 700 kvadratnih metrov pi- sarn. “Dejavnost bomo širili. Naši glavni partnerji so v Italiji in predv- sem v Franciji. Delamo veliko na zbirnih pošiljkah in skladiščenju ca- rinskega in necarinskega blaga. Ima- mo tudi vedno več naročil kontej- nerjev, v glavnem za tuje partnerje, ki prihajajo v Luko Koper. Mi nam- reč poskrbimo za carinjenje, skla- diščenje in dostavo blaga do končnih uporabnikov”, je povedal Kobal. Na vprašanje, ali je formula uspeha v najnižji ceni, pa odgovori: “Nismo vedno najcenejši, saj dela- mo predvsem na kakovosti”. Nova stavba, v katero so z razpisi že povabili nove sodelavce, stoji tik po- leg znanega ajdovskega mednarod- nega podjetja Bia Separations blizu priključka na avtocesto. Kraj se ime- nuje Mirce, kjer je tudi arheološko najdišče iz rimskih časov. Tudi pred 1850 leti je ob rimski cesti, ki je po- vezovala Apeninski polotok s Podo- navjem, na Mircah stala antična poštna in tovorna postojanka. Ime- novala se je Mansio Fluvio Frigido. Na znanem zemljevidu rimskega im- perija iz 12. stoletja je označena tudi rimska tovorna postojanka v da- našnji Ajdovščini (na fotografiji je označena na poti med današnjim Oglejem in Ljubljano). Počasi se je iz te postaje razvila Ajdovščina ozi- roma rimsko obzidno mesto Kastra, ki se je v svetovno zgodovino zapi- sala zaradi bitke pri Mrzli reki, ko je krščanski cesar Teodozij zmagal s po- močjo čudeža – vipavske burje. V la- tinščini se je utrdba imenovala Ca- strum ad Frigidum Fluvium. Pot med Italijo in Panonijo je ostala ista tudi po propadu Rima, čeprav je središče doline postal Križ, kot ljudje imenujejo nekdanji Sveti danes pa Vipavski Križ. Prometno središče pa se je na Mircah ponovno razmahnilo pred dobrimi stotimi leti, ko so vipavski gospodarstveniki in politiki slednjič izposlo- vali in delno financirali iz- gradnjo Vipavske železni- ce. Železniška postaja na Mircah, ki danes sameva, je postala vipavsko okno v svet. Podobno okno v svet je stoletje kasneje postala avtocesta, ki je tako kot rimska in srednjeveška ce- sta povezala Ljubljano in Gorico. Ob priključku nan- jo danes stoji nov transpor- tno-logistični center. Kot da bi se zgodovina ponovila, le da danes na- mesto kočij natovarjajo tovornjake. Tino Mamić Š Kjer so nekoč pretovarjali Rimljani Novo logistično središče v Ajdovščini Nadškof Zore prepričan, “da se je treba z oblastjo pogovarjati, ne pa se ji podrejati” Bo Slovenija zaradi političnih razprtij razpadla? etošnji niz pomlad- no-polet- nih kulturnih dogodkov smo v Kulturnem društvu Stanko Vuk Miren-Ore- hovlje pričeli z združenim kon- certom dveh pevskih sesta- vov. V dvorani Gnidovčevega doma na Mirenskem Gra- du se nam je najprej predstavil Moški pevski zbor Srečko Kumar iz Kojskega v Brdih. Njihov repertoar je segal od slo- venskih ljudskih pesmi do skladb iz pra- voslavne literature, kar se sklada z željo pevcev po izvajanju novejše in zahtev- nejše zborovske literature. Zbor je nastal leta 1977, od takrat se intenzivno ude- ležuje kulturnega življenja v Brdih in okolici. Redno nastopa na reviji briških zborov v Medani in na drugih pevskih revijah ožje Goriške ter širše Primorske regije. Sodelovali so tudi kot demonstra- torski zbor na zborovodskem tečaju v Novi Gorici. Poleg nekaterih novih čla- nov se v letošnji sezoni predstavljajo z novim zborovodjem Bogdanom Kral- jem. V nadaljevanju večera so nam svoje delo v letošnji pevski sezoni predstavile pevke in pevci Goriškega komornega zbora. Re- pertoar je prav tako vseboval ljudske mo- tive in avtorske skladbe. Izvedli so tudi dve priredbi skladb, ki jih je napisal nji- hov zborovodja Walter Lo Nigro. S tem želi zbor pokazati odprtost do novih, svežih glasbenih projektov, saj se je sam oblikoval pred tremi leti pod vodstvom zborovodkinje Mateje Černic in združuje pevce iz Nove Gorice ter okolice. Razpon njihovih skladb sega od renesančnih motetov do sodobne zborovske glasbe, tako sakralne kot posvetne. Poleg tradi- cionalnega petja a cappella, so v lanski sezoni nastopili skupaj z instrumentalno zasedbo pri iz- vajanju Schu- bertove maše v G-duru za zbor, orkester in soli- ste. Oba zbora sta nam pokazala veliko mero pevske zagna- nosti in želje po muziciranju. Pevci so s svo- jim nastopom izrazili nujnost po ohranjanju ljudskih in klasičnih, slovenskih ter tujih zborov- skih skladb in zanimanje za zahtevnejšo ter novejšo literaturo. Poslušalci, organi- zatorji in nastopajoči smo z uspehom koncerta zadovoljni. Želimo si, da bi se v prihodnosti naše srečanje še ponovilo. Andrej Brešan L KD Stanko Vuk Miren-Orehovlje Za zaključek sezone koncert Goriški komorni zbor MoPZ Srečko Kumar iz Kojskega Msgr. Stanislav Zore Tržaška / Aktualno12. maja 201614 NATUROPATSKI NASVETI (107)Erika Brajnik HITRE VREMENSKE SPREMEMBE IN IMUNSKI SISTEM V črevesni sluznici najdemo sisteme za nadzor, kot so sevi probiotikov in limfociti, imunoglo- bulin A (IgA), Peyerjeve ploščice in celice M. V tej sluznici se nahaja sedež naše imunosti, zato jo je vredno negovati in pravilno krepiti. Čreve- sna sluznica, ki je zelo tanka, saj meri 0,25 mm, deluje kot pregrada med odpadnimi produkti zaužite hrane, med katerimi lahko najdemo tu- di patogene bakterije (v blatu), in notranjostjo našega telesa (kri). Ta pregrada mora biti zelo učinkovita pri absor- pciji in zelo varna v obrambi pred strupi, zato je zelo pomem- bno, da je zdrava. Ti obrambni sistemi so zelo pomembni, saj morajo delovati 100%, da v naše telo prepusti- jo prave snovi in ne toksinov. Zelo pogosto se zaradi napačne prehrane, ter- mičnih nihanj, stila življenja ali stresa zgodi, da ta pregrada ne delu- je dobro in dopušča, da skoznjo preide veliko število molekul, tudi tiste škodljive, kar pa lah- ko privede do izbruha številnih bolezni. Ena najpogostejših je sindrom razdražljivega čreve- sja. Črevesna stena je zgrajena iz več plasti: sluz- nice, podsluznice, mišične plasti in seroze, sluz- nica pa je sestavljena iz epitela, ene plasti celic, ki ležijo na plasti sluzi. Poleg tega ima številne resice, ki v višino merijo od 0,1 do 0,8 mm. Ta resasta razporeditev znatno poveča funkcional- no (absorpcijsko) površino tankega črevesa, ki presega 100 kvadratnih metrov, z upoštevanjem robov pa doseže celo 500 kvadratnih metrov. Črevesne resice imajo sposobnost premikanja in na ta način povečujejo površino črevesja za približno 8-krat v primerjavi z gladko površino. Površina resice je prekrita s črevesnimi žlezami, celicami sluznice in celicami M. Tanko črevo ima prebavno in absorpcijsko funkcijo in prav v njem ima svoj sedež tudi imunski sistem – v tej tanki pregradi bakterij, ki v primeru dobrega delovanja in normalne absorpcije normalno iz- vaja apsorbcijo brez nastanka raznih vnetij ali vdora patogenih bakterij v kri. Ta mehanizem mora delovati brezhibno, saj samo na ta način zagotovimo telesu ustrezen imunski odziv. Celice M so visoko specializirane celice, naloga katerih je, da ohranjajo imunsko toleranco, torej ima- jo nalogo, da prido- bivajo antigene iz okolja in jih izročajo limfocitom. So naj- pomembnejše, saj igrajo pomembno vlogo v imunskem sistemu, vendar so nepoznane, saj jih je težko preučevati; nahajajo se namreč v sluznici črevesja. Edina možnost preučevanja je z odvze- mom vzorca tkiva živih osebkov, kar pa je zelo zapleteno. Enostavneje povedano, naloga teh celic je, da prepoznajo obolele celice od zdra- vih. In prav v tem je čar, saj probiotiki spodbu- jajo imunski sistem, da je vedno močnejši. Da povzamemo: temperaturna sprememba vpliva na žleze, delovanje žlez je povezano z imunskim sistemom, več kot polovica celic imunskega sistema se nahaja v črevesju! Iščimo zdravje! / konec www.saeka.si Srečanje s prof. Aldom Fabrisom v TKS 360 Etika komuniciranja v današnjem času tika in komunikacija sta pojma, ki se na načelni ravni zelo pogosto posta- vljata drug drugemu ob bok, čeprav sta si v realnem življenju večkrat močno narazen. Etika komunikacije postaja, posebno v današnjem svetu, v katerem nas količina informacij prepla- vlja, nujni pogoj za sožitje. Etika komunikacije je s tega vidika dober način sporazumevanja in kakovostnega dialoga. O tem je prepričan filozof Adriano Fabris, ki je prejšnji teden v Tržaškem knjižnem središču predstavil slovenski prevod svoje knjige s tem preprostim, a zagonetnim naslovom “Etika komunikaci- je”. Tržaška predstavitev prevo- da Fabrisovega dela v sredo, 4. maja, je bila nekakšna “predpre- miera” pred ljubljansko predsta- vitvijo v četrtek, 5. maja. Sloven- ski prevod dela “Etika komuni- kacije”, za katerega je poskrbel Tržačan Jurij Verč, je izdala za- ložba Družina. Uvodna beseda je pripadla Deanu Komelu. Med pobudniki tržaškega srečanja s Fabrisom je bil ob Tržaškem knjižnem središču tu- di študijski center Jacques Mari- tain. Njegov direktor Luca Grion je uvedel pogovor s Fabri- som, ki ga je vodil Jernej Šček, s krajšim razmišljanjem o etiki in njenem razvoju skozi zgodovino človeške misli. Grion je etično komuniciranje opredelil kot do- bro komuniciranje oziroma kot iskanje dobrega v komuniciran- ju. Njegova izhodiščna točka je bil Aristotel, skozi komuniciran- je dobrega pa po njegovem mnenju se lahko razvijata družba in demokracija. Besedo je nato prevzel Jernej Šček, ki je E pogovor s filozofom Aldom Fa-brisom vodil v obliki intervjuja.Iztočnica za razmišljanje je bil pomen filozofije v današnji kul- turi hipnega in takojšnjega. Fi- lozof jo je opredelil za kulturo instantnega in jo postavil v na- sprotje s smislom filozofije. Da- nes ljudje živijo v času, ko “ni- majo časa”. Dan si polnijo s šte- vilnimi obveznostmi, ki “napol- nijo” delovni in prosti urnik. Današnji človek po Fabrisovih besedah “sovraži” prosti čas, za- to si do zadnje minute natrpa tudi urnik na počitnicah. Filo- zofija pa je pravo nasprotje tega instantnega načina življenja, je pojasnil Fabris. Filozofija si jem- lje čas, da si postavlja bistvena vprašanja: “kdo sem? ”, “kaj počenjam? ” in podobne vprašalnice so nujne za razvoj misli. Zato se filozofija tudi od- daljuje od realnega življenja in nima rada natrpanih urnikov in blaznih ritmov. Tak nastavek fi- lozofije pa je po Fabrisovem mnenju tudi ključnega pomena pri razumevanju komunikacije. Človek lahko komunicira, ker razmišlja, je pojasnil gost tržaškega večera. Fabris se je etičnega komunici- ranja, glavne teme, ki jo obrav- nava v knjigi, lotil z dveh ra- zličnih zornih kotov. Prvi tip, ki je enosmernega značaja, želi so- govornika prepričati. Kot primer take komunikacije je Fabris po- nudil politiko ali oglaševanje. Pri tem je namreč jasno, da kdor prinaša sporočilo oziroma infor- macijo, želi sogovornika pre- pričati v svoj prav in mi je dialog pri tem drugotnega pomena. Gre za agresivno komunikacijo, ki nima dvosmernega toka, je še pojasnil Fabris. Povsem dru- gačen tip komunikacije pa je ti- sti, ki predvideva dialog in ni usmerjen k prepričevanju. Tukaj je v ospredju stik s sočlovekom in medsebojno bogatenje z no- vimi spoznanji. To je po preda- vateljevem mnenju dobra ko- munikacija, za katero nosimo vsi odgovornost. Med pomembnejšimi vprašanji etike in komuniciranja je danes tudi pojav globalne ko- munikacije, ki se je v prvi vrsti razširil z inter- netom, v zadnjih letih pa je preplavil ves svet s socialnimi omrežji. Pro- fesor Fabris nam je od- govoril na vprašanje, kakšne so nevarnosti, ki izhajajo iz tega sveta. Po njegovem mnenju se pri tem vprašanju posta- vlja problem prekomer- ne količine informacij. Če je bilo nekoč težko priti do informacij, predvsem glede oddal- jenega dogajanja, je da- nes težava v “prelah- kem” dostopu do njih. Predvsem pa je tukaj problem pomanjkanja filtrov, ki bi lahko kazali objektivnejšo po- dobo o pomembnosti posamez- nih informacij. Drugo vprašanje je koristnost globalnega komu- niciranja in širjenja sporočil, kakršna jih na primer prinaša Isis prav s pomočjo socialnih omrežij. Na to vprašanje je pro- fesor Fabris odgovoril, da bi mo- rali množični mediji prepoznati komunikacijo dobrega, ki je po- vezano tudi z etiko, in ga ločiti od komunikacije slabega. Ko gre za Isis, nam je še pojasnil, ni več samo vprašanje “komuniciranja slabega”, temveč predvsem vprašanje žaljivih in destruktiv- nih sporočil. Takemu tipu spo- ročilnosti mediji in drugi javni akterji ne bi smeli dopustiti “prostora pod soncem”. Nazad- nje je pogovor nanesel še na vprašanje omejevanja socialnih omrežij. Profesor Fabris je na to temo dejal, da nihče nima pra- vice postavljati omejitev svobo- de govora. Spet pa je potrebno vzeti v poštev dejstvo, da živimo danes v obdobju, ko je informa- cij enostavno preveč. Zato, je še sklenil Fabris, bi bilo dovolj, da bi vsak posameznik razumel, kdaj je primeren čas, da “se iz- klopi” in ugasne računalnik. kil ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0 ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 10. maja, ob 14. uri NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (15) Mariza Perat Pozneje je g. de Bruillard postal profesor v seme- nišču sv. Sulpicija v Parizu, leta 1826 pa je bil ime- novan za škofa v Grenoblu. Msgr. de Bruillarda sta odlikovali velika go- rečnost in skrb za izročene mu vernike. Kot škof je temeljito proučil lasaletske dogodke. Bil je iskren častilec lasaletske Go- spe in zelo navezan na njeno svetišče. Želel je, da bi po smrti njegovo srce bilo shranjeno v la- saletskem svetišču, kar se je leta 1861 tudi zgodilo. Že leta 1852 je msgr. de Bruil- lard v La Salette ustanovil skup- nost “Misijonarjev naše ljube Gospe lasaletske ali salentin- cev”. Ti misijonarji si predvsem prizadevajo za ljubezen ljudi do Božje Matere in za njihovo spra- vo z Bogom. Istega leta so začeli tudi z gradnjo samostana in cer- kve. Ta je bila dograjena leta 1864, prispevki za njeno gradnjo pa so prihajali s celega sveta. Leta 1879 je cerkev bila povišana v baziliko. Takrat je tudi bila kronana Marijina mi- lostna podoba. Naj tu dodam, da je za prika- zovanje v La Salette kmalu izvedel tudi Janez Vianney (1786-1859), župnik v Arsu. Vianney, danes prištet k svet- nikom, ja bil nad dogodkom navdušen, pozneje pa so se ga polastili dvomi, ki so tra- jali več let. Teh se je rešil šele, ko je na naravnost čudežen način spoznal, da je prikazo- vanje v La Salette resnično. Kaj pa vidca? Po prikazovanju je Melanija nekaj let preživela pri sestrah Božje Previdnosti v Corpsu, kjer je hodila v šolo. V šolo je hodil tudi Maksimin. Oba pa sta z učenjem imela težave, ker sta si snov težko zapomnila in sta zato šele 7. maja 1848 bila pripuščena k prve- mu sv. obhajilu. Po nekajletnem bivanju pri sestrah je Melanija zaprosila za vstop v njihovo kongregacijo. Poslali so jo v Corenc blizu Grenobla, kjer se je pripra- vljala na vstop v samostan. Leta 1851 je tu prejela redovno obleko in si privzela ime Marija od Križa. Bila je pobožna, ponižna in ubogljiva in zgled vsem svojim sosestram. Leta 1854 je na povabilo msgr. Newshama, škofa v Darlingtonu, z dovoljenjem grenobelskega ško- fa, odšla v Anglijo. Upala je, da bo tako bolj varna pred ljudmi, ki so jo kar naprej oblegali in spraševali o videnju. V Darlingtonu je Melanija bila na stanovanju pri tam- kajšnjih karmeličankah, pozneje pa je vstopila v njihovo kongre- gacijo. Vendar se tu zaradi pod- nebja in tudi zaradi neznanja an- gleškega jezika ni znašla in se je zato vrnila v Francijo. Pozneje je odšla v Italijo. Umrla je 15. de- cembra 1904 v kraju Altamura pri mestu Bari. Pokopana je v cerkvi Brezmadežne v otroški sirotišnici sv. Antona. Tudi Maksimin je imel zelo razgi- bano življenje. Nekaj časa je bil v semenišču, a je imel težave s štu- dijem in je zato izstopil. Pozneje je bil uradnik, leta 1865 pa je odšel v Rim in tu nekaj časa bil v službi papeške vojske. Vrnil se je nato v Francijo, kjer je leta 1870 bil vpoklican v francosko-prusko vojno. Umrl je leta 1875 v veliki revščini v domačem kraju. Tu je tudi pokopan, njegovo srce pa hranijo v romar- skem svetišču v La Salette ob oltarju Srca Jezuso- vega, kot je sam želel. / dalje Foto damj@n Romarska cerkev v La Salette Sv. Janez Vianney Aktualno 12. maja 2016 15 Revni ljudje so taki Ko ni več nobene poti reme zunaj je tako, da ne moreš verjeti svojim očem: dežuje, piha kot za stavo, toča pada in še sneži. Že itak takega vremena ne maram, še najbolj pa boli, ko je svet že začutil slutnjo pomladi in sonca. Nekako tako kot življenje, ko se nenadoma izteče. Še najbolj boli, ko je še v razcvetu in naj bi bilo pobarvano z upanjem. Bivša soseda me je včeraj poklica- la. Tako žalostno me je nagovori- la, da mi je vzelo besedo. Ravno ona, ki je vedno vesela, ki ji upan- je zmanjka čisto zadnje. Povedala mi je, da je na žalosten način odšla mlajša sovaščanka, dekle skoraj, stara 36 let. Mama osnov- nošolke, ki sem jo bežno tudi poz- nala. Da se pri šestintridesetih letih odločiš, da je vsega preveč in da ni poti nazaj, morajo biti težave res hude. Tako hude, kot takrat, ko nimaš več nikogar, ali skoraj nikogar, da bi se naslonil na nje- govo ramo, ko ni službe, niti drv za gretje. Ko ni več moči za vsak- danje poti, za smeh in za jok in skuša država pomagati samo še z zdravili. Tedaj te stisne, da rečeš nočem naprej. Jaz tega ne razu- mem, morda, ker sem bila v življenju kljub vsemu tako srečna, da mi tega ni bilo treba doživljati. Morda ker imam značaj, ki ga moj mož v obupu primerja “katerpi- lerju”.... V Za mlado mamo so bili tile mrzliin mračni pomladni dnevi pre-težki. Enostavno pretežki. Otrok, ločitev, nasilje, revščina, samota, brezup, toliko je besed, ki ne morejo napolniti vse njene praznine in naše odsotnosti. Toliko je sedaj vprašanj, ko je bil še čas, jih je bilo verjetno prema- lo. Sama sem jo komaj poznala, pa čeprav sem dobro poznala njeno življenjsko zgodbo. Pred leti je z mamo prišla do mene, da bi ji prevedla neke papirje. Glede ločit- ve, glede otroka, za kate- rega sta se pravdala z bivšim možem. Zgodba polna žalosti, nasilja, ne- razumevanja. In dekle, ki je bilo tako plaho, tako krhko, tako sključeno pod težo tega življenja, ki ji je naložilo vsega preveč. Pre- več slabega predvsem. In deklico, ki jo je ljubila nadvse, a ji je mogla dati le malo. Še sedaj se spo- minjam, kako sta prišli. Bila je pozna jesen, zato smo se stisnili k “špargertu”. Ona je bila sključena, gledala je v tla, bala se je, da bi ne motila. Otroka nista imeli s seboj, ker je bil v vrtcu. Mama je bila bolj sproščena, govorila je predvsem ona, razlagala dolgo zgodbo ne- srečnega razmerja. Pravda za otro- ka, sum nasilja, oče, ki pije in pri- haja ponoči k nam v vas iz Tržiča in razgraja. Rada sem jim poma- gala, kolikor mi je bilo mogoče. Zakaj bi jima ne, par minut sem izgubila, nič več. Potem sta dolgo pripovedovali. Občutek sem imela, da potrebu- jeta predvsem človeka, bližino, dlan in objem. Dala sem jima, kar sem mogla, in nato pozabila. Prišli sta spet za praznike, pred Božičem. S steklenico penine in “panettonom”. Stisnilo me je pri srcu, kajti vedela sem, da živita od socialne pomoči in imata komaj za hrano. Pa sem vseeno vzela, ker sem zaslutila, koliko jima pomeni ta dar, ki mi ga dajeta. In koliko si želita, da ga vzamem, da je zame. Iz hvaležnosti za besede, pa tudi za tišino. Revni ljudje so taki. Znajo biti hvaležni. In znajo biti radodarni. Revež ti da, kar ima, in deli ma- lenkosti z drugimi. In morda rav- no zato taki ljudje nikoli ne bodo bogati. Vsaj z materialnimi dobri- nami ne, če že pojmujemo boga- stvo kot denar v žepu in na bančnem računu. Tistih prazničnih darov se sedaj spominjam vsako leto in vsakič mi je toplo pri srcu, ko v mislih vidim sključeni ženici, kako trkata na vrata. Plaho, s paketom v ro- kah. Nekaj svetlega, toplega je v tem spominu. Veliko je namreč ljudi, ki sem jih imela rada, ki sem jim po svojih močeh pri- skočila na pomoč. Za marsikoga sem naredila veliko več kot za ti ubo- gi, preprosti sovaščanki. A večina je pozabila, ma- lokdo se je oglasil, ma- lokdo se me je sploh spomnil za praznike. Kaj šele, da bi si izmenjali darove. Zato so taki tre- nutki dragoceni in zato na take ljudi ne pozabiš. Predvsem, ker je takih ljudi malo, zelo malo. In so to povečini revni ljud- je. Hvaležnost živi, osta- ne. Hvaležnost je velika dragocenost, ki nam po- staja tuja. Onidve sta ve- deli zanjo, za njen po- men. Čeprav se je šlo le za bežno srečanje, za ne- ke papirje, ki sem jih na hitro prevedla. Čeprav se ponavadi nismo srečevali in smo imeli vsak svoja pota. Moja veliko lepša, brezkrbnejša od njunih. Revni ljudje so taki, radi dajo, pa čeprav sami nimajo. In ne poza- bijo na prijazne besede, ker je to največ, kar imajo. Ravno te dni zalivam nežne rastli- nice, cvetje, ki sem ga dobila v dar tu, nekje na drugem koncu naše dežele. Spet preprosti ljudje. Spet čustva, kjer denar ne igra vloge. Sploh se ne spominjam, kdaj sem jim povedala, katere rože imam najraje. In katere bi si želela imeti na vrtu. Pred tednom so mi pri- nesli sadike, sami so jih naredili, dobila sem vse, kar sem kadarkoli bežno omenila: španski bezeg, črni slez, sončnice in drugo. Niso bile sadike iz veleblagovnice. V ti- stih lončkih so bile misli, delo, za- livanje, želja, da bi vzklile, upanje, da jih bom vesela. In dnevi, ko so zazelenele na toplem, meni v ve- selje. Lepe, zdrave sadike, kot jih v drevesnici ne najdeš. Ko jih se- daj zalivam, čutim ljubezen, s ka- tero so jih vzgojili, samo zame. Zato, ker so vedeli, da jih imam rada in si jih želim. Ker smo so- vaščani. Pa čeprav se ne videvamo vsak dan in se moramo drug k drugemu zapeljati z avtom. To znajo ljudje, ki ne nakupujejo v veleblagovnicah. Tudi zato, ker si ne morejo privoščiti tega. Ljudje, ki znajo še ceniti domače darilo. In znajo prisluhniti željam, ki jih nosiš v srcu. Taka darila prinašajo toplino in ljubezen. Veselje, da ni- si sam, da lahko še zaupaš sočlo- veku. Mimo denarja, mimo raz- košja. Smisel in tolažbo v svetu, ki ga vse težje razumemo. Tiste sa- dike so mi sedaj velika dragoce- nost in jih vsak večer skrbno zali- vam in negujem. Z isto ljubeznijo, kot neguješ samo dar z veliko začetnico. Ko bodo zacvetele, bo- do imele barve upanja in sonca. Suzi Pertot oriški odbojkar Jernej Terpin je prejšnji teden, po uspehu - v zmagah s 3 proti 0 - proti kamniškemu Calcitu v nelahkem fi- nalu slovenskega prvenstva, postal državni prvak v dresu ljubljanskega ACH Volleya. 20-letni Števerjanec ima za sabo prvo sezono poklicnega igran- ja odbojke, obračun po dolgem letu pa je nadvse pozitiven. Jernej je veliko povedal v intervjujih Albertu Vončini za Primorski dnevnik in Andreju Čer- nicu za slovensko deželno televizijo RAI, nad izkušnjo je navdušen, pred njim pa so tudi težke odločitve. Toda pojdimo po vrsti oziroma stopi- mo korak nazaj. Pred leti ga je kot mladinca, ki se je izkazal na vsedržav- ni ravni v dresu matične Olympie, opazil ugledni klub iz Modene, ki ga je snubil, a je Terpin raje dokončal višješolski študij doma, v Gorici. Lani je nazadnje odigral sijajno sezono z goriško združeno ekipo v B2 ligi, po- leti pa je sprejel izziv vodilnega slo- venskega kluba. Dvanajsti zaporedni državni naslov, ki so ga osvojili 3. ma- ja, ni seveda nobeno presenečenje. Zato pa se je zamejski odbojkar le- tos lahko, poleg v držav- nem prvenstvu, uspešno preizkusil tudi v Ligi prvakov in v Sred- njeevropski ligi, v kateri so bili Ljubljančani celo prvi. Igral je v bistvu vseskozi kar precej (četudi je bil rezerva za napadalce), nabral pre- potrebne kilometrine in izkušenj, v končnici prvenstva je vsem pokazal tudi očiten napredek. V tretji finalni tekmi, po kateri je ACH proslavljal na- slov, je v hali Tivoli dosegel kar 18 točk, to pa pred očmi slovenskega selektorja, legen- de svetovne odbojke Andree Gianija. Slednji je v javnosti povedal, da ima Jernej možnosti, da se dokoplje do članske izbrane vrste, saj ima fizične in tehnične sposobno- sti, pa tudi potreben tempera- ment. Seveda pa mora še ogromno delati in se privaditi na igranje na vrhunski ravni, navsezadnje je še zelo mlad. Tu pa se začne poglavje o re- prezentanci ali reprezentan- cah. Terpin ima dvojno državljanstvo, doslej pa ni igral še v nobeni državni se- lekciji, tako da se mora – če bi se ponudila priložnost – opre- deliti za eno. Igranje za Slove- nijo, na primer tudi z U23, bi pome- nilo, da postane odtlej za italijansko prvenstvo tujec in za le-te je število mest kot znano omejeno. Če bi se odločil za dres azzurrov (kot sta na pri- mer storila Matej Černic in Loris Ma- nią), pa bi naenkrat postal tujec v Slo- veniji, kar bi vsaj zvenelo zelo čudno. Ob tem mu bo konec meseca potekla pogodba z državnimi prvaki, tako da je pred njim čas treznega razmišljanja in vse prej kot lahkih odločitev za pri- hodnost. Kakorkoli že, če bo Jernej Terpin na- daljeval po tej poti, bo v vsakem pri- meru našel mesto v raznih opcijah, že zdaj mu ponudb ne manjka. Zaveda pa se hkrati tudi pomena študija, ki ga ne misli opustiti. HC G Odbojka Jernej Terpin je slovenski prvak d prejšnjega petka in vse petkev maju bo na sporedu v parku pri Svetem Ivanu (v kompleksu nekdanje umobolnice) že uveljavljena prireditev, posvečena vrtnicam, ki v tem času prelepo in živobarvno cvetejo po lepo urejenih gredicah v bližini gleda- lišča omenjene strukture. Šesto izdajo prijetne in priljubljene pobude, ki jo pri- reja socialna zadruga Agricola Monte San Pantalone skupaj s tržaško univer- zo, so odprli celodnevni dogodki v zna- menju večkulturnosti, kjer sta izstopali tudi slovenska prisotnost in glasba. Arhitekt Vladimir Vremec, ki je priznan načrtovalec vrtov, je ena izmed duš vse- ga dogajanja in ima velike, ne zgolj stro- kovne zasluge, da se je v teh letih tako lepo uveljavil rozarij v svetoivanskem parku, celo na evropski ravni, saj je bil lani v Parizu sprejet v ožji izbor evropske zveze tovrstnih nasadov. Zato je tudi vo- dil jutranji in popoldanski sprehod med vrtnicami in orisal lepoto in bogastvo rozarija, ki si ga je res vredno ogledati v teh lepih sončnih spomladanskih dneh. Kar mi je znano, je ta nasad vrtnic še premalo poznan in zato vabim vse Tržačane, ki ga še ne poznajo, da se opo- gumijo. Priča bodo pravi eksploziji barv in odtenkov z najrazličnejšimi niansa- mi, skupni čudež bohotnosti narave in ustvarjalnosti človeka. Občudovali bo- do lahko še druge gredice, ki jih je uredil arhitekt Vremec po parku, in stavbe, ki jih je v zadnjih letih lepo obnovila Tržaška pokrajina. Vsak petek si bodo sledili podobni vodeni sprehodi, jutri, 13. maja, bo na vrsti ornitološki z naturalistom Matteom Giraldi- jem, v petek, 20. maja, zgodovin- ski s psihiatrom Mariom Novel- lom in zadnji petek, 27. maja, zgo- dovinsko-urbanistični z Diano Ba- rillari. Prav slednja, ki je nadome- stila Marka Pozzetta na stolici za zgodovino arhitekture na tržaški fakulteti za inženirstvo, bo pred- stavila vzorno urejene stavbe, ki se navdihujejo po visokih standardih avstrijske findesieclovske arhitek- ture (model je bila slovita dunaj- ska umobolnica Steinhof) in so bi- le dograjene z italijansko estetsko dovršenostjo. Poleg raznih kulturnih točk (do- poldanska univerzitetna lekcija v rozariju, srečanja s kitajsko umet- nico Qing Yue iz Makaa, popoldanska delavnica za najmlajše v znamenju Mu- narija in Rodarija v otroškem muzeju “mini mu”), bi se- veda omenil še go- stovanje tržaškega glasbenika Igorja Kureta (Corettija) in njegovega mla- dinskega simfo- ničnega orkestra Lovec iz Kopra, ki združuje učence glasbenih šol iz slo- venske Istre. Kot znano, je prodorni tržaški glasbeni pe- dadog in violinist nosilec velikega izobraževalnega projekta European Spirit of Youth Orchestra za povezavo in ovrednotenje mladih glasbenih ta- lentov iz cele Evrope in se je o tem po- govarjal s psihologom Tizianom Agosti- nijem. Jutrišnji program pa predvideva ob 11. uri lekcijo o državljanskih pravicah v EU profesorja prava EU na tržaški univerzi Stefana Amodea, ob 12. uri srečanje z arhitektinjo Fernando Cappello od por- denonskega vinarskega posestva Se- quals, ob 18. uri pa dvojno srečanje s saksofonistom Marcom Castellijem in pianistom Paolom Vianellom, ki bosta izvajala The French Song Book, in pisa- teljico Evelyn Bloch-Dano, ki bo pred- stavila delo “Giardini di carta”. Sicer po- droben program vseh jutrišnjih dogod- kov in tudi naslednjih petkov se lahko dobi na spletni strani www. parcodisan- giovanni. it. Ob koncu povejmo še, da bližnji gostin- ski obrat Il posto delle fragole pripravlja vsak petek za kosilo piknik na travniku in gurmansko večerjo z vini sodelujočih vinarjev. Prejšnji petek je to bil Denis Montanar iz Ville Vicentine, jutri bo kmetija Sancin iz Brega, naslednja petka še Škerk iz Saleža (20.5.) in Zidarich iz Praprota (27.5.). “Il posto delle fragole” upravlja omenjena zadruga, ki je ena od socialnih gospodarskih pobud, ki so na- stale po Basaglievi reformi tržaške psi- hiatrične bolnišnice. V primeru slabega vremena se bodo dogodki odvijali v bližnji gledališki dvorani, ki je poime- novana po Ugu Guarinu, tržaškem vin- jetistu in slikarju, ožjem sodelavcu Ba- saglie, ki je mnogo prispeval k vizualni afirmaciji njegove revolucije (propagan- dni plakati, napisi in slogani na stavbah, likovne delavnice, konj Marco...) in je pred kratkim preminil v Milanu. Davorin Devetak O Arhitekt Vladimir Vremec (foto dpd) Cel maj v rozariju v svetoivanskem parku Vrtnice, kultura in vino TRST Aktualno12. maja 201616 ladega, po srcu dobre- ga, a malce bolj počasnega razmišljan- ja sposobnega mlinarjevega sina je upodobil Patrik Cingerli, ki se je gotovo takoj priljubil mlajšemu ženskemu delu razno- likega občinstva, ki je do zadnje- ga kotička napolnilo veliko dvo- rano KCLB; SSG, žal, lahko le sanja o tako polni dvorani v Go- rici! Hudobnega grofa Brdavška, ki nesramno ugrabi kraljično pred nosom nemočnih kralja in kraljice, je odigral Simon Čav- dek. V dvojni vlogi sodnika, ki bi kar malce po svoje rad razsojal, in dvornega paža se je dobro odrezal Lenart Vogrič, ki se je brez treme izkazal tudi na izvir- nem poklonu. Tudi njegova vrstnica Iris Gulin je lepo prika- zala dvorno damo in sodnikovo pomočnico, ki bi mačka kar spravila v lonec. V liku nabritega mačka je blestela Kea Vogrič, ki se je iz plazečega, zanemarjenega muca - za kuliso - bliskovito spre- menila v privlačnega, slokega, gibčnega mačka v škornjih, ki zna prelisičiti celo hudobnega čarovnika. Suvereno je vodila ni- ti predstave in se živahno kretala po prizorišču. Sploh so vsi nasto- pajoči z rednimi vajami zelo do- bro osvojili tekst v verzih, tako M da ni bilo zaradi tega nikakršnihtežav, in ga kolikor se da jasno inrazločno podajali in se pri tem trudili za pravilno izgovarjavo - v zakulisju je bila sicer zanesljiva opora šepetalke Katje Terčič. Po svojih močeh so skušali vdahniti likom pripadajoče značajske po- teze. Opozoriti moramo na to, da so nekateri doživeli odrski krst, vsaj v taki zahtevni predsta- vi. Ob pogledu na oder se gledalcu oči kar same zaustavijo na scen- ski zasnovi prizorišča. Scensko podobo Obutega mačka ustvarja šest premičnih panojev, ki s pre- mišljenimi zasuki ustvarjajo sli- ko sodne dvorane, razkošne so- bane na kraljevem dvoru, pra- vljično zelenega, pisanega gozda in vhoda v Brdavškov grad. Pri li- kovnem izražanju se je s svojo domišljijo smiselno poigrala Ka- rin Vižintin, tudi ona višješolka. Scensko pomoč so poleg omen- jene Vižintinove nudili še Ma- nuel Quaggiato, Vanja Vogrič in Desiree Schembri. Sceno sta iz- delala Marjan Vogrič in Mario Klanjšček. Za kostumografijo je bila zadolžena Daniela Klanjšček. Ob sceni so paša za oči razkošni stilni kostumi, v glav- nem iz fundusa SNG Opera in balet Ljubljana, nekaj v lasti KCLB, pa tudi ta- ki, za katere je svojo šivanko uporabila spret- na gospa Marija Ferfoglia Ferletič; ona je tudi pre- prostim stolicam dala videz kral- jevskih tronov. Naj povemo še, da je igralce maskirala Carlotta Nanut, ki si izkušnje pridobiva pri Dramski družini SKPD F. B. Sedej iz Števerjana. Frizer Aleksij Ferlez pa je naredil primerne pričeske tistim igralcem, ki niso nosili lasulj - izstopali so lepi, bujni lasje Kee Vogrič-obutega mačka. Pri muzikalu je zelo pomembna glasba in ta inačica Rozmanove- ga Obutega mačka ne bi bila tako učinkovita brez dognane spevne glasbene spremljave, ki jo je zložil goriški glasbenik Patrick Quaggiato, uporabljajoč najra- zličnejše ritme - od twista, rum- be, reggaeja do rapa in še česa -, v imenitni usklajenosti z Rozma- novimi songi (žal je besedilo zadnjega preglasil glasbeni po- snetek) in s celotnim vzdušjem, predvsem pa upoštevajoč glasbe- ne okuse mlajših izvajalcev in publike. Škoda, da tehnični za- pleti, predvsem finančnega značaja, pa tudi preobremenitev mladih igralcev, ki so morali biti pozorni na tekst, premike, petje, pa še na koreografske korake, ki si jih je zamislila Sanja Vogrič - sama je tudi baletka -, niso do- pustili, da bi bili songi zapeti v živo, kar je velika dodana vred- Goričani v KZ Buchenwald - Mittelbau Dora Ohraniti moramo živ spomin! kupina Goričanov se že tradicionalno vsako leto pokloni spominu na trpljenje in smrt internirancev v taborišče KZ Buchenwald v Weimarju in KZ Mittelbau Dora v Nordhausnu. Tudi tokrat je bil med nami 88 letni preživeli taboriščnik Tomaž Vuk iz Mirna, ostali pa smo bili sorodniki umrlih in preživelih iz obeh zloglasnih taborišč S smrti.V lanski 17. številki NovegaGlasu z dne 30.4 2015 smo obširneje pisali o spominski slovesnosti ob70. obletnici osvoboditve osrednjih taborišč Buchenwald- Dora in njihovih številnih podružnic. Tokrat smo na poti v Nemčijo obiskali še taborišče Flossenbürg v bližini mesta Floss na Bavarskem blizu češke meje, kjer so trpeli in umrli tudi številni Slovenci. Posebnost tega taborišča je, da so ga osnovali v letu 1938 kot delovno taborišče za nemške in avstrijske antifašiste, med njimi so bili tudi zavedni koroški Slovenci, za prisilno delo v bližnjem kamnolomu granita. Celo sam Hitler si je ogledal delo v kamnolomu v spremstvu priljubljenega arhitekta Albert Speer-a, kasnejšega ministra za vojno industrijo in obsojenca na povojnem procesu v Nürnbergu. Hitler in Speer sta si osebno ogledovala kvaliteto marmorja za ambiciozne stavbe bodočega glavnega mesta tisočletnega tretjega Reicha Germanie (tedanjega Berlina). Veliko objektov v taborišču je zgrajenih iz granitnega kamna in zato stojijo še danes, za razliko od večine stavb v mnogih drugih taboriščih, kjer je bila večina objektov lesenih. Na povratku domov smo obiskali češko mesto Terezin, ki je poznano po nacističnem taborišču Teresienstadt, ki je bilo osnovano v velikem kompleksu utrjenih vojaških zgradb iz leta 1780. Tu je tudi samica, kjer je bil zaprt in umrl Gavrilo Princip, ki je 28. Junija 1914 v Sarajevu ustrelil avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Dogodek je Avstro-Ogrska izrabila kot razlog za začetek prve svetovne vojne. Ker je bilo taborišče postavljeno v zidane objekte znotraj vojaško utrjenega območja je ostala ohranjena številna originalna oprema (pogradi, mize, stoli, pralnice, kopalnice, samice) in naprave. Zelo zanimiv je tudi zgodovinski muzej, ki se začenja s slikami Münchenskega sporazuma z dne 30. 8. 1938, ko sta demokratični Anglija in Francija “prodali” Hitlerju neodvisno in demokratično državo Češkoslovaško za lažen kratkotrajen mir v Evropi. Popoldne zadnjega dne smo namenili obisku taborišča Mauthausen, ki je bilo lani za 70. obletnico osvoboditve temeljito prenovljeno. Na parkirišču je bilo pakirano več kot deset avtobusov s šolarji iz Italije in Avstrije. Tudi to taborišče je bilo zgrajeno ob kamnolomu in zato so bile glavne stavbe, namenjene nacistični upravi, zgrajene iz granita. Bivališča za zapornike pa so bila vsa zasilno in na hitro zgrajene iz lesa. Zunaj taborišča so postavljeni številni spomeniki, ki so jih postavile posamezne države v spomin na svoje žrtve nacizma. Tudi v tem taborišču so trpeli in umrli mnogi Slovenci, zato je RS postavila dodaten spomenik k jugoslovanskemu z napisom Obtožujem, citat znan iz javnega pisma Balzaca predsedniku francoske republike zaradi skorumpiranosti sodstva in vojske v primeru častnika Dreyfusa, ki je bil Žid. Edino taborišče na slovenskih tleh na Ljubelju je bilo podružnica Mauthausna, kjer so večino zapornikov predstavljali Francozi. Boris Nemec Na sliki so Goričani skupaj z veleposlanico RS v Nemčiji ga. Marto Kos Marko, ki je položila venec RS k spomeniku pred krematorijem v KZ Mittelbau Dora. Tretji z leve je bivši zapornik Tomaž Vuk. Nacistično taborišče Teresienstadt - Vhod v malo trdnjavo, samo eden od številnih objektov v velikanskem vojaškem kompleksu dimenzij Nove Gorice nost za take predstave, prepletene s petjem in glasbo. Pa kdaj drugič! Pri pevskem delu je bila izjemno dra- gocena men- torica Franka Žgavec - v zimskih dneh se je petje širilo včasih tudi do našega uredništva, saj so indivi- dualne vaje potekale tudi ob klavirju v prostorih ga- lerije Ars na goriškem Travniku. Da je vse teklo kot namazano pri osvetlitvi in glasbenih delih, sta poskrbela Niko Klanjšček in Chiara Ber- gnach, katerima sta pomagali še Mojca Terčič in Marta Fajt. Res je ta muzikal velika “družinska” stvaritev, saj so se za njegovo ure- sničitev potrudili člani nekaj zav- zetih družin, ki so želele, da bi bilo vse čim bolj učinkovito. Pri- zadevanje je obrodilo sadove, saj je pozorna publika navdušeno večkrat ploskala kar ob koncu prizorov, ki so se premišljeno vrstili ob zatemnitvi odra. Ob koncu pa ritmično ploskanje kar ni hotelo ponehati. Nad predsta- vo je bil prijetno prese- nečen tudi ugledni gost, avtor Andrej Rozman Roza, ki je počastil iz- vajalce s svojo pri- sotnostjo na premie- ri. Cenil je energijo, duhovitost in veselje, ki so izžarevali iz uprizo- ritve. Zelo mu je bila všeč likovna nadgrad- nja, glasba pa je bila “super”, je dejal. Sam je za praizvedbo v Špas teatru v Mengšu l. 2004 v režiji Vita Tauferja izbral rock ri- tem, s poudarjenim zadnjim zlo- gom. Pri goriški različici ga je motilo le to, da se besedila son- gov včasih niso dobro slišala. Rad je prišel na ogled, ker ga je zanimalo videti, kako bo vse izz- venelo, in bil s predstavo zalo za- dovoljen. Sam glasbenik Quag- giato pa nam je po končani pred- stavi zaupal, da se mu je ob bran- ju teksta glasba kar sama porajala v mislih in jo je z lahkoto prelival na notno črtovje. Prav gotovo se bo “goriški” Obu- ti maček še pojavljal na naših odrih, saj se ob ponovitvah iz- brusi še marsikaj in celota steče še bolj gladko. Premiera: Obuti Maček “Vse je mogoče, če ...” S 6. STRANI Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič vabita na Srečanje pod lipami v četrtek, 12. maja, ob 20.30 na temo Iran-Izrael: privilegiran ali sovražen odnos? Spregovorila bo Nežka Figelj, goriška Slovenka, ki je opravila magistrski študij varnosti in diplomacije v Tel Avivu; sodeluje z revijami, ki se ukvarjajo z mednarodno politiko in Bližnjim Vzhodom. Predstavila bo svoje življenje v Izraelu, kjer je delala na veleposlaništvu Republike Slovenije, in jedrski program v Iranu s posledicami za varnost v Izraelu in novo stanje po umiku sankcij v Iranu. Večer bo povezoval Renato Podbersič. Srečanja pod lipami P. Quaggiato in A. Rozman Roza