po&tntna plačana v gotovini
Domoljub
V ctubljanl, 4. oktobra 1939	^ —------- —
Celo 52 • Siev. 40
Preudarek velja!
O kmečkem ljudstvu so že dostikrat pisali in govorili, da je konservativno, da ne verjame vsega ia da se zvesto drži svojega. .Večkrat so to lastnost kmečkih ljudi tudi grajali, češ da nimajo nobenega pravega smisla zlasti za napredek v gospodarskem oziru. Desetkrat — tako pravijo — poveš kmečkemu človeku, naj v tej in tej gospodarski panogi napravi tako in tako, pa ti še enajstič ostane pri svojem. Tako dolgo ga ne prepričaš, dokler stvari sam dodobra ne spozna in s poskusom ne dožene, da je po tvojem bolj prav kakor po njegovem. Ta znana lastnost ima, čeprav je pogosto graje vredna, vendarle svoje zdravo jedro. Brez te nezaupljivosti in ostre presoje bi naši kmečki domovi ne obstali sto in sto let in bi ne imeli danes več pristnega kmečkega rodu, ki ravno zaradi te posebne lastnosti ohranja naš svojski narodni značaj in kulturo.
V izrednih časih, ko posebne razmere kmečko življenje vržejo iz enakomernega lira, bi se marala prav ta lastnost pokazati v vsem svojem dobrem pomenu. Kakor je kmet v vsakdanjih razmerah strog presojevalec vsega, o čemer se sam ne prepriča, in silno nezaupljivo motri vsako novotarijo in vsako novico, tako kaže, da se v težkih dneh ta zdrava razsodnost umakne nekemu strahu in malodušnoeti. Zdrav preudarek, ki tako zelo odlikuje slovenskega kmečkega človeka, se je tudi v zadnjih dneh umaknil neki malo raisodni vrtoglavosti in ibeganosti, ki nima prav nobene podlage. Takšno duševno stanje naših ljudi pa znajo naravnost imenitno in strokovnjaško izrabljati najmanj vredni ljudje, ki tako na skriyaj pošepatavajo vse mogoče stvari in s tem delajo zmedo in neraz-položenje. Ljudje, ki bi jih naš kmečki mož ali lant v normalnih dneh gladko pognal čez prag, da bi ne ostalo za njimi niti sledu, imajo na kmetih danes glavno besedol Oni vse natanko vedo: da je ta in ta kmet moral to in to dati zato, ker ga župan videti ne more; da od one hiše ni več tega in tega doma samo zavoljo tega, ker ni pristaš te in te stranke; da je toga negotovega stanja, ki ga je dejansko povzročila le vojska na severu Evrope, kriv samo ta in ta odgovorni vodilni slovenski politik — in tako naprej: In kmečka ušesa, ki sicer poslušajo, pa vse, kar slišijo, ponavadi predložijo možganom v Preudarek, sprejemajo zdaj takšne novice brez sodelovanja razuma. »Kar res bo,c tako Pravijo, »zakaj je pa onemu vse ostalo pri hiSi, pa ongav Janez tudi ni šel.< In strup se razliva iz vasi do vasi, plačani zastruplje-valcri javnega mnenja si pa manejo roke in
se smejejo kmečki »konservativnosti«, ki so jo tako poceni omajali in podrli; zraven pa štejejo Judeževe groše, ki so jih s tem zaslužili.
Kmečki ljudje 1 Preudarite samo tole: imate za župane poštene, vestne in široko-grudne ter nepristranske ljudi, ki ste jih sami izbrali in postavili. Ponosni ste bili nanje, češ možje so iz naših kmečkih vrst, skoz in skoz prekaljeni v poštenem delu za bližnjega; preden ste jih svobodno odbrali in izvolili, ste jim temeljito pretipali od vseh strani obisti, pa ste nazadnje rekli: ta bo naš župan in amenl Seveda vsi do zadnjega niso z njim zadovoljni, saj še sam Bog ne more vsem ustreči in ni vsem po volji. Pa so zdaj takšni nergači zlezli iz svojih skrivališč in sklenili: zdajle je čas, da opravimo svoje delol
Zupan je javni funkcionar, M svoje dolžnosti mora večkrat izvrševati tudi po naročilu, pa ne more nič zato. Samo toliko more, da vse izvrši po svoji najboljši vesti in v prepričanju, da je na vse strani prav. Preudarite zdaj: ali je župan, ki ste ga vi postavili, danes manj vreden vašega zaupanja kakor tisti gobezdači, ki vas iz Bog ve kakšnih namenov ščuvajo proti njemu?
Se nekaj! V vaše hiše prihajajo dobil časopisi, med katere štejemo tudi »Domo« ljuba«. Leta in leta ga prebirate in v vsem tem času ga niste ujeli na laži. Pošteno ia po resnici vam poroča o vseh važnih stvareh, Tudi v teh izrednih časih je tej svoji nalogi in tem načelom ostal do pičice zvest in bol ostal za naprej. Pa se pojavi v vasi človek« ki ni z ničemer na svetu zadovoljen in komaj čaka, da bi se vse prekucnilo in da bi za< vladal komunizem. V prejšnjih časih ni upal z besedo na dan, ker bi ga kmečki ljudje prepoznali in zapodili. Zdaj pa mu gre žito) v klasjel Tu malo, tam malo; enkrat čez žu< pana, drugič čez oblast; vedno previdno ia skrivnostno, O svetovnih dogodkih ve vse d<S zadnje pike. In ljudje mu verjamejo. Kaj »Domoljub«, ki mora pisati kakor piše.. .t Pa zavržejo poročila dobrih listov, zvestih ia preizkušenih prijateljev in svetovalcev, vem jamejo pa malovrednkn elementom.
Vprašamo vas: kje je vaš preudarek^ kje je vaša ostra presoja in vaša mana nezaupljivost! Težki trenutki so vam zameglili pogled. Odprite oči in zaupajte svojim pr®< izkušenim prijateljem; tisti pa, ki v mirnih' časih niso bili vaši prijatelji, so zdaj še manj« Bodite ponosni in samozavestni, pa jim tot tudi pokažite! Le narod, ki ima v nevarnih' časih urejene in strnjene vrste, bo dočfekal svetle dni.
Težave s šolskimi knjigami
Šolsko leto se je že pričelo, potem ko so bili starši presenečeni z novimi šolskimi knjigami. Spet je bilo izdanih nekaj novih šolskih knjig recimo po najmodernejših načelih. V resnici so nove izdaje knjig v splošnem precej podobne starim knjigam. Nekaj malega se pri-dene, nekaj odvzame, nova razporeditev vsebine itd., nov papir m tisk, pa je nova knjiga tu z vsemi dobrinami, ki jih nudi zakon. Vidimo, da so redke knjige, ki vzdrže več let. Vse drugo je podvrženo spremembam. Ne mislimo naštevati vseh izdaj šolskih knjig od 1. 1918 dalje bodisi za ljudske ali srednje šole. Tudi sicer nočemo nikomur delati očitkov. Gre samo za vprašanje, zakaj in odkod nastaja dejanska potreba po večni izmenjavi knjig in če je sploh podana potreba takih zamenjav.
Navadni zemljani res ne razumemo, čemu vedno nove izdaje in dopolnitve. Odločna zahteva staršev pa je, da se že vendar sestavijo knjige, ki bodo držale 10 let, če že ne več. Pokličimo si v spomin stanje pred svetovno vojno. Vsi otroci 6 ali 7 pri hiši smo izhajali z istimi knjigami. Zakaj ne bi šlo tako sedaj, ko je še večja obubožanost? Svet živi sicer po j vojni res hitreje, toda zato še ni potreba že |
vsako misel, ki niti še ustaljena ni, upoštevali v šolski knjigi. Ce je res kaj tako važnega« pove lahko učitelj ali profesor. Ustaljenost j* pri vzgoji nujna. Isto velja za knjige. Posnemanje morebitnih tujih zgledov tudi ni dosti vredno. Kar velja n. pr. za Angleže ali Dance, to še ne velja za Slovence ali južne kraje« Vsak narod živi svoje življenje in po njegovih potrebah je treba izdajati tudi knjige. Posnemanje drugih, ne da bi bili podani doma predpogoji, več škodi kot koristi.
Ne vemo, ali je morda sestavljenje šolskih knjig tako dobičkonosno? Po številu izdaj bi si človek lahko to mislil. Ali so taki predpisi, ki velevajo večje Izmenjave? Poglejmo si zakon o učnih knjigah iz leta 1929, ki menda še drži. Tam je rečeno, da se na vsaka 4 leta predpiše aatečaj za najboljše učne knjige. Ali je res taka potreba? Dvomimo. Sicer pa naj bi se veljavnost že odobrenih knjig spet podaljšala za ns/laljnjo dobo. To možost dopušča tudi zakon, ki pravi, da sme že nagrajena knjiga konkurirati pri poznejših natečajih. Take določbe se dajo sicer hitro spre-
(Nadatlevanle na prihodM! stran! spo> !att
Trije važni govori
V zadnjih Štirinajstih dneh so bili izre-feni od treh merodajuih državnikov trije po jnembni govori.
Najprej je govoril voditelj nemškega naroda Hitler in sicer v zasedenem Gdansku. Hitler je o zvezi z boljševiki poudaril pred vsem to, da je njeno bistvo tudi v tem, da sta se Nemčija in Sovjetija sporazumeli in da Poljska nikdar več ne bo vstala kot samostojna država. Hitler je tudi zatrdil, da Nemčija na zapadu noče ničesar, tudi na jugu so nemške meje dokončno potegnjene. Ce se bori Anglija proti Nemčiji, pomeni to, — je rekel Hitler — da bo francoski bojevnik tisti, ki bo krvavel za Anglijo.
Pomemben je bil nadalje govor voditelja italijanskega naroda Mussolinija v Rimu, ki je poudarjal, da v Evropi še ni nastala prava vojna in da jo je še mogoče preprečiti. Težko pa je, ker Francija in Anglija nočeta priznati dejanskega stanja, ki ga je ustvarila na Poljskem nemška vojska. »Pripravimo sc vojaško« — je dejal g. Mussolini — da bomo lahko odgovorili na vsako morebitnost in da bomo lahko podprli vsak poskus, ki stremi za tem, da se vrne mir.
Za Hitlerjem je govoril predsednik fran-coske vlade Daladier, da se bo Francija vojskovala naprej, dokler se ne popravijo vse krivice in dokler ne bo poravnano nasilje, ki je bilo z napadom storjeno Poljski. Daladier je odločno zavrnil misel, da bi se Francija kdaj mogla ločiti od Anglije. Kajti Anglija in Francija se borita zato, da bi Evropa zopet zadihala v svobodi in da se evropski narodi, ne bi več bali za svoj obstoj in svojo svobodo, ker so majhni ali pa sosedi naroda, ki je na-, vajen, da vlada z nasiljem. Daladier je v svo-
meniti, samo če se hoče. Ali potem bi morda odpadle nagrade.
Upajmo, da dobimo tudi na prosvetnem polju našim prilikam primerno šolsko samostojnost, da si bomo po 20 letnem preizkušanju sestavili knjige, ki nam bodo odgovarjale in ki bodo držale. S poizkušanjem, katera knjiga je boljša, naj se za vselej preneha, če že ne iz drugih razlogov pa zaradi stroškov, ki jih imajo »tarši. Saj morajo tudi oni, ki sestavljajo knjige, uvideti, v kakšnih težkih časih živimo. Vedno nove knjige pomenijo silen a nepotreben davek. Tak davek davi revnejše družine poleg drugih stroškov, da ne zmorejo študirati nadarjene otroke. Odtod tudi posledice, ki jih opažamo po vojni. Iz kmetov je vedno manj dijakov. Sole pa so .namenjene Vsem državljanom.
Pri tej priliki moramo omeniti, da Imamo preveč šolskih knjig za: tuje jezike. Tudi tukaj •o nepotrebni izdatki. V ljudskih šolah naj se uče otroci le materni jezik. Izjema mora biti le za tujce, ki žive pri nas. V srednjih šolah pa naj bosta obvezna največ dva živa jezika, rti drugi jeziki le po prosti volji staršev in dijakov. Kdor se želi učiti še druge tuje jezike, naj mu bo to omogočeno kakor doslej. Tudi na ta način si prihranimo stroške za knjige brez vsake škode.
Zaradi velikih stroškov za knjige je potrebno, da si povemo odkrito besedo, kako malijo starši glede šolskih knjig. Kdor je količkaj uvideven, ne more reči, da niso i*ra-lone misli pravilne in potrebne.
2>
jem govoru ostro obsodil tudi to, na kakšen način so boljševiki vdrli na Poljsko. Razdelitev Poljske med Nemčijo in Sovjetijo je bila dogovorjena že dne 23. avgusta, to je tedaj, ko so se še vsi pogajali za mirno rešitev vseh spornih vprašanj. Tedaj, ko se je poljska vojska zbirala na novi fronti za obrambo, so boljševiki vpadli v hrbet Poljakom. Poljska pa ni strta, in njena zaveznika, Francija in Anglija je ne bosta zapustili in se bosta vojskovali . naprej za Poljsko in za ideale svobode in resnice, ki so temelj pravilnega sožitja med narodi.
Še nehaj drobiža
V preteklem tednu so Poljaki po strašnih bojih izročili Nemcem porušeno svojo prestolnico Varšavo. S I je vojna na poljskem ozemlju končana, čepiav se tu pa tam še upirajo posamezni manjši poljski vojaški oddelki.
Na zapadni francosko-nemški fronti u minulem tednu ni pripetilo nič izrednem' Pri Saarbriicknu se krepko merit« francoTl in nemška artilerija ter rušita utrdbe na obeh sovražnih straneh.
Na morjih Angleži prav pridno lovil, trgovske ladje sovražnih, pa tudi nevtralnih držav. Angleži trdijo, da so potopili že 12 nem. škili podmornic. Seveda pa je res, da bo tudi nemške podmornice poslale na morsko dno že precejšnje število trgovskih ladij raznih držav.
Zelo važen dogodek preteklega tedna js
nedvomno prihod Rusije do Karpatov ter i tem do romunske, madžarske in slovaške meje. S tem dejstvom je Rusija prišla v srednjo Evropo, kar verjetno ne bo ostalo brez po. Bledic za nadaljnji razvoj bodisi v bližnji bo-disi v daljni bodočnosti. Časopisje, predvsem na čelu italijansko, je posvetilo temu dejstvo pretekli teden veliko pozornost Italijansko časopisje predvsem poudarja, da bo Rusija v bodoče zahtevala večji vpliv na potek do. godkov v Evropi, v prvi vrsti pa na Balkan«,
Maginotova črta
Dolga ie 360 hm, široha 150 hm in je stala 100 miliiard dinarjev
Ob koncu leta 1918 se je v francoski javnosti uveljavilo ime generala Culmanna med tistimi, ki so se morali pečati s trdnjavskirni deli. Vojni minister Maginot je v začetku leta 1919 dosegel, da je bil trdnjavski načrt generala Culmanna sprejet in da so ga začeli izvajati in graditi.
Ob Renu Francija ni nikdar mogla biti dovolj zavarovana in zato se je odločila, da v tem obmejnem odseku, ki je dolg 220 km, zgradi svoj trdnjavski pas. V vseh časih je Francija tod že imela celo vrsto trdnjav in zadnja velika trdnjavska dela je v tem odseku zgradil slavni francoski general Vau-ban. Toda po svetovni vojni se je Francija odločila, da zgradi svoje trdnjave ob meji v globini, ne pa v krožnih ali trikotnih oblikah (Metz—Toul—Verdun).
Bistvo vsega tega obmejnega trdnjavske-ga pasu tvorijo »utrdbe«. Vsaka utrdba sestoji iz cele vrste betonskih zgradb, ki so povezane po podzemeljskih rovih, kjer vozijo lahki podzemeljski vlaki. Vsako tako utrdbo ščiti 3 in pol do 4 metre debel betonski zid, ki prenese granate vseh kalibrov. Pod temi utrdbami globoko v zemlji so nato v nadstropjih zgrajene podzemeljske vojašnice, skladišča, cele smodnišnice in orožarne, električne centrale. Vse pa je zgrajeno tako ter tako urejeno, da bi vsaka taka utrdba zase lahko prenesla zelo dolgotrajno obleganje.
Vse utrdbe so zgrajene vsaka zase samo-stojno, vendar pa so povezane med seboj navadno v triikolih s stolpiči, ki so zgrajeni nad zemljo iz posebne kovine. Vsak tak stol-
n
Dospela le velika pošiljka
jesenskega in zimskega blaga za ženske ter moške obleke, plašče in kostume v novih vzorcih in modernih barvah, nakar Vas opotarja In vabi za nakup manufak-turna trgovini
tanko Cešitik m ^
pič je zgrajen tako, da lahko križno nadzira vse polje med utrdbami, ki ga obdajajo. Vsak tak stolpič ima top, več strojnic, protiletalske topove, metalce bomb in pa avtomatHn« puške. Vsak tak stolp je obdan z žičnimi pr» grajami in številnimi ovirami, sam pa jt opremljen tudi tako, da bi lahko vzdržal Mm zase tudi zelo dolgo obleganje t lastnimi sredstvi.
Številne utrdbe imajo tako izredno nno go topov, strojnic, topov proti tankom in strojnic. V bistvu so torej izredno moto obrambno sredstva
Vendar pa je med utrdbami nekaj poJja, ki bi bilo lahko prehodno. Toda ta polja so spremenjena v »polja smrti«, kajti nanje 1« usmerjen ogenj iz utrdb in stolpov, tako di ne more nLkdo skoe, kogar ne spuste topovi iz francoskih utrdb. Ta polja pa so bila potrebna zato, da se omogoči gibanje žet M napad ali pa za izmenjavo čet, ki odhajaj« z bojišča ali pa v prve vrste. Za temi polji so v ozadju posebne utrjene postojank«, se zopet lahko same branijo in kjer to Mi zbirajo ali izmenjujejo čete.
Pred vso to utrjeno fronto pa so zgrajen® ovire, ki naj ustavijo sovražno prodiranje. Tam so gnezda za strojnice, za topove p«" tankom ter sezidane ovire za tanke.
V	ozadju so posebni zakloni za peholo in topništvo, telefonsko omrežje, polja m ^ pove proti tankom. V ozadju so takoj na razpolago vse priprave za signalizacij sicer z zvočniki ali pa svetlobnimi znaki. 1 zakloni so zgrajeni ponekod 50 do 70»-?'» boko v zemljo, ki so s podzemeljskimi temnicami zvezani med seboj 30 do 50 m zemljo teko vlaki, ki Izpod zemlja pnvW naravnost na postaje, kjer se naklad« » sklada vse potrebno. Ogromna e'ektr'™ dvigala dvigajo strelivo in največje gr» ter jih prineso tako rekoč naravnost do topov. Vse podzemeljske vojašnice so R zračene s svežim zrakom, kajti zrak dovsj posebne električne črpalke.
V	podzemeljskih vojašnicah je P0"" Ijeno za vse: tam so spalnice, kuhinje.
nieSa, pisarne, trgovine, studenci, delavnice jn električne centrale.
Elektrika igra pri vsem tem zelo veliko vlogo. Potrebna je za razsvetljavo, za dovajanje zraka in vode in za pogon podzemelj-akih vlakov.
Nad vsem tem pa strme v svet številni topovi in še več protiletalskih topov. Vse te utrdbe in stolpi s svojimi nadziranimi pr®-eledki pa tvorijo tako zvane »utrjene pokrajine«.
Te utrjene pokrajine se raztegujejo vzdolž vse francoske meje. Najbolj utrjena in najmočnejša je pokrajina Lautor, za katero pravijo vsi strokovnjaki, da jo sploh ni mogoče ta vzeti. Prav tako je izredno vzorno utrjena pokrajina pri Metzu, ki obsega tudi staro slavno trdnjavo.
Za temi pokrajinami pa se spet nahajajo cela polja težkega topništva, ki se premika ali na tračnicah, ali ga prevažajo z Vlačilci. Ti topovi naj nato iz ozadja ščitijo vse te sprednje utrjene pokrajine, in sicer na ta način, da razbijajo s svojimi dolgimi streli sovražniku njegovo ozadje in njegovo zbiranje v ozadju, če bi pa sovražnik prodrl skoti katero teh utrjenih pokrajin, pa naj zopet ti topovi onemogočijo prihod novih čet k prodirajočemu sovražniku. Ti topovi že delujejo v zvezi z izvidniiškiini letali, ki morajo obveščati strelce ob topovih.
Sele za temi polji s težkimi topovi eo nato utrjena polja za letala, ki so vsa zavarovana spet s protiletalskim topništvom in protiletalskimi strojnicami. Za temi polji pa pridejo nato stare častitljive francoske trdnjave Toni, Verdun, Belfort, Epinal in Trouee de Chamrmes. Vse te trdnjave pa so bile seveda modernizirane in so verdunski trdnjavi n. pr. dogradili še podzemeljsko utrdbe z vojašnicami, kakor v utrdbah na meji, in sicer 17 m v globino.
Da so zgradili Maginotovo črto, 90 morali prekopati 12 milijonov kub. metrov zemlje. Zgradili so več sto kilometrov podzemeljskih rovov. Na površini so zgradili 300 km novih cest. Na vsej črti so zgradili 55.000 utrjenih stolpov ali poslopij. Vsa Maginotova
črta je stala 7 milijard zlatih frankov (približno 100 milijard dinarjev).
Te trdnjave in utrdbe se ob meji raztezajo skoraj nevidno in jih lahko razdelimo takole:
Prvi pas utrdb je širok 30 do 40 km
in
do 150 km, in to je tudi prava širina cel« Maginotove črte. Te utrdbe pa se raztezajo od Montbeliarda do Montmedyja in so dolga 860 km. Ker pa zdaj tudi Belgijci zelo hitroi grade skoraj 'čisto enake utrdbe, bi lahka rekli, da je Maginotova črta proti vzhodu p>qr

ta je najbolj utrjen in najbolj opremljen: drugi pas je nekoliko svobodnejši, tretji pas je zapet silno utrjen. Tako dobimo šisino 90
Neizmerne številke nove vojske
'Ameriški strokovnjaki so izračunali, da Je stala svetovna vojna 1914—1918 — 190 milijard dolarjev. Ce k temu prištejemo še škodo na zasebni lastnini, zastoj trgovine in druge neposr. stroške, narastejo stroški za bivšo vojno na 340 milijard dolarjev. Cene za vojni material so se zdaj povečale, moderno orožje, oprema vojaštva s tehniškimi vojnimi pripomočki se je povečala, prav tako se letalstvo bolj uspešno uporablja za uničevanje človeških dobrin. Po vsem tem se škoda, povro-čena po sodobni vojni, sploh ne bo dala preceniti.
Zatorej kar ni mogoče vnaprej določiti stroškov nove vojne. Le približno je moči dognati stroške za streljanje. Ena tona streliva stane povprečno 800 do 1000 dolarjev. Armada šestih divizij (okrog 150.000 mož), ki ima 300 topov, bi povprečno porabila na dan 2000 ton artilerijskega streliva, 1000 ton manjšega kalibra in 100 ton letalskih bomb. Stroški: dva do tri milijone dolarjev na dani Vsak strel iz 75 mm kalibrskega topa stane skoraj 10 do-
larjev; en šrapnel 14 dolarjev; težka bomba 400 dolarjev; en strel iz 14 colnega ladijskega topa 120 dolarjev; en moderni torpedo pa kar 12.000 dolarjev 1
Za preračunavanje moderne letalske volne nam manjkajo še izkušnje, ki tudi iz španske vojne še docela niso dognane. Vendarle je znano, da pomeče letalsko brodovje, ki obsega 60 letal, pri enem kratkem napadu 100 ton bomb v vrednosti 30.000 dolarjev. — Najmodernejši ameriški bombniki stanejo 250.000 dolarjev. Ce nastopi 60 letal take zračne armade in so uničeni le štirje bombniki te vrste, je škoda en milijon dolarjev!
V svetovni vojni še ni bilo treba skrbeti za varstvo civilnega prebivalstva spričo letalskih napadov, kot je to potrebno zdaj. Iznašli so odtlej množico novih bojnih pripomočkov, ki jih v svetovni vojni niti še niso poznali. Nič ne vemo, koliko bi stala druga svetovna vojna, vendar »mo prepričani, da se niti od daleč ne dajo primerjati s stroški bivše svetovne vojne, in že ti so bili ogromni I
tegnjena od švicarske do nizozemske mejen Franooska vlada je prve kredite za te utrdb« določila v letu 1919, od tedaj pa denarja zal te izdatke niso štedili.	vj
Kakšna pa je glavna razlika med Magti notovo in Siegfriedovo črto? Francoske utrdb« so zgrajene v globino, Siegfriedova črta pa je močna v svojih površinskih poslopjih. Ta se pravi, da francosko vrhovno poveljstva! prav nič ne računa nato, da bi morale francoske čete iz teh utrdb kdaj prodirati dalej naprej, dočim so nemške utrdbe zgrajena tako, da ne računajo na to, da bi morale dolgo ostati njihove čete na enem mestu. Dosedanji potek borb na zapadu je popolnoma opra-i vičil smiselnost te trditve. Toda general Cul-man, ki je idejni utemeljitelj te Maginotove črte, poudarja, da se te utrdbe ne bodo mogla uveljaviti, če ne bodo določene tudi zato, da podpro manevriranje velikih armad. Siegfrio« dova črta je torej določena najprej za ofenn zivne namene, ker naj omogoči zbiranje ogromnih armad ob meji, Maginotova črta pa zato, da vsak pritisk vzdrži ta ga odbije^ potem pa šele podpre ofenzivo čet, ki jim bo trdnjavaki pas izhodišče ta oporišče.
Zahtevajte povsod naš list!
8»
steni 4.
kaj je novega
OSEBKE VESTI
č $*Ti vadNti?	»sMjiihica.
X prihod.."«! teta jf refcae preč. it Sit-.* Steni. pjorerae p* pxt ir-	Kaš<>
IWw bM-asjoro* Ualkb j£ V*1- ^ Fab.jan.	tesane* dr. Jan»
EadL mridižn* j*et. fc	me-
diansc* i' l*yesE S«**?- teiriCTf J* tni. Bri« Atejrij.
DOMAČE NOVICE
č Addetek S Šmia aataari« t Zaereba
•e a 1. noitmTcmm iea preaeE t Ljcb-
ijtao te: spremen fw»; do»terjI nastev r:
JTibava* sadiS* T
c T* p-f suni orbrr valj* je ovba. — Dobe: icifc xt astme vn.it:jt je Bite aarnt stitn; OtrrHtTi} te Petrirja. Zboptte netevran piafte oč 7—15 oteMtteac, obe-ttea pt fim j*	plastne depntee
|4 dni	detevc; doJ* kosite t tovarm.
cfcayer.: m šobe meso it mas: se 15 odstotkom r£se». kakor pt bo V«i-L&f pene Ite-lirsif pia?* b«k> mfištif meaeiiie oč 90f do £3f¥ da. Taka opečni pnpodbo ie itpostertte oaiirpen: hrvaisct deterskt nsanort. ki je Bel d: IteSsovept pibar.it.
c Ti dr htefmšaiija. ia aaadvisBa-Mi vsji poEsže Hrti—.m posoiiinira »Moj orane LtoHaufc. I>vorakevt &. — Prospekti tereaoteino
c Brras&t « oehite peseha* arekaiSk* knašt T smisji: sfKirtzumt meč HSf is pradsedcikon: viade I>H£ Oeteovfflem ae 2f. »«-i">ni?!-t nsmn-fii; t Zapretiu posebno p-vižLLisiif. bruraoo si nt3f>v;ao E-vtisko St fslt t* ii-LPJiOP jt- Tvisierijer orožnišk: stroka" ijjm brapadnj penerc. Tarapiia. ki jt » prise- t Zap-er.,
i Peuifsettettte* abmja j* prajo*>v»}a * nedeijn dne 1. oktobra Mestni brsniteiict ljubljanska. Tijraaa je sklenite of tej priliki poklonit pet miiijonor xi mrsioo nbcž&iMt c Pri	a£ pri Md^ak y p*tari
»SBinitf ^juing na iaš£« knstrae sartvi« voda.
c Marikarsk* phasrni je ob&iia ttp-t-Jta-Ia kar atit«, aodoroie u je a plintrns t drfcvi at prven. mestu, e Kjer Mnjka i^ivaik ia rpref« je aoet. oe.it nt tn>«it trshe je prt-arirsvliat ic nt sin&ae irtu pravo-snrevi-:. v samlio Ta ic )uc intLikt teuir&it not it vjcape. Kaito a tvnnarto< f L Jte vsak načir )e trpbt auses pooatrjti. da teoi, koc kda; tr«ha. (te trne:* detejo £kopv> Aa m vtarAeh*- meč	kt: te nxcfvv I>t
k kake ljudi te msia sijali ne b. bite mvtte dotem. četudi ao nam aekaxci ^salk Aa na te aabtei« obievuno t aarad. •prape te ne pr* m anten nafan. n«^ ohiine K dokazil;	atmit ia aomsk;
P«w4n*. v »tsaiisrit »ažit fcra.ii je da steat^o aoii« » v,prep&. kec *p imeli te kan*. C krese m. detet ni nK«>ev*_ ker ni priprtje
VIIVA
nritatentf.aamMie nr.
TLttM
» v. 7-aii xi ir&vo je fcredM niM ** pnit-J- ijrarsjo ia	nOttu* saj
i Le*** je »bate X ki očju: r- trinrt stenj	p. Skrab« Sut-
Siita Bjegereee a^on^a-' ; SLt.j }ik irrei praiMif ? Vsjj: teden t-> irroi^ ta toaj^e trfe KttO annj- ^ SpraSso ?» Itilftfca
d Dva rveiisa a<mSka feafrala — iMTtaa pe rada! Po piamja knaSJdi 1 je ti-nJi: ceneni Biati-:^.*-!- ki je vcl.1 j.:«itexjt u vdajo Varša«. roi; a Ki-'-If-ra ii	Easbortfer. Po četi b dra-
pi Todalii pa naj bi bil vrborii p<weljnik nemŠat tel festeril -me Branetitsci. p* r-o-jfe p^etii te	v Snj^ai-	^
bi torej oba atersa	p^-iertte bOa
trvaskeet- <tr:.a>t iioTtntieri pekekeja.
vsjlk sjovkvbc vsak katolik rt
jtatočjok vobokjktih k5jig. saboci-xx jih psi fttpfikd.
d ViMCraii kažeja. ia U tem greidje
prvcn-rEine ktk<«>osSL Ce bi riMp-idriii ie •edaj * trfstrija. bi bil te-toiaip pride->e4 it boi^i od tesskfipt. Vcok rt to je v jrrf«iK> hpea aonfetni rr^-mern. ki se» r» bi>i deSežii t d mri poledica septeanl-rt Če pa boiki rinopriiijii-ti poAtktli » trpitrijo if do Kfidf (i-Ki^-t is {» vreme ttkšB«. kot je nedtj. poten je nprav^no upatje. dt be tevšijf vino dosspif ktk(wos: nt^oi^HCE tettLikt. H pt visopralr. iki pomnijo Bilo je to teto jPI". ti je *e&tk> vaeni vinoprad-nikoic t ntjiepšeie apominn Sesnuseine r**-vonrf. ki ao «• rfirnišate ponekoc po Sttjer-aksir.. di mort biti ie obranr- do ia ritke otto>>rs. ao se poVepte is tak<i vs: fcfefct.V' na trpatev vae dotif-j. dokisr bo to dwm«aik> vreme. Banakt ujet« je Jndi «črediia najprimernejši čfcf sa trptlpr r Beli Krajmi. ni IteijenjskeiE ir nt Baeijsfcem	r*i bt-
totirt dt^ife. xt Štajersko pt teder od S okio-bra dalje. Prrod**Tn te izum vasacradniki v Ijntnmerski okbbci ir v Skweajskit pf-jrtt pt bodo strni »be aar^b t trpatv;jo po 15. oktobru, kar jnn je do tepa. dt b ivtfS tm boljši vino.
d BMnaa^a tetate aa« Kanbenm Te bk/ paaorsos: je vsbndiio to dni * Mariboru
13 letal, ki ae	^,>„1, T
aevera ter ao p^t-m i it Lko Lagiico gvi ia ctnorjm '' jugvrrbodi; sm«.rj Ute to pretetete n*j* nad fei. T vijjni ktkb 1500 tuetTvr. Z	* Difo
rvML tutfi, ki m> ne uboevL.. i dii-ozledi, pt prav:/«, da ni »j teacia nabecib makov Letala ao bfli enokritai in	lovci
Po>r ktel je vn^urdJ v Maritwni ia vtdoli meje pr«*jir;» mametenaija. c: so po. vt^ra bret pvjinrt ker ae bite rf.mun. ika Pred sekaj ču»m je aarei p.totala ! pre-ko Maribara v	aknama romun-
j tki *tstcik<«-f'lk»tew. ki t« Ci v K^.skelov, tvorstee v Sem&iz po kn-rkt >:tit, ki. tert je roErowfca drfcri-a knt-ite. Zdi, p, w tf ti pitenti i prerreiiH.. lead, vračali v do. ■MriM.	kapaje	ieu: t Sem.
tip. ki pcAesa	prtt«, nti^rk oi^ji T
Ii—liij Zaan je pr:.mer	piio.
ta. ki je mor ti sasiino p-istic: pr. >K«eaje» Gradra t v Jtetna^ kupi.m.:ni iovtt.m tej. kwi. ki »e me je pri pristajjit^j rtiiila, ^ ao fa pt«teEi na toeomra erWc«nx«:.uii ;.r,f«. Ijtli v Mtifi« ter pa od te poate„ i i.iko« aataj v Kesnšjc. v (
— T keaik i i
blagorise voda. fie jo
aapeke, terv Jeter, je prtrl pwkt
te£ v me: i t n»3&Mk te mTte dek .ie b taca poteg tept tod pt nikdar m izktte m-
Be*J;jva atrarja, da<p K«rati pfcT V W ila fy r»x. & ka. fWI»
d kaplja if Variš** vstrrVna at Gf m^keaa. Ono wde:jB je -BStreiil v -bdovlp-Ekem temskem rprirjn nroiniSt. pomink m-likr žapljo. ki je imt-te bi nap- prit-je» »to-Bunijas aturaeei « RlerUkci Clbrorfi jf bil pritrjen ptici v varBBvskpm fcvaii-tfii Trte is je ime] tnči njert eennkc
i Hrvajje adteoie |u»n«-u>.« v ji kiS-Brvttsk. hiai je adnl to te na-f dtx. kjer n^ dmpin. veli; Zadnje dni » jf kaj bcjfclk inudfinu«. k ar jir
tioiHitn. ijučje. da bš Skodortl r-.vprisja razms: v btnorini	T: ijuc.«. k de-
lajo bodis. a «wbwp ziob* al. pe tuji fcnnr.i.	pMniin&mdnc de«- potr.aje i
težr.ini M-mraiaimm T>t b delovanje teh finito^jer taš^ie nad»w»vaL ir. «aBi:i£?ff-i- 4« b: med *bra-nins na-»d«rr. vodili bre* veseno apteac^jfi. je u uefct. če>i prfW*f-dano imet. jerne namaestnr-i.if it v japriit prostor it it pod milni nete«--'
Za stalnost cen
Padaio* oer. kmeijska: piMtet nt do-nmHV. t-ži»?'lt boM> prepKfitt nast vlada St pre: popted ae *di iiodno. da xaJejf »dt; padat	ko j* vendar povpraVvanje pr.
fddelfcik doma it v tejins isrodnr veliko. Kmetjsto mitusMc dr. Cnbrfio^iJ j* dejal da j* learit vtrok prevelika pnnodht od ittrari. kmeJ/^ateev samih, ki prihajajo nt trp i velikanskimi koliamami fvojifc pridelkr* ix. ? t«t sam. pomaptjo. da «as* padajo Sne-kmi*rt,\ isrtb^ajr t« starce te pnkapjo at anke w jodejke. nasiodrje^t tint pt pt prodtjo t velikra dobia-om £arad; taci bo vlada adate ve? ukrepov. * katerim, bt u	Ntlfcft; ra?unt nt
Miorib da w bodo ravnal
tiskih pridelkov
po njenik nasveta, it prmašui nt triiffa a* mr toKkr blapa. kolikor je treht, Potee *?» br drievt pomamte vmtmt KUi-f rroe P71" delknn; nt ta našin. (te br vr,»ia n karijtt vecw koliSne StvE vssfc vrA n*P* ho xare.it nakupovati pridelke ted. now nov^ent direkcija aa sžhirar.M reaerr e™ «t prehranr prebtvnbeva Vterii bodr kmetovalci mali eenib njenr oobro W dt jat pomapa. te k bodo ^ "t nasvetov v vsakem jvjpledu k	^
vladt povabite Indi wt kmet^l:^ f1"?81'^ it sadmpo Minister dr &ihn>vir je dt jr v m noče ir. knvr patteu.ic m ^ ' orpaoiEiTanosS kmetevatre^ Tod; r ir plodt bo febt storiti potreba nap-eo«-
Kazen za judovski narod
Prilika o kraljevi svatbi se nanaša na izvoljeno ljudstvo judovsko, ki je zavrglo Odre-ienikovo povabilo na veino nebeilco svatbo. Zato je tudi Bog zavrgel judovski rod in dal sijati lui sv. vere drugim narodom. »Zatorej vam pravim, da se vam bo božje kraljestvo vzelo in dalo ljudstvu, ki bo dajalo njegove sadove. Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogelni kamen... In kdor pade na ta kamen, se bo razbil. (Mt 21, 42—45.)
Te preroške besede Gospodove se bridko izpolnjujejo nad judovskim narodom vsa stoletja prav do današnjih dni. Po zavzetju Jeruzalema po Rimljanih, kjer je tekla njihova kri v potokih, so bili razkropljeni med vse narode sveta. Nikjer ne morejo najti svoje prave domovine in vsem narodom so v spotiko. V vseh stoletjih gledamo v zgodovini, kako je zdaj tu, zdaj tam izbruhnilo krvavo preganjanje judovskega rodu. Morda nikoli bolj kruto, kakor ravno v naii dobi, ko se jih branijo vse države sveta, ko jim nekatere nasilno unitujejo in grabijo njih premoženje. Prokletstvo božje spremlja zaslepljeni judovski narod, ki je zavrgel vogelni kamen, Kristusa in njegov nauk.
Sv. Cerkev jih ni zavrgla, ker veruje Ule-nikovi prerokbi, da se tudi oni enkrat povrnejo v narolje skupne Matere sv. Cerkve. Zato moli v svojih molitvah, naj kri Kristusova, ki so jo tako prevzetno klicali na sebe in svoje otroke, pride nanje kot vir milosti in rešenja.
Ljudje, ki v današnjih težkih razmerah zlohotno škodujejo tej deželi, res ne zaslužijo nobenega ozira, marveč najtežje in najstrožje izvajanje zakona zoper sebe. Vsem podrejenim organom sem izdal potrebne naredbe za j povečano delovanje ter postopanje zoper zgoraj imenovane ljudi.
d 17 šolskih kuhinj ima Ljubljana; v njih
i je dobivalo 810 učencev zajtrk.
d Tudi za šolsko mladino veljajo cestni predpisi. Sedaj, ko so odprte vse ljubljanske ! in meščanske šole kakor tudi gimnazije svoja vrata učeči se mladini, dan za dnem opažajo vozniki, avtomobilisti in kolesarji, da posebno mlajši letniki niti najmanj ne upoštevajo cestno-prometnih predpisov in da se po nepotrebnem izpostavljajo nevarnostim brzega prometa na ljubljanskih ulicah. Tako učiteljevo, kakor tudi starše opozarjamo na to, naj otrokom zabičajo vsaj osnovne pojme o hoji čez cesto. Osnovno pravilo pa naj bo za slehernega, ko prečkaš prvo polovico ceste, glej na levo, ko prečkaš drugo polovico, pa na desno.
d 626 zdravnikov ima sedaj Slovenija, d 20 letnico obstanka slavi Pasteurjev zavod v Zagrebu. V njem je iskalo 32.441 oseb zdravniške pomoči proti preteči steklini zaradi ugriza na steklini obolelih živali.
d Čudna mačka. Med mladiči, ki jih je vrgla mačka v hiši upokojenca Franja Slobo-danca v Rumi, je bil tudi nestvor s šestimi nogami, tremi očesi in dvema repoma. Nestvor j prišel ni svet živ in bi morda še ii-toda Slobodanac je ves mačji zarod z Bestvorom vred utopil.
d Mraz je pritisnil. V noči od onega ponedeljka na torek se je hudo shladilo in tor-
kovo jutro je bilo že pošteno mrzlo. Kdor koli se je zanašal na toplejše vreme, je pošteno prezebal, posebno vsi tisti, ki niso vzeli površnikov s seboj. Močna ohladitev ozračja je na prvi pomislek skoraj nerazumljiva. — Upoštevati pa moramo, da je sneg zapadel po gorah silno nizko in je samo v Kamniških planinah zapadel sneg skoraj do najnižjih obronkov. Ljubljanska kotlina pa se v veliki meri ravna po snegu na hribih, ki jo obdajajo.
d Hrvatski »Sokol« ne bo obnovljen. Ni pa še odločeno, če bo nasledil »Hrvatskega Sokola« »Hrvatski Junak« ali »Bratstvo«.
d Naša vojska bo odslej vnaprej odkupila vso živino in vozove, ki jih bo rabila pri bodočih vajah.
d Železniško ravnateljstvo dobi južno-srbski Niš. Tega se prebivalstvo seveda zelo veseli, posebno še trgovci in obrtniki. Saj se bo iz Belgrada, kjer je bilo doslej to ravnateljstvo, ki se je imenovalo Belgrad-jug, preselilo blizu 600 družin. Prebivalstvo Niša se bo zaradi tega pomnožilo za okrog 3000 duš.
d 50 do 100 vagonov češpelj izvažamo v zadnjem času vsak dan v Nemčijo. Izvoz se je povečal, ker Nemčija zaradi angleške blokade ne more dobiti češpelj po morju.
d Odbor pred zračnimi napadi v Belgradu, Zemunu in PanSevu je istočasno priredil 17 predavanj. Zavetišča imajo nova šolska in javna poslopja, tudi v privatnih hišah naj se postavijo. — Tudi v Sloveniji so bila nekatera predavanja, a vse. premalo je ljudstvo poučeno in o zaklonih (zavetiščih) ni nikjer nič ukrenjeno. Upajmo, da nam vojska prizanese ter da se upošteva naša nevtralnost, ako pride do te grozne svetovne nesreče, vendar je vsekakor umestno, da se poučimo in pripravimo za vsak primer.
d 100 otrok je poslala letos na morje ka-ritativna zveza v Mariboru.
d Nekatere hrvaške občine so ie začele deliti podpore tistim družinam, katerih red-niki so bili poklicani na vojaške vaje. Tako sta se že oglasila Karlovac in Sibenik. Občine so sprva nakazovale te podpore iz svojih ubo-
Društvo banovinskih uslužbencev in upokojencev, ki se že štiri leta vztrajno bori za izboljšanje socialnega položaja svojega članstva, je s pomočjo širokogrudne odredbe bana dr. Natlačena izvojevalo lep uspeh: S 1. oktobrom letošnjega leta se bodo vsi banovinski uslužbenci zavarovali pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu v Ljubljani, prispevke za to zavarovanje pa bo v celoti prevzela na svoja ramena banovina v okviru svojega proračuna. Društvo je sprva mislilo na ustanovitev svoje lastne bolniške blagajne. Toda zaradi premajhnega števila članstva bi morali biti prispevki razmeroma visoki, vrh tega pa bi tudi ustanova bolniške blagajne spričo tega, da so banovinski uslužbenci raztreseni po vsej banovini, zahtevala velike vsote, tako da bi banovinski uslužbenci ob svojih skromnih prejemkih ne mogli zmagovati tako visokih dajatev. Potem pa se je društvo odločilo, da bi s svojimi člani pristopilo h kaki že obstoječi bolniški blagajni, ki ima svoje poslovodske pripreme že razčlenjene po
DOPISNA TRGOVSKA SOLA v Ljubljani, Kongresni trg 2
vpisuje
v svojo dvoletno trgovsko šolo, tečaje in predmete: knjigovodstvo, računstvo, slovenščina, nemščina, francoščina, korespondenca v raznih jezikih, stenografija itd. — Vpis priporočamo zlasti onim, ki so 2e v službah in se žele izpopolniti ter onim, ki ne morejo obiskovati rednih trgovskih šol. Pouk je individualen in se vrSi z dopisovanjem. Podrobna pojasnila daje ravnateljstvo brezplačno,
mmmmmmmmmrnmmm
žnih skladov in iz sredstev za podpiranje siromašnih, ko so jim pa ta sredstva pošla, so se obrnile na oblasti, da jim nakažejo primerne denarne zneske na račun tistih podpor, ki jih bodo oblasti nakazale občinam za razdelitev med družine, ki jim je zadnja vladna uredba zagotovila podporo. Prav tako je šibeniška občina zaprosila vojaške oblasti, da bi vrnile vprežno živino kmetom, ki to živino potrebujejo za pospravljanje poljskih pridelkov.
d Zagrebško radiopostajo bo prevzela
hrvatska seljačka stranka, kot zastopnica velike večine hrvatskega naroda. — Popolnoma pravilno.
d Denarni obtok v naši državi znaša 8 milijard in 754 milijonov din. Zlata podlaga Narodne banke pa znaša nekaj manj kakor 2 milijardi din, namreč 1,986.8 milijonov din. Zaloga Narodne banke v devizah pa znaša 510 milij. din. Kritje znaša 25 odstotkov.
d 45 letnico svojega obstoja je praznovala glavna Zveza srbskih kmečkih zadrug, katero vodi bivši minister Voja Gjorgjevič. Na občni zbor je prišel kraljev zastopnik in tudi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, gradbeni minister dr. Miha Krek; kmetijski minister dr. Cubrilovič, župan Vojin Djuričič ter več predstavnikov bolgarskega zadružništva. Zbo-rovalci so poslali udanostne brzojavke kralju, knezu Pavlu in ostalima kr. namestnikoma, pozdravno brzojavko pa dr. Korošcu kot predsedniku Glavne zadružne zveze. Voja Gjor-
vsej banovini. Toda ostalo je še zmerom vprašanje plačevanja prispevkov. Ban dr. M. Natlačen, ki z naklonjenostjo spremlja prizadevanje društva, pa je tudi tu priskočil na pomoč. Odredil je, da prevzame vse prispevke za bolniško zavarovanje banovinskih uslužbencev banovina sama v okviru svojega proračuna. S 1. oktobrom bo banovina prijavila svoje uslužbence pri Trgovski bolniški blagajni, kjer bodo s svojci vred uživali pravico do brezplačne zdravniške pomoči in brezplačnih zdravil, ne bodo pa, razumljivo, uživali pravice do hranarine in pravice do zdravljenja v zdraviliščih. Ostane pa jim še pravica na brezplačno zdravljenje v vseh državnih in banovinskih bolnišnicah. Kar 876 banovinskih uslužbencev, med katerimi jih je 700 z družinami, bo uživalo blagodati novega zavarovanja. Prispevki Ta to zavarovanje so določeni na 20 din pri uslužbencih s plačo pod 2000 din, ns 30 din pa pri onih s plačo nad 2000 dinarjev in bodo banovinski proračun obremenili vsak s^-ec za okroglo 19.000.
Banovina je zavarovala vse svoje uslužbence
Kristus se bo zavzet za Poljsko
30. septembra j« av. ©če papei Pij XII. sprejel skupino Poljakov v posebni avdienci. Na teta poljske skupine je bil poljski kardi-bal-primas dr. Hlond. Sv. oče je imel na vse Poljske govor, v katerem je opisoval veliko penečo. ki je zadela Poljsko. Pri tem je opo-levjal na zgodovino Poljske. Svoj govor je tv. joče zaključil z besedami: »V tem trenutku fceko skozi Poljsko reke solza, toda tam to se
dobojevale tudi sijajne zmage, zaradi katerih •o vam celo vali sovražniki dali pravično pn-raanje. Poljska je v svoji burni zgodovini vedela za dob« navidezne smrti, toda prav tako tudi za mnoge dni vstajenja in novega življenja. Upajmo, da Vsemogočni ne bo dopustil, da bi se v vaši državi uničila vera. Kristus « bo zavzel za Poljsko, ker je Poljska odločena, ne propasti!«
gjevič je v svojem po vonj poudarjal koristi, fci jih je zadružništvo prineslo kmetu in se sah valil vladi, ki je zmerom rada podpirala stremljenja zadružnih delavcev, da si z razširjenjem zadružništva opomoreta kmet in Inali človek.
d V župnišče je vdrl. Sredi popoldneva |e te dni neznan vlomilec vdrl v župnišče v TGoedu pri Kamniku. Župniku Matiji Selanu Je odnesel 2500 din, 12 zlatnikov, zlato žepno aro z zlato verižico in še nekaj starega srebrnega denarja.
d Zanimiva puška, Nedavno je bil poklican na orožne vaje rezervist Danilo Jakšič iz vasi Križevci pri Vinkovcih. Ko eo jim delili •|r vojašnici puške, je dobil Jakšič isto puško, s Mero se je boril na solunski fronti. Jakšič ki je ob izbruhu vojne žive! v Ameriki, se je prijavil kot prostovoljec v srbsko armado. V njej je ostal do konca vojne. Doživel je umik ekozi Albanijo in se pozneje udeležil bojev na solunski fronti Kakor vsi njegovi tovariši, je tudi Jakšič v spodnji del puškinega kopita izvrtal manjšo odprtino, v kakršne so vojaki spravljali denar in druge drobne malenkosti. 'Ko je Jakšič ob koncu vojne slekel vojaško ■fuknjo in oddal puško, je v odprtino v kopitu položil listek s svojim imenom in navedbami, v katerih bitkah se je boril. Ko je te dni prijel v roke puško, ki »o mu jo dali v vojašnici, »o se mu zazdeli nekateri risi na kopitu znani. Odvil je železno okova i o na spodnjem delu kopita in na svoje veliko presenečenje na-lel v odprtini listek, ki ga je pred 21 leti •am vtaknil vanjo. S tem je bilo nepobitno dokazano, da je ta puška prav tista, s katero ee je boril na solunski fronti.
IZ DOMAČE POLITIKE
p Volitve v senat bede 12. novembra, p Za ohranitev naše nevtralnosti je potrebno tudi primerno obnašanje prebivalstva, iV ta namen je ban naše banovine izdal na-redbo, s katero prepoveduje v javnih prostorih sprejemanje glasnih radijskih poročil, Halje prepoveduje nositi kroje, znake in zastave, ki bi pomenile propagando za katero koli vojskujočo se državo. Dalje je strogo prepovedano dvigati roko tako, kakor bi hotel s tem kdo pokazati, s katero vojskujočo državo drži. Prav tako ni dovoljeno prepevati takih pesmi, ki so pesmi ene ali druge vojskujoče ee sile. Prepovedano je izobešati propagandne slike in časopise, ki bi imeli namen eni ali drugi državi koristiti ali škodovati. Prav ie, da je U ukaz izšel tndi pri nas.
p Vašna zahteva. Kakor poročajo zagrebški listi, so se v Zagrebu zbrali na glavno sejo trafikanti is banovine Hrvatske. Soglasno so sklenili, naj se za počne in podpre akcija, Id bi imela namen, da bi se čim prej
ustanovila samostojna monopolska uprava za banovino Hrvatsko. Dokler pa se to ne izvede, naj se monopolski inšpektorat v Zagrebu spremeni v ustanovo, ki bo samostojno odločala o stanju tobaka, razdelitvi roooopolskih predmetov in tobačnih izdelkov v banovini Hrvatski.
p K de be volil senatorje. Kakor smo poročali, bodo volitve novih senatorjev 12. novembra in sicer po zakonu od 30. septembra leta 1931. Po tem zakonu je senat sestavljen iz voljenih in iz imenovanih senatorjev. Po zakonu imajo pravico voliti senatorje: narodni poslanci, vsi banski sv.;niki tiste banovine kakor tudi vsi župani. Ker pa je zdaj narodna skupščina razpuščena, potem takem prejšnji poslanci ne bodo mogli voliti novih senatorjev. Prav tako pa ne bodo mogli voliti
Očetovo ordinacijo je prevzel
med. ««iv.
dr. Kazimir Derganc
Ordinira od poi 8 do pol 4 popoldne. Ljabljaaa, Semenskega 4. Saaatoriam >£i»uc
Telefon 96-23.
novih senatorjev banski svetniki na Hrvatskem, ker sta oba banska sveta bivše savske in bivše primorske banovine bila razpuščena. Po zakonu je minister pravde pooblaščen, da daje avtentično tolmačenje tega zakona, v kolikor bi nastale kake nejasnosti. Minister notranjih zadev pa daje vsa potrebna navodila za izvajanje tega zakona. Zatorej moremo v sedanjih spremenjenih političnih razmerah pričakovati, da bosta minister pravde in notranji minister v spremenjenih razmerah dala novo tolmačenje.
p Za nov Tolivni zakon. Na seji ministrskega sveta dne 27. septembra 90 razpravljali o političnih zakonih in sklenili, da se takoj začno izdelovati volivni zakon in drugi politični zakoni. Ministrski svet je poveril pra-
J
KRANJ
Vm za šolo
ljudsko, meščansko, srednjo itd, dobite v podružnici
ogoslovaiske kajigarie
v Kranju
(Majdičeva hiša — »odnija)
vosodnemu ministru dr. Lazarju Mar kovini nakig, da sestavi predlog volivnega zakona ni podlagi sj>k>šnega, neposrednega in tajneg« glasovanja, z volitvami po listah in po pro-porčnem načinu.
p Bolgarski časopis »Sleve« prinaša it. Javo hrvatskega voditelja in podpredsednik« jugoslovanske vlade dr. Mačka. V tej izjivi pravi dr. Maček, da je za male države v Evropi edino modro, da ostanejo nevtralne. Zakaj tudi, 6e bi stale po naključju na »trzni zmagovalca, bi jih pred končno zmaco uničili. Skupna korist vseh južnih Slovanov je v tem, da skušajo za vsako ceno ohraniti mir. V to smer gredo vsa njihova prizadevanja. Ko je govoril o notranjem položaju v Jugoslaviji, je dr. Maček dejal, da za zdaj ni na dnevnem redu vprašanje o upravni razdelitvi Jugoslavije na štiri samoupravne enote. Glavno je da se izvede nova politična zakonodaja. risstl volivni zakon. Volitve po tem novem voliv-sem zakonu bodo razpisane takoj, ko bo mednarodni položaj popustil.
p Preveč politiziranja. Pod tem naslovom prinaša »Trgovski list« uvodnik, ki ga ko-čuje takole: Pretirano politiziranje ovira naše gospodarsko življenje in je poleg tega tudi politično nevarno, zato treba politiziranje iim bolj omejiti. Z dobro politiko se to more doseči. če se hkrati zanjo vzbudi tudi zanimanje ljudi. Niso ljudje krivi, če se preveč politizira, temveč krivi so tega oni. ki ne znajo pravilno usmeriti stremljenja ljudi.
NESREČE
n Oj. to nesrečne žganje! V Sarajeva s|«
pila v gostilni žganje Rahid Sahbegovič in Sima Radovič. Oba sta bila že močno pijana, ko je Sahbegovič brez vsakega povoda zamahnil po tovarišu In mu s pestjo prebil kozo na glavi. Radovič je stekel ven in pobral de-
Avto ie zdrknil v Pako
i ?T,f J0, f 17' M-Piembra w je zp0{)ila v Zg. Doliču pred sotesko Huda luknja težja avtomobilska nesreča, ki pa k sreči ni zahtevala človeških žrtev. Seidl Frančiška in Orter Marija, obe iz Zagreba, sta se r novim avtom znamke »Hanomag« peljali v smeri iz Slovenj-gradca proti \elenju. Pri Hudi luknji, kjer i sedaj dokončavajo obnovitvena dela, je ccsta posuta z debelejšim kamenjem in je več ovinkov. ki so mestoma zrlo ostri. Avto je šofirala Orter Marija. \ štric Smonkarieve žage je vo
voUnt i: •bCCS?"° šVrp0' r odpovedal volan m potnica m mogla več obvladati vozila
ta« LTt^0 P°!oka ^»nik žage nalo-žene hlode. Tja ,e zdrknil avto po hlodih na
drugo stran struge na oporni zid, od ta se J® pa prekucnil v 5 m globoko strugo I a« " streho vozila, da so bila kolesa obrnjen« M vzgor. Potnici *ta v smrtnem strahn knea » ju je že zalivala voda in si nista mogli pomagati iz avta. Na motornem kolesu sta se F peljala ta čas Franc Zavašnik in Kreni iz Slovenj Gradca ter sta rešila potnici iz prijetnega položaja. Osebni avto g.	H
Mihaela iz Slovenj Gradca je obe po5W«'"'f prepeljal v slovenjgraško bolnišnico. močno poškodovan: razbite šipe. bla', k-pde in karoserija, zlasti streha je vsa zvita, je ca. 10.000 din. Bila je pač res veli« » v nesreči, da sta potnici ostali pri >
bel kamen. Ko se Je vrnil, je z njim kresnil Salibegovlča tako močno po glavi, da se je nesrečnik onesvestil. Tedaj pa je Radovič pobral Se kos lesa in z njim toliko časa udrihal po žrtvi, dokler so se Se kazali znaki življenja.
n Omoten od alkohola ubil najboljšega prijatelja. Okrožnemu sodišču v Banjaluki je bil izročen mizar Slobodan Ostojič iz Bosanske Dubice, ki je s kamnom ubil svojega najboljšega prijajtelja, mehanika Jožo Mikuliča. Ostojič in Mikulič sta v družbi več znancev veseljačila po gostilnah. Ko so se po polnoči vračali domov, sta se nenadoma sprla in ste-pla. Ostojič je pograbil velik kamen in ubil Mikuliča. Zdaj se kesa v sodnih zaporih in objokuje smrt svojega najboljšega prijatelja.
n Plamen ji je zažgal obleko. Anica Or-nik iz Bistrice pri Mariboru je prišla v svinjsko kuhinjo, v kateri je pod kotlom gorelo, vratca ognjišča pa so bila odprta. Dekletce je prišlo preblizu kotla, plamen je siknil skozi vratca ter ji zažpral obleko. Preplašen je otrok pobegnil na dvorišče ter dirjal na okrog, tako da so se plameni zaradi tega še bolj razpi-hali. Vsa obleka ji je bila v plamenih, ko so prihiteli ljudje na pomoč ter ji goreče cunje strgali s telesa. Bila je takoj prepeljana v mariborsko bolnišnico, kjer pa ji niso mogli več pomagati.
d 8 karbolineom ni šale. V belgrajskem občinskem kopališču so namazali kopalni prostor s karbolineom, a prehitro vanj spustili vodo in pozabili opozoriti občinstvo, da voda še ni primerna za kopanje. Zaradi hude vročine onih dni so se številni kopalci zatekli v vodo in nad 50 jih je obolelo za srbečo In bolestno kožno boleznijo. Zdravniki so ugotovili, da je bolezni vzrok razkuževalno sredstvo pri preureditvi kopališča. Prizadeti zahtevajo od občine odškodnino.
Treba se bo še bolj strnili okrog Cerkve
Stanovski list za slovensko delavsko mladino »Mi mladi delavci« piše:
»Dogodki zadnjih dni so prinesli kruto razočaranje prijateljem in zagovornikom Ko-minterne, ki se na vso moč ogibajo in otepajo vprašanja: Kaj je vodilo komunistično Rusijo, oziroma Stalina, da se je gospodarsko in vojaško zvezal s tistim nemškim narodnim socializmom ali fašizmom, proti kateremu so prav komunisti razlili v zadnjih letih toliko žolča, psovk in sovraštva.
Različna »tolmačenja« in izmikanja pol ali neuradnega značaja ne morejo prikriti dejstva, saj celo vodilni komunisti današnje Francije, Anglije in Belgije priznavajo (da ne omenjamo tu francoskega, angleškega in belgijskega delavstva, ki po podpisu tega pakta v trumah izstopa iz komunistične stranke), da je s tem komunistična Rusija na najbolj viden način obrnila hrbet svoji ideologiji, kakor tudi zapeljanemu proletariatu, ki v sami Rusiji že
nad dvajset let zastonj čaka raj, katerega mu obeta Marxov evangelij.
Razmišljanja o vzrokih, ki so dovedli do l-^a tako nenadoma sklenjenega prijateljstva, ne spadajo v naš list. Za nas je najvažnejše spoznanje, da sta se tu združila pod pretvezo »miru« dva najmočnejša in najvplivnejša sovražnika katoliške Cerkve, česar nobeden od njiju ne zanika.
In to je tisto, kar nas mora še bolj strniti in povezati okrog svete Cerkve, ki že 2000 let oznanja edino pravi mir, mir Kristusov na zemlji, katerega pa Bogu sovražno človeštvo noče sprejeti.
To dragoceno spoznanje naj še posebno nam, mladim delavcem, odpre oči, da bomo glas Cerkve še bolj poslušali, ki že leta in leta očetovsko svari in opominja delavstvo pred temi kopicami lepih, vabljivih, a praznih be« sedi, ki nimajo drugega namena, kot da oro« pajo že tako zapuščeno človeštvo Boga in vse-ga, kar je višjega v njem.«
DROBNE SOVIČE
Sovjetske zaloge nafte znašajo 32% vseh svetovnih zalog, trdijo boljševiki.
Poljska podmornica »Zbyk« se je zatekla v švedsko pristanišče Baxholm. Ze tretja, ki je ušla Nemcem.
20.000 poljskih beguncev je doslej na Madžarskem.
Francoska vlada je sklenila razpust komunistične stranke.
Nemška letala so poskušala z napadom na škotska pristanišča — brez uspeha.
Poljski duhovniki - junaki
V	Makova na jugoslovansko - romunski meji so se ts dni odigravali zanimivi prizori ob prihodu večjega števila poljskih beguncev, ki potujejo iz Romunije čez našo državo v Francijo, kjer mislijo stopiti v novo poljsko armado.
Prva skupina je dopotovala na jugoslovan-sko-romunsko mejo s petimi velikimi tovornimi avtomobili. Med drugimi begunci so bili v avtomobilu tudi štirje katoliški duhovniki. Najodličnejši med temi duhovniki je dr, Niko-dera Medvedsky, tajnik poznanjske nadško-fije in papeški vikar. Drugi je Franc Seredsky, urednik največjega katoliškega tednika v Kra-kovu, tretji in najzanimivejši pa je vojaški kurat Anton Takovsky. Ta je 20, septembra priletel z lovskim letalom iz Bresta Litovskega v oblegano Varšavo in prinesel poveljniku varšavske obrambe važna sporočila poveljstva poljske vojske v Brestu.
Takovsky je star 62 let in je bil že med »vetovno vojno vojaški duhovnik. Pozneje pa *e je izuril za pilota in je bil eden najdrznejših in najbolj slovitih letalcev v poljskih legijah, ki so se borile za svobodo svojega naroda. Odlikoval se je tudi v bojih leta 1919 »n 1920, ko so Poljaki ustavili boljše viški napad ob Visll ter pognali rdečo vojsko proti Moskvi. Takovsky se je priglasil kot letalec tudi v sedanji vojni in je izvedel več važnih
V	vsako hiio »Domoljaba«!
nalog, med drugimi tudi polet v oblegano Varšavo. Ko je to svoje delo opravil, se je na nekem zasilnem letališču v Varšavi spet dvignil ter s tistim letalom krenil proti romunski meji. Z drznimi zvijačami se mu je posrečilo preleteti nemške postojanke in se izogniti vsem granatam. Med potjo so ga večkrat lovila nemška lovska letala in ga obstreljevala ter mu hudo poškodovala aparat. Ker je imel hitrejše letalo in ker je bil navzlic svojim sivim lasem boljši pilot, je ušel vsem zasledovanjem in dosegel tuje ozemlje. Na meji med Podkarpatsko Ukrajino in med Romunijo pa je moral zasilno pristati, ker mu je zmanjkalo bencina. Brez hrane in brez vsega je v mrazu taval dva dni po bukovinskih gozdovih, nazadnje se je obnemogel zgrudil v jarek ob poti in se onesvestil.
Ko se je zavedel, je ležal v romunski bolnišnici v Cernovicah — njegov divji polet se je še kolikor toliko srečno končal.
Takovsky je zdaj dopotoval z drugimi begunci v našo državo in pojde v Dubrovnik. Ostati misli tam pri dubrovniškem škofu dr. Careviču, svojemu prijatelju izza mladih dni. Takovsky je tudi naš ožji znanec, saj se je leta 1935 s poljskim zastopstvom udeležil ev-harističnega kongresa v Ljubljani. Ta neznatni duhovnik spada v množico brezimnih junakov,'ki so se borili z vsemi silami za poljsko zemljo do zadnjega ter spravili s svojim junaštvom v začudenje ves svet.
Hudo je obolel praški nadškof kardinal Kaspar.
Okoli 50 nemških ladij, ki ne morejo iz pristanišč, je sedaj v ameriških vodah.
250.000 vreč peska bo varovalo sloviti francoski muzej Louvre v Parizu.
Nemški vojaki so se na Poljskem borili za Sovjete, pišejo švičarski listi.
Srednje šole v Franciji prično s poukom sredi oktobra.
120.000 palestinskih Judov se je javilo v prostovoljsko angleško vojaško službo.
Izvoz dragih kovin je prepovedala tur« ška vlada.
Porušona Varšava se je vdala nemški vojski.
Novi predsednik poljske vlade — zaen« krat v Parizu — je general Sikorski.
Novi predsednik poljske republike ja Radkiewicz; Mosciski je odstopil.
44 milijonov 300 tisoč prebivalcev štejel sedaj Italija.
500 milijard dinarjev znaša vojni prora« čun Anglije za bodoče leto.
Nemški uradni krogi zanikajo vest ame« riškega časnikarja Knickerbockerja, da sol nar. soc. voditelji naložili v tujini 170 mili« jonov mark.
Francosko letalstvo je. bolj izurjeno koč nemško, pišejo italijanski listi.
Več hudih potresov je bilo okrog turškel Smime.
Nizozemska je začela zidati svojo »Magi« notovo črto«, ki bo obstojala Iz treh trdcajv« skih pasov.
BITAKS
BREZPLAČEN POUK V iGRANlU ■■■ ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN KATALOu
MElNEbHEROLD Maribor (3
7>
.Nemški pionirji popravljajo železniški most, ki io e a razrušilo poljske *ete
Nemški in »nvfetski general sla s« srebala
Moderna vojna uničuje milijone, sestreljen tetki bombnik, ki je vreden celo premoienjo
Hali tank nalagajo na vtomobil
ludi vojak je »auovoijen, katiar se uiegue odpo« '•iti tn nekaj toplega iau*iti
Strahote letalske vojne. Hiša r Varšavi, katero je presekala letalska bomba
"»g'.*!'-'"'] f
d1	P"
I

'J'
Vida Ilijova, soproga Slovenčevega urednika Aloj-Kemični institut tehniške fakulteto T Ljubljani ajja IJija, je pretekli teden umrla T Ljubljani ▼ delo	Kaj počiva v miru I
S pogreba
romunskega ministrskega predsednika Calinesca. V ospredju člani romunske vlade
Del vseučiliške knjižnice v Ljubljani, ki ho kmalu dovršena in predana svojemu namenu
Slovenski dom
JB NAS CENENI POPOLDNEVNIK, KI GA! SVOJIM CITATELJEM TOPLO PRIPOKOCA« 110, IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 12 lH STANE MESEČNO SAMO 12 DINARJEV. ZA! ONEGA, KI 81 NE MORE NAROČITI »SLO« VENCA« JE »SLOVENSKI DOM« POPOLNO! NADOMESTILO. PISITB NA DOPISNICI UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUBLJANO, NAJ VAM POŠLJE NEKAJ ŠTEVILK LISTA NA OGLED.
To morje
je bojnih ladij predstavlja angleško vojno mornarico, ki je bre, dvoma najmočnejša na svet.
razgled po svetu
RUSIJA
s Bifebeatrer psaevns v Meskvi Te dni
Je nemšk: ntnanj: minister pooovdo priletel i letalom t Moskvo. Povabil ga je sam Stalin Ie uradne poročalo o nssnenu obiska je vedelo pcpedaii samo ta di te ig rajo hitro uredit vsa vprašanja, ki so nasiaia med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo zaradi Poljske. Ker sta bik v Mcisrri še turški um ar, j; minisler Sarsdzoghi m esoosk. nmanf, minister Seid-ter. je t« obisk dobil še veQi pomen. Rib-bent?v»p je bil v Moskvi dva dni. Ve&rat se je fssis'. z Mokttovim. Stalinom že nj-asorimi paasčsiki Or zaključke razgovorov je bik> objavljena di sti s? Nemčiji ie Sovjetska Rasi« še bol rvesali Skienih sta pogodbo r razaebrr. Poijske. t bo pas»ej končat. U -^osmii sit sf o tem. kako bosta še naprej med seboj trgovali. prav tako pa sls sestavili tudi načrt o	kake basu pritisnil, nt
Fraarijp in Anr:i»o it bo na zapadli zakijučiit.	junar.;: minister vor Rib- j
bentrop je oi odhodu iz Moskve u^arL še. di se bosti Nemčija m Sovjetske Rtisiji ie znali forsrifc. Je b; se v.ijski nt zapade Nemčije Eadajjevais. Vac Rjbr»gB£rc*po>v obisk je torej ; šf tesneje povezal stike med Nemčijo in So- j viesfai Itnsijo
s R-ssaska — raski pretekterat? Med
Estaaistto ir Sovje£ je bil sklenjen te dni siflOBČ; dogovor: 1. Obe držav, bosta dmgrn črugt pomešali poiitkaa. pt tndi z vojaško silo. že bi biia katera izmed nji je napadena od kakšne evropske velesile na Baltskem morrr atrem kopneč preko oBemln Le-
tvije. To velja tndi ie samo ob primeru prošnje in neposredne nevarnosti napada. 2. SSSfi se obveže. ds bo estonski armadi nndiia pomoč glede dobave orožja in vojDega materiala. kadar se bo to izkazalo za potrebno. 3 EsK"DšK£ republika prizna š, da ims Sovjetska unija pravico, ds si zgradi Da estonskih otokih Daiem. Osel. Rijumaja. Dag<c> in v mestu Paltiski (pod Rusijo: Baltiški Port, ju-gozapsdno od glavnega mesta Talina bivše-i ga Revaia) oporišče za vojno brodovje ter ve* IrtaMrit oporišč, katera bo kupiia po ' izjemni peni. V teh mestih in oporiščih ter aerodromih bo SS3R imeia pravieo. da vzdržuje določeno šle vito kopnih in letalskih siL 4. Nit Estonska, niti Sovjetska unija ne bosta skiepaii nobenih zvez ter se ne bosta pridružil; nobenim koalicijam, ki bi bile naperjene n-ot. en. ali dmg; podpisnici te pogodbe. 6-Mesu tc letališča, ki bodo shtiiis za oporišči so.jetsEemL brodovjn in letalskim silam, ostanejo oeemlje estonske republike. Ravno ts*<> ostane Estonska suverena v vsakem po-piedu. tako v poli tirnem kakor t gospodarskem ta soeialnsan. Pogodba stopi v veljavo šest dni po podpisu in traja 10 let. Pogodbe se lahko avtomatično podaljša za nadaljnjih £ iec. ake je ena od pogodbenih strani ne odpove prod iztekom ali po izteku.
ITALIJA
t Pesžaaiea kardnah Hlirii Prima
Poljske kardinal Hlood je po vatikanskem radm naakmi v podfskeni ječiks na Poljak«
posianiao, t kateri najprej poadrzvlja svoj junaški narod, ki je v težki preizkušnji postal
predmet loUkega občudovanj« in sočuslvo^ nia > sega sveta. Poziva svoj narod, da naj , potnem zaupanju na Boga ic na pravieo prj. takuje dne, ko ae bo vrnilo njegovo svobod življenje, ki bo trdnejie in *re«Dej.<e, ^^ kdajkoli v pretefctoati. Potem je kardinal Hiond poeval svoje rojake, da naj mirno de. is jo naprej, naj bodo mod seboj sk»žai, Mj goje bratstvo in živo versko življenje ter ostanejo zvesti svoji cerkvi in duhovščini ter •vojim krščanskim in narodnim običajem. Kardinal Hiond se je pokioail juntšv; poijaki vojski, predvsem pa Varšavi ter tolaiii rs-njeDe in ujetnike, tiati pa. ki so padli, bodo \ečno živeli v zgodovini. Poeebiio se je 8fK>. minjai svoje poznanjbko-gnestenike nadškofi-je. Obrnil se je k Materi božji čenstooovski in ostrobrans&i. da U se ponovil čuoei 'JO. gt(r letja. ko je Poljska premagala sovntiniiis krščanstva Dejal je. da toliko trpljenje in tolike žrtve, ki jih je prinašal poljski narod Hrabrega srca za krščansko svobodo, gotovo n* bofo zaman pred Bogom in da bo Poijsia iop«t vstala.
AMERIKA
t Rana*. V Puebks. Cok>. sta prunovik 40 letnico poroke zakonca M ramo- Dvanajst otrok sta vzredila, od teb jih je živih še deset. Otroci in mnogo slovenskih rojakov so priredili prisrčno domačo siovesnoet, s katero m hoteli poudariti lepi in redki jubilej dveh korenitih Skrveocev. ki sta aatala zvesta svojemu narode in veri svojih dedov. — V Cls-veiandn 0. je umrla Marija Pokmči'.. vdovi, rojena Sigmond. v starost: 70 let Doma je biia iz vazi KosaHfee. tara Stari trg pri Leon. — V OzkUnrin, Calif je srčrn kap zadela Jasipino Kaviek roj. Orosziik. v starosti 63 tet Pokojna je bik dana iz Staregfc trga pri Višnji gori na Dolenjskem — V Duhithu. Mina. je ranrl Josepfc Stariha v starosti 54
Besede

>Saj nisem sama: Bog ve, kolike jih je. ki ne dobe tzsia. kakor ki boteie* in če bi hi! kdo dn«i, pa bi p. ptaieokai jcamen na Ssjrimrs««an. iL bi k m mina sprožat v obrar' Eakor £ask&: ae je spomiula in čutila ostre boleča«, peč srceat Raza bo tndi jokala, obe bova jerab. Same Raza bc raznmeiak je premktvsi* kroknjar-jtn nevien
Is za»ša je piakst ob nasrefi. ki je ndda kr Maksa ttttu. >Ce Raza. zakaj ne jzz* Muiilt di et je mint Same da bč bal srečen. Ali ti gre za vw? Oe Ren. sakaj ne jas. aaj ai ne gre a vse! — Pa se derek kakor k šu xt vat. s. m je kregala. >Ali ti gre a rae^v
it oarovurE p je iajec gias. da gre a vse. Za vse Tfsešjf ix w sreče iz. arljesije. »Kadar ga bom videla, bam jokala <e je rekla, sedli, na hlod iz zu vedela, kaj bL Ciedaži je eoedšl st trati, ki at. rKtrrebeie. hstika smrad
Fnt.jk. ki m je nar£ t znata., iajlita je snrrad. ki * je st£ m aiodn. toda nt m aasfe nredoskniti. Kafar te hiit otaotk »r ki % a^e tnie lesM. >0. jokala nt basu kadzr gt iam noetek je rekia. pa se m dvignila. Zdsat m p jt da ft nmaa: gledala je Ftnje bo* bor. unr M tmt nacapt mm Sama pa leži t etmc it irar kset ež » ajaa. ln ne Baeia bi moSL dt te ar d^gak. tt m U knk korake pred hišo
Raparics je gledala, uu, jt	k^^ pri.
bežala tttz vogla.
>"n ai*< je vprašala Vido. ki se j« pripognfla. kater da kaj pobira
»Jat!« je rekla.
>2e dolgo k nisem videla !<
»Res. zdaj ni mnogo časa. Vodo moram nositi. mama bere, jaz moram pa skrbeti a hišo it
»Pridna siic
»Doma moram ostati!« je rekla. »In je prišel Jernej: In! Naj da Rezka Andreju in ga poroči. Jernej je dejal de potem t&ntje bolj vidijo dekle če jim punca to dat« Molila je zavojček.
»Zdaj se norčuješ še ti z menoj!« je kriknils Ropa-tka lr to naj da Rezka Andreju. Ali to ni sram»c
XXXI.
Mrtvafki sves ia gaejaira.
Tegs še nismo povedali: če razpneš roke na pol ali vrteš konjsko podkev v Pred meji ns tla. potem je v notranjem krogu Predmeja. t zunanjem Golaki na desni Caven ic Modrasovec, resk pp čavenskem pobočju s predori in mostom čez glavni prepad in odtočniki pod cesto, kakor bi bik v zidu velika to skrivnostna bd-njavsk« okna in Sknk to Platna To je n« desni, če gied^ P^bAjdovSfini. Ns levt je Otlica s svojim Oknom, M.l U^.t lV ^»i 5U<kj pa je t
vTMv	* M ^ — ^
,Anl?}°* ^ kaj kite Ruparju«« je dejal on. >Ptv TolSZr P*m ^ ^ ^ ^ kakor bi
-JtTiiS^Jrmu
f« Lokavi to Platna. Oh^al fr n, Vrhn ^
RAZNO
Trtak« k* Mlati. K*
litornijaki vnairji n» morejo spraviti frojih vrUuc v desti. Mlsdih paror je	premtfc
MUhc IfsrKteiier lepil ni pa te mat:, Kocfao so jo poci-ci J.. Cfctus liste so skntu:.. P P? štsao xafcai. ic ooftnUi <U vrtatec n.taso: ni« slaba	»
jih servira:. fvpie k« jim pnn>«ali olj* in k»: *e sp»d«
V bi" *J (Oisu siu 0£0-IE je »Mi. M
jMit kalikmul-
ia
^ Mai«»'«» " imajo v amprišieo m**te MrahK- Vod> ^ ma Ktbe: LsTrence«-ItoevK. sprejem« ia noHa desetin m« » dveMUk in tsblroknia ki bo>b»J0 boj
dKi u prikodnat- slabi pw*«vi. ispadanjo per* mhotvV -	T
jerik^hrtn te ie T**4*>it tifjifc boleoij; KaroefSo	[m' "Ž
epe^djah ji ^
» P"*" no ma'*^ w skrbi PJ sehns knbinwt M^m ko telii hdniki "P'"!®
PO domovini
Rateče so dobile novega župnika
2e 43 let Je preteklo, odkar Je tukajšnja fara ■prejela dosedanjega iupnika, konzistorialnega jvčtnika g. Lavtižarja Josipa. Dolga leta, a prišel je {as, ko si je tudi on zaželel zasluženega počitka. Z ganljivimi besedami se Je preteklo nedeljo poslovil od rateških taranov, ki ao s solznimi očmi sprejeli poslednje besede svojega dušnega pastirja.
V četrtek, dne 28. septembra, pa smo zelo slovesno sprejeli novega iupnika g. Kristijana Cudermana. Neumorna dekleta so nabrala cvetje, s katerim so okrasile cerkev. Možje pa so postavili mlaje In tako dali zgled mlajšim fantom, ki so se odtujili tej tradicionalni navadi. — O. Cuderman se je pripeljal s popoldanskim vlakom v spremstvu radovljiškega g. dekana in kranjskogorskega g. kaplana. Na postaji ga je pričakoval dosedanji g. župnik ter g. župan Pintbah Josip z občinskim odborom.
Pod cerkvijo, kjer je bil glavni sprejem, ga Je pričakovalo zastopstvo raznih društdv, šolska mla-
dina ter ostalo občinstvo. Izmed navzočih društev ga je prvi pozdravil v imenu Fantovskega odseka
S. Kajžar Franc ml. v kroju, za gasilce g. Osvald OBip, dalje g. Dolinar za SPD in za Katoliško izobraževalno društvo g. Juvan Janez. Tudi Dekliški krožek ni izostal in ga je v njegovem imenu pozdravila gdč. Juvan Anica. Po končanih pozdravih se je sprevod razvil v cerkev, kjer je podelil novi g. župnik svoj prvi blagoslov.
Novemu g. župniku želimo dolgo vrsto let najprijetnejšega bivanja med nami, s prošnjo, da mu Bog pomaga opravljati njegov težki poklici
S tem se hvalijo
V ponedeljek zjutraj sem srečal pijanca. Mlad fant je bil, močan in postaven je zgledal, pa ga je alkohol tako ovil, da «e je komaj zibal proti domu, počivaje ob vsakem stebrišču pri žični ograji.
^Naslednjo soboto sem ga videl zopet in to pot v gostilni. Pri okrogli mizi v kotu je tedel • tovariii. Bili ao 2e malo v rožicah in ao se hvalili, kdo največ vina nese in kdo je bil največkrat pijan.
let. Doma je bil iz Semiča v Beli Krajini. — ,V Girandu, Obio, je umrl George Bajuk, v starosti 74 let. Doma je blizu Metlike v Beli Krajini. — V Imperialu, Pa. je nagloma umrl rojak John Guzelj, star 57 let Doma je bil v Goričah pri Medvodah na Gorenjskem. — V Clevelandu je v mestni bolnišnici umrl Rudolf Koletič v starosti 52 let Pokojni je bil doma v Krakovem v Ljubljani. — V Clevelandu O. je po dolgi bolezni Umrl rojak Jo-•eph Skofca, po domače Malnarjev, doma iz vasi Lopata v Hinjski fari. Dočakal je lepo starost 82 let — V Chicagu, IU. je umrla Mary Strubel roj. Stajdohar. Rojena je bila
v vasi Podgrad, fara Stari trg ob Kolpi na Dolenjskem. — V Greenbourgu, Pa. je podlegla operaciji rojakinja Pavlina KoweIes roj. Sever. — V Imperialu, Pa. je umrl komaj 25-letni rojak John Eržen. — V La Salle, IU. je podlegla srčni hibi Frances Zaverl roj. Ker-stel, v starosti 58 let Doma je bila iz Dola pri Celju. — V Little Falls, N. Y. je bil pri delu v tovarni ubit rojak Jakob Petkovšek. Pokojni, ki je bil star 56 let, je bil doma v Rovtah nad Logatcem. — V La Plati v Argentini je umrl po kratki bolezni Andrej Lipičar t starosti 40 let Doma je bil iz Kala pri Kanalu v zasedenem ozemlju.
»H.. < v nedeljo amo ga pili«, ae je pobahal nai znanec. »Trije amo bili, pa »do ga deeet litrov uduiili. Pa ona dr« nista veliko pila, zato len bil glavni pivec jaz. Stavim, je udaril nato po mizi, da sem ga tedaj sam pet litrov požrl. Potem je tolmačil ie, kako je iel domov, da «e mu ni nič poznalo in kako je doma mater nalagal ..
Pa ni ta fant edini med nami. O koliko ima bratov po naii domovini. Mesto, da bi •• sramoval, ker se je napil prav po Živalsko, se pa ie baha, koliko ga je spil. Pri tem «e pa najrajii ie za kak liter zlaže. Revež misli, da ga bodo ljudje imeli za junaka, ker toliko vina pospravi
Kdaj se bomo vendar Slovenci odvadili pijančevanja, ko imamo med seboj take ljudi, ki pijančevanje povzdigujejo. Se veliko besed bo treba, da bodo vsi »poznali, da je pijančevanje grdo in za Slovence pogubno, kajti iele potem bo rodilo protialkoholno gibanje kaj uspeha. 'Hlater.
Iz raznih krajev
Šmartno pri Litiji. Ono nedeljo je priredil cerkveni pevski zbor koncert nabožnih pesmi. Zelo lepo so nam zapeli naši pevci, kar pričajo pohvalni izrazi dr. Kimovca, ki se je osebno udeležil koncerta. Na orglah, katere je letos temeljito prenovil Jenko iz St. Vida, je spremljal petje in izvajal svoje mojstrovine prof. Matija Tome. Šolo točke pa nam je leno podal naš znanec Mirko Premelč iz Ljubljane. — Pretekli mesec so ee končala dela pri regulaciji Kostrevniščice. 2e lansko leto je dala banska upravi na pobudo in prošnjo tukajšnje občine regulirati dobrih 1S0 m te rečice, letos pa zopet toliko. Sedaj je izključena nevarnost poplave, ki je sicer ob vsakem večjem deževju poškodovala bližnja polja, hiše in cesto. Pri tej regulaciji so bili zaposleni domači brezposelni delavci in občinski reveži, ki so si tako skoro dva meeeca služili svoj kruh in se občini in banski upravi na tem mestu zahvaljujejo. Ob tej priliki naj bo ie omenjeno, da je nujno potrebna tudi ureditev Reke v Loki pri pokopališču. Tudi tukaj naredi voda vsako leto dosti škode bližnji elektrarni, polju in cesti. Tako je na primer letos neki šmar-tinski posestnik trikrat krompir sadil, pa mu jo vse voda odnesla, tako da nima sedaj kaj spraviti.
Hotiž. V nedeljo 21 septembra se Je v ganljivih besedah poslovil od nas gospod župnik Kristijan Cuderman, ki je odšel na novo službeno mesto v Rateče-Planico. Marsikatero oko je bilo solz-
svoje trudne veke, pozdravijo rekonvalescenti svojo zdravnico z živahnim živ-žavom.
Trdnjavo Harion pri mestu St. Augustine, Fla. so sužnji gradili 118 let. Zgrajena je bila iz peska in morskih (»kolk.
Nove italijanske puSke »o nekaj posebnega. Dolge so komaj 1.20 m, pa-trone so manjše in lažje, predorna sila krogle pa bo večja. Namesto dosedanjega bajoneta, ki je Imel samo enostransko rezilo kakor sablja, dobijo italijanski vojaki krajše bajonete z rezilom na obeh straneh. O novi italijanski puški piše časopisje, da združuje vse prednosti stare, a je vrh tega lažja in priročnejša.
Prefrigan kramar. — Kramar je odhajal po poslih. »In če bo treba ostati od doma več ko en dan, ti brzojavim.« Ona: »Prihrani si stroške. Telegram sem ie snoči brala, našla sem ga v tvojem žepu.« — Kramar menda ni odpotoval.
Divje koze. Na Santa Catalina, otok v Kalifor-n,iii ee nahaja okrog 60 »soč divjih koz. Prvi par »oz so tja privedli pred več stoletji portugalski mornarji.
Oknom in z roko zasenčil oči, ko je strmel v žarečo sončno oblo. Gozdarska hiša na Čavnu se je svetila kot bel golob.
»Nič še ne kaže k dežju 1 Sonce je še zmerom v mrčul« je rekel ženi. Bila sta v Ajdovščini in dasi sta v strmi rebri počasi stopala, sta morala počivati na Vrhu. Ponavadi niso ljudje hodili v soncu po rebri, a danes je imel Liker še pot. Prislonila sta koše na skalo ter si otirala znoj. Na strmem robu so cveteli žvenikeljni ter kimali v sapi, ki je vlekla čez Vrh.
»O, vsem je »župan« glave zmešal. Prav zdaj je bilo treba 1 Ali mislite kaj drugega? Žlica vam zastane, ko zajamete! In če drugim tako, zakaj ne Ruparju?«
»Saj bi bil, če ne bi bil izpregel konj in ubil psa s trikeljcem! Se najboljši bi bil. Pa je psa ubil!« je rekel nevoljno, ker ga je jezilo, da je žena boljše vedela. »Zdaj so pa ljudje hudil«
»Psa pa je ubili« je potrdila.
»Vidiš, zato pa je zdaj tako. Naj počakal«
»Pa naj počakal«
»Nič še ne kaže!« je dejal in žena je vedela, da noče povedati, da ne kaže k dežju. Obrnil je s tem besedo, gledal na Platna in Cavensko cesto. Vozovi 80 šli spet iz gozda in se v daljni nižini videli kakor počasi premikajoče se mravlje. Zavil je voz okoli pobočja in spet in spet Dasi je oko razločilo smer, so vozovi izginjali v prahu in vetru. Caven se je zdel, da žehti v vetriču. Ozračje se je treslo in trepetalo. »Se ptiči čutijo sušo!« jo rekel.
»Vse!« je rekla. »Ali veš, da mi je, kakor bi me nekaj rezalo po hrbtu. Piješ, piješ, pa si moker, a žeje ne zaduši!« je rekla ter se obrisala. »Žeje ne ugasiš. Samo ne vem, kaj bo, če ne bo dežja. Saj je že bila suša, samo take vročine ne pamtiml«
Kamenje pod Otlico je bilo vroče, da so se kotorni skrivali v senci. 2deli so, kakor bi jih kaj prikovalo. Samo če si skoraj stopil nanje, so prhnili in zleteli. V suhem zraku je bilo slišati železne glasove. Nad njimi je vreščal sokolič ter drobil ob robu otliškega Okna kakor nočni metulj. Kotornov si ni upal zgrabiti, zato pa je pobegnil z rebri palček ter se vsiljivo sukal na ogradi. Drobni ptiči imajo na Gori mir pred vrabci. Prve vrabce vidiš šele pri Slokarjih, v sneg in led si ne upajo. O, poleti bi že šli, če bi jih zima ne pregnala. Poleti je vročina in v rebri te prijema omotica.
»Ce piješ kozarec vina, si tamast; če ni pivo hladno, ni dobro, če je na ledu, prehladiš želodec. In piva ne moreš piti zmerom. Ce je voda samo hip v posodi, je mlačna. Ce je pivo postano, je kakor lug in strup!« je pomislil. »Ker ste ženske bolj občutljive!« je dejal na glas.
»Ce smo ali nismo: meni suša že leze v ude, kar čutim jo. In čuti jo živina; ne more ostati na mestu, samo šla bi, šla. Na Salcburškem pa je deževje, pišejo. Po cele dneve da gre. Čudno, česar je pri nas premalo, je drugod na pretek!«
Njemu se je kakor rečeno mudilo. Od Vidmarja je prejel vabilo, naj pride na snidenje zaradi župana. »Kakor bi imel čas tako daleč!« je godrnjal. Prišla sta domov. Cez čas je spet stopil na prag, oblečen je bil v pražnje in jopič nosil na rokah.
»Zdaj je čas!« je rekel Smodin po pozdravu in ko sta prišla v besedo. »Ker sta si Rupar in Vidmar v laseh in ima Vidmar toliko za seboj, da z nami lahko postane župan, bomo zahtevali, kar na mmanjka. Zdaj naj Dol-čani dado kaj na Otlico. Ce bi takrat ne bilo starega Kušina, bi Še cerkve ne imeli. K sreči je bil on vrgel stotak na kožuh!«	(Nadaljevanje prihodnjič.)
no, ko se je gospod poslavljal cd svojih vernikov. Deset let je vršil med nami dušno-pastirsko službo in med tem časom mnogo storil za našo župnijo. Župno cerkev je popolnoma prenovil in ji pre-skrbel nove zvonove. Kdorkoli ga je spoznal, ga Je moral vzljubiti. Bil je ljubezniv do vsakogar in darežljiv do skrajnosti. Zelo je ljubil otroke in občeval i njimi po očetovsko. Mnogo se je trudil za Širjenje katoliških, listov. Bil je pravi oče župnije. Gospod župnik, za Vaša velika dela iskrena zahvala. Na novem službenem mestu Vam želimo mnogo sreče in blagoslova ter se Vas bomo vedno spominjali.
Raka pri Krškem. »Je pa davi elanca padla«, letos dokaj prerana. Ajda, ki je lepo kazala, je postala njena žrtev. — Da se bo sol pocenila, smo culi te dni. Z odobravanjem je ljudstvo sprejelo ta tako potreben ukrep. Da bi le skoraj že tudi stopil v veljavo Upajmo! — Na Mikotih je odšel v vednost Rok Butolin. Večni mu mir!
Zg. Brnik. V nedeljo 1. oktobra je odšel v večnost Anton Skubie v starosti 53 let. Bil je načelnik gasilcev, občinski odbornik, blagajnik kmetijskega in obrtnega društva, oskrbnik dveh posestev, čevljarski mojster ter ugleden gospodar. Posestvo je lepo uredil in zelo povečal, da je res Jepa domačija. Zapušča ženo in 6 otrok: 4 sinove in 2 hčeri. Bog mu bodi milostljiv!
S t. Andraž pri Velenja. Že koj prvi jesenski dnevi so nam prinesli občutno slano, ki je skoro docela uničila ajdo. Le tisti, ki imajo svoja posestva v višjih legah, je še bodo imeli nekaj. Kakor vsi znaki kažejo, bo menda letošnja zima le huda. Saj se že mnogi posestniki pritožujejo, da jim je zajec sedaj v septembru oglodal mnogo sadnega drevja.
Kostanjevica. Zadnjo nedeljo smo imeli sestanek somišljenikov JRZ, ki pa se je razvil v pravo zborovanje. Prav do srca nam je segel govor ministra dr. Kreka o zunanji politiki. Razšli smo se z zaupanjem v naše voditelje v prepričanju, da smo na pravi politični poti. — Na kvatrno nedeljo so se pojavili na žegnanju pri Materi božji na Sli novca h žeparji in 90 imeli v teh razburjenih dneh bogato žetev.
Št. Gotard. Lepo uspela politični shoda krajevnega odbora JRZ sta se vršila v nedeljo 24. septembra v St. Gotardu in Čemšeniku. Zborovalcev je bilo v obeh krajih polna dvorana in besede bivšega narodnega poslanca Ivana Strcina so pomirjevalno vplivale na poslušalce, kar je osobito ▼ sedanjem času potrebno. Z zanimanjem smo sledili govoru g. štrcini o zunanje in notranje političnih
Bcoclfitl*
najboljSi in najlepše opremljen! nabožni mesečnik v naši državi Ima vedno lepe slike v bakro-tisku. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna.
dogodkih. Ob zaključku smo vsi enoglasno izjavili, da kakor smo pri zadnjih volitvah, bomo tudi pri bodočih pokazali zvestobo našemu voditelju dr. Antonu Korošcu. G. Štrcin je imel pri nas že nešteto shodov. Rad pride k nam, pa ne samo takrat, kadar se bližajo volitve, ampak na vsako naše povabilo se rad in ob vsakem času odzove, lak sestanek je potreben posebno sedaj, da se občinstvo opozori pred širjenjem neutemeljenih laži in neresničnih vesti v času vojne vihre zunaj države.
Lom. V ponedeljek 18. septembra smo pokopali Jeretovo mater Marijo Perne, sestro svetoka-tarinskega župana Travnarja na Slapu. Po daljši težki bolezni, ki jo je prenašala z zgledno krščansko potrpežljivostjo, je odšla po plačilo k Bogu, bogata na dobrih delih, stara šele 66 let. Bila jo globoko verna, prava katoliška žena, zvesta članica Marijine družbe in dolgo vrsto let njena od-bornica. Hiša, v kateri je gospodinjila, je bila vedno na razpolago za vse dobro, kar ee je v župniji delalo v čast božjo, cerkve ali v blagor skupnosti. Enako so imeli reveži, tuji in domači, v hiši obilno podporo. Rajne same pa ni bilo videti nikjer drugje kot tam, kjer se je šlo za kaj dobrega. Daj nam Bog Se dosti takih krščanskih žen in mater. Lep pogreb, ki se ga je udeležil tudi župnik Vovk iz Tržiča, je pričal globoko spo-štovanie rajniri cd strani vse župnije. Bog daj njni obilno plačilo, domačim pa tolažbo in pomoč, di bodo hodili po potih dobre matere.
Šmartno pri Slovcajgradca. »Tam v dolini raj»-komili, <e na Homcu cerkvica ...«, se glasi priljubljena romarska pesen. V tem Marijinem svetišču, ki jo »biser sončna Štajerske«, smo na Malo Gospomico doživeli redko slovesnost: blagoslovitev prapora »Mladinske Kmečke zveze Šmartno«. Okrog glavnega oltarja so se zbrali oaši strumni kmečki fantje in požrt-
vovalna dekleta > praporom v sredini. Vsa cerkvic (9 bila v dehtsčero cvetju in zelenju. Domači 1u[JJ Anton Som rek je v primerni pridigi pavzdifcil lepoto dneva in obrazložil pomen prapora. Sledila is sv. mala z ubranim ljudskim petjem, kateri so pri,! stvovali tudi številni rana rji iz bližnjih in daljnih krajev, ki so se v teh težkih časih zatekli po starodav« nem običaju prosit HomJko Priproinjico pomoči ia varstva. Zborovanje »e z ozirom na sedanji položaj ni moglo vršiti, pač pa se je priredila skromna zakusk« v župnijski gostilni na Homcu. Tu je v jedrnatih besedah bi v« poslanec Theutrschuh orisal simbol klasu, krila, »res in zemlje, ki krase nai prapor. P0. udaril js, da nam je v teh časih treba še več sloje in razumevanja za svojega bližnjega ko kdajkoli. Predsednik okrajne kmečke zveze Vrhnjak Ivan se je zahvalil voditeljem za prizadevanje in požrtvovalnost. Navzoči so bili tudi zastopnik Kmečkih zvez iz sosednjih občin. Pa naj le kdo trdi, da šmarska mladina ni vež idealaal
Besniea pri Kranja. Minule dni ponoči i« je vračala iz vasi Rovte, nedaleč od Besnice pri Kranju, večja skupina kolesarjev proti domu. N» ozki cesti je skupina prehitela kolesarja Mohoriči iz vasi Njivica, ki se je tudi vračal domov. Zadnji od skupine, ki je prehitel Mohoriča, je bil Janej Pegan, kateremu pa je zdrknilo kolo zaradi ozks ceste v prepad. Na dnu prepada je obležal neza-vesten z zlomljenim tilnikom. Ko so tovariši po daljši vožnji opazili, da manjka njihov tovariš Pe. gam, so se vrnili, da bi ga poiskali. Na vso grozo so ga našli nezavestnega v prepadu. Odpeljali to ga v Kranj, od tam pa z rešilnim avtomobilom i ljubljansko bolnišnico. Po nekaj dnevih so gt u željo staršev odpeljali domov, toda med potjo js izdihnil.
NAZNANILA
n Strokovno izobraževalni tečaf n služkinj«
se bo začel 10 oktobra. Teoretično in praktična podajanje najrazličnejših predmetov bo pripomogla k strokovni izpopolnitvi slovenske služkinje. Prijave v tečaj sprejema P ose Is ka zveza v Delavski zbornici in v Poselskem domu, Križevniik« til. 2, kjer se dob« tudi podrobna pojasnila. — Poseliks zveza in Slovenska kričanska ežnska zveza.
Materam. Kako naj ravnajo matere s svojinl novorojenčki in dojenčki. Priredil dr. Justin. Izdala Slovenska krščanska ženska zveza. Cena J dinarje. Plačljivo tudi v pisemskih znamkah. Na« roča te pri Slovenski krščanski ženski zvezi, Ljub Ijana, Pražakova ul. 8.
40
Gospod Volodijovski
Tu je Evo pomigal z brfieaml.	>
»Noga ne sme uiti I Na konje sedaj!«
Hitro so se vrnili k dragoncem, skočili na tedla ln odjahali po pobočju višine med grmovje, ki j« rastlo ob vznožju; tam so sredi semenov našli gospoda Motovidla.
Potem pa so se tikoj i vsemi ljudmi pomaknili do roba goščave in tam obstali ter gledali predse.
Očito je zagledal sovražnik približujoči se podkomorniški prapor, zakaj pnv v tem trenutku so se usuli iz goščave, ki je rastli sredi ravnine, kupi jezdecev tiko, kikor bi kdo splašil krdelo srn.' Z vsakim trenutkom se jih je usipalo vedno več. Strnivši se v verigo so šli spočetka v koraku ob robu goščave; jezdeci so se sklonili na konjske vratove, tako da je bilo od daleč mogoče misliti, da gre sam<S krdelo konj v dolgi črti ob goščavi. Očito še niso bili gotovi, ali gre oni prapor proti njim in jih že vidi, ali pa je samo oddelek, ki pregleduje okolico. V tem poslednjem primeru so lahko pričakovali, da jih goščava še prikrije pred očmi prihajajočih.
Z mesta, kjer je stal Volodijovski na čelu Motovidlovih ljudi, je bilo natanko videti, kako •e je oni čambul kretal negotovo in neodločno, popolnoma tako, kakor se kretajo divje zveri, ki »o že zavohale nevarnost. Ko so dospeli do polovice goščave, so začeli iti hitreje v lahnem diru. Ko pa so prve vrste dosegle odprto stepo, so naglo zadržali konje in i njimi je obstalo celo krdelo.
Zagledali so namreč »tdelek Melehoviča, H Je prihajal s te strani.
Tedaj so se obrnili polk rožno v stran od go-Ičave in pred oči jim je stopil v vsej polnosti priemiški prapor, ki se je že spustil v dir.
Zdaj jim je postalo jasno, da vedo vsi pripori zanje in da jahajo proti njim. Divji kriki so ae oglasili sredi krdela in nastala je zmešnjava. Prapori, ki so si tudi s krikom dali znamenje, so prešli v skok in ravnini je zagrmela od topota. Ko je čambul to videl, se je, kakor bi mignil, raztegnil v črto in se gnal, kar so konji »mogli, proti višini, pod katero je stal mali vitez i gospodom Motovidlom in njegovimi ljudmi.
Razdalja, ki jih je med seboj delila, ge je zifela z osupljivo naglico zmanjševati.
Baša je sprva od vznemirjenosti nekoliko po-bledela in srce ji je v prsih vedno silnjje bilo; ko pa je videla, da gledajo nanjo, in ni na nobenem obrazu opazila najmanjšega nemira, se je hitro obvladala. Torej je kot vihar se bližajoči oblak zajel vso njeno pozornost Skrajšala je vi-jeti, močneje stisnili sabljico in kri ji je v velikem nivilu zaplala od srca v obraz. »Dobro!« je rekel mali vitez. Ona pa ga je samo pogledali in pomlgali t nosnicami ter obenem šepnili: »Ali hitro skočimo?«
>Je še čas!« je odgovoril gospod Mihiel. Oni tam pa so se gnali, gnali kakor zaje«, H čuti pse za seboj. 2e jih deli ne več kako? pol staje od grmovja. Že je videti stegnjene konjske glave s položenimi ušesi, nad njimi pi tatar-ob"7.evkot P,rirasle h Krt vi. Bliže in bliže
• Sa!',.je hr5Penje konj, katerih režeči zobje in izbuljene oč priiajo, da dirjajo s tako ln	sap° "P'ra -- Volodijovski d4 znak
>dgenj!«Sen'en0V 86 P0"3' proU Prihajajočim.
nwPv\dim.r ln ^akor bl vihar u^ril v kup plev V trenutku se krdelo razleti na vse strani tuleč in vreščeč. Medtem se požene vite, iz goščave, obenem pa zganjata podkomorniški in
in1°,T3ki,Prap5r- "Pir«i<X krog kola razpr ene zopet proti sredi na en kup. Zaman Iščeto orHInJJ
čVo^hi.et T" molu ''hoda, zaman ^e obra
J hlle Ds desn°. levo, naprej, nazaj, krog
je že strnjen, zato se tudi krdelo stiska nehot* vedno tesneje, medtem pa prihite prapori in u4> ne se strašno treskanje.
Roparji so izprevidell, da se reši živ ii tega obroča 9amo tisti, ki se prebije, zato so se začeli brez reda in vsak na svojo roko braniti obupno in steklo. Tudi so takoj spočetka na gosto pokrili polje; tako divji je bil spopad. Vojaki so pritiskali nanje in kljub tesnemu prostoru gnali konje naprej in sekali in bodli s tako neizprosno in strašno izurjenostjo, kakor jo more imeti I« poklicni vojak. Odmev udarcev se je razlegal nad tem krožkom ljudi kakor odmev cepcev, ki kupoma in hitro udrihijo po gumnu. Udrihali M P« ordincih in sekili po glivih, po vritovih, po pl»* čih, po rokih, ki so si z njimi krili glave, udri' hali od vseh strani bret počitka, brez pardoM in usmiljenja Pa tudi oni so začeli bosti, s čimer, je kdo mogel: s handžarji, sabljami, ta z balon, oni s konjsko čeljustjo. Njih konji, ki so jih potisnili v sredo, so sedali na zadnje noge »u «• valili vznak. Drugi so grizli in cvilili in ritall v gneči ter povzročali nepopisno zmedo. Po krat« bitki, ki se je vršila molče, se je utrgalo tuljenj« iz vseh tatarskih prsi: gnetlo jih je večje število, boljše orožje, večja spretnost Izprevidell so, na ni zanje rešitve, da nihče ne uide, ne s plenom, dš, še z življenjem ne. Vojak, ki m je postopom» razvnemal, je vedno silneje udrihal. Nekateri rai-bojniki so poskakali g sedel, hoteč se prekJ"? med nogami konj. Te so pomandrall konji, vcasm pa se je obrnil vojak in s sunkom od zgoraj P"" bodel ubežniki. Nekateri so popadali ni «® v nadl, da ko se prapori pomaknejo Protl » ostanejo sami zunaj kroga in se bodo mog" begom rešiti.
In res se je krdelo vedno bolj manjšalo, k« »o z vsa'tim trenutkom ginili ljudje in konji, je Azba-bej to videl, je zbil. kar je motnji" v klin in se vrgel t vso silo na Motovidlove w mene, da bi slednjič raztrgal obroč.
Kako je razdeljena zemljiška posest
v Sloveniji
Naša država je izrazito poljedelska država, saj živi 77% vsega prebivalstva od kmetijstva in gozdarstva. Zato, ker je kmetijski stan* najštevilnejši, so od blagostanja in urejenosti tega stanu v veliki meri odvisni ostali stanovi. Znan pregovor pravi: »Ce ima denar kmet, ga ima cel svet.« Od tod izhaja sorazmerno veliko prizadevanje javne uprave za izboljšanje življenjskih pogojev poljedelcev. Pomagati kmetu, ki je obubožal zaradi povojnih razmer, je vcdilna misel. Le nezadostna sredstva so kriva, da ostane marsikaj na pol poti. Poglejmo le trgovinske pogodbe, napore za znižanje kmetijskih dolgov, podpiranje zadružništva itd. Vse to pa ne zadostuje, ker se nahaja poljedelstvo v stalnih težavah zaradi svetovne nadprodukcije pridelkov. Beg v mesta, izseljevanja v tujino je pojav, dasi je še neobdelane in zanemarjene zemlje. Vse to so vprašanja, ki jih bo treba rešiti tako, da ostanejo ljudje doma.
V Sloveniji se bavi s poljedelstvom skoro W% prebivalstva. Ostalo odpade na obrt, trgovino in ostale poklice. Zato je prav zanimivo vprašanje, kako je pri nas razdeljena zemljiška posest. Ali imajo zemljo res oni, ki na njej delajo ki od nje žive. Pravilna razdelitev zemlje je izmed najvažnejših pogojev za zdrav razvoj kmetijskega stanu.
Po obsegu posameznih kmetij ločimo: parcelna in malotna gospodarstva z obsegom največ do 2 ha zemlje. Male kmetije imajo 2—5 ha, srednje kmetije 5—20 ha, velike 20—100 ha ter preko tega so veleposestva. Za naše prilike se računa, da bi bile najbolj primerne kmetije z 20 ha zemlje, z razdelitvijo v njive, travnike In gozdove. To bi bilo zelo
idealno, toda upoštevati moramo gorate kraje in ravnino.
ha zemlje
Parcelnih gospod, imamo 18.200 z 4.400 Malotnih kmetij je	32.900 » 39.000
Malih kmetij je	37.700 » 125.000
Srednjih kmetij je	53.300 » 551.700
Velikih kmetij je	12.060 » 389.000
Veleposestev je	485 » 168.700
Skupaj je 154.645 z 1,278.600
Skupna površina Slovenije znaša 1,584.900 hektarjev zemlje. Razlika 306.300 ha odpade na državna, občinska in samo gozdna gospo-
RADIO LJUBLJANA
od S. do 12. oktobra
Četrtek, 5. oktobra: 18 Rad. orkester, 18.40 Slovenščina za Slovence, 19.40 Nac. ura, 20. Cimer-manov trio. — Petek, 6. oktobra: 18 Ženska ura, 18.40 Iz zgodovine gorenjskega železarstva, 19.80 Kotiček SPD, 19.40 Nac. ura. — Sobota, 7 oktobra: 17 Otroška ura, 17.50 Pregled sporeda, 18 Za delo-pust igra Rad. orkester, 18.40 Kaj je našega in tujega v slovenskih ljudkih običajih, 19.40 Nae. ura, 20 O zunanji politiki, 20.80 Živalski krog. — Nedelja, 8. oktobra: 8 Solistični koncert, 9 Napovedi in poročila, 9.15 Prenos cerkv. glasbe iz trnovske cerkve, 9.15 Verski govor, 17 Kmet .ura, 17.30 Domač koncert, 19.40 Nac. ura, 20.30 Ura staro-klasične glasbe. — Ponedeljek, 9. oktobra: 18 Zdravstvena ura, 18.40 Mesečni slovstveni pregled, 19.30 Zanimivosti, 19.40 Nac. ura, 20 Ob petletnici smrti karlja Zedinitelja. — Torek. 10. oktobra: 11 Šolska ura, 18 Pester spored Rad. orkestra, 18.40 Štajerski gradovi, .20.20 Vojnovič: EkvinociJ. — Sreda, 11. oktobra: 18 Mladinska ura, 18.15 Kaj pravi znauost Li tehnika, 18.40 Delavska družina, 19.40 Nac. ura.
darstva itd. Gornja porazdelitev bi še ne bila tako slaba, *endar opazimo, da ima 485 vele« posestev več zemlje kot 37.700 malih kmetij. Od veleposestev jih imamo 5, ki imajo nad 500 ha zemlje.
Od navedenih gospodarstev odpade pai statistiki 121.800 gospodarstev, ki jim je kme« tijstvo glavni poklic, ostalo odpade na lastnike, ki jim je kmetijstvo stranski poklic. Med te spadajo največ parcelna gospodarstva, kar je umljivo, ker vse z 2 ha zemlje ne more nihče preživeti in pa veleposestva.
Glede lastništva zemlje so prilike še primeroma dobre, saj so večjidel obdelovalci zemlje tudi nje lastniki. Le majhen odstotek odpade na zakupnike in uživalce. Seveda bi se tudi v tem oziru moglo še marsikaj izboljšati.
Od površine 1,278.600 ha zemlje odpade n« vrtove in vinograde 59.500 ha orno zemljo	290.000 »
travnike	232.500 »
pašnike	135.000 »
gozdove	31.000 »
ostalo	31.000 »
Orne zemlje je sorazmerno največ pri manjših posestvih, a najmanj pri veleposestvihf pri katerih prevladujejo gozdovi.
Na 100 ha orne zemlje pride 224 prebivalcev, medtem ko pride v vsej državi le 143 prebivalcev. Na Danskem le 37 oseb. Tu se nam razkriva najtežje vprašanje glede preob-Ijudenosti. Kljub močneuu izseljevanju, prebivalstvo narašča. Kako urediti to, da bodo živeli vsi primerno življenje? Izboljšanje zemljišč (močvirja itd.) in večje izkoriščanje zemlje ne zadošča. Treba bo preusmeriti poljedelstvo v bolj dobičkonosno smer (sadjerejo itd.), kakor tudi pospeševati industrializacijo, kjer naj dobi odvišno kmetijsko prebivalstvo svojo zaposlitev.
Toda ti so ga na mestu ustavili in tedaj se Je začel strahovit pokolj. Prav takrat pa je Mele-hovič, ki je divjal kakor plamen, krdelo raztrgal in prepustivši polovico dvema praporoma tovarišev, sam sedel na vrat tem, ki so se sekali s semeni.
Del razbojnikov se je sicer zaradi tega gibanja prekradel na polje in se razletel po ravnini kakor kup listja, toda vojaki zadnjih vrst, ki se zaradi premajhnega prostora niso mogli udeležiti bitke, so se takoj spustili za njimi, po dva, po trije ali posamič. Zato pa so ti, ki se niso mogli prekrasti, ill pod meč kljub vroči obrambi in polegli drug za drugim kakor žito na njivi, ki ga začno ženjci žeti z dveh strani.
Baša je šla obenem s semeni ln plskala s tankim glasom, da bi se okrepila, zakaj v prvem trenutku se ji je nekoliko stemnilo pred očmi zaradi pogona, pa tudi zaradi velike razburjenosti. Tudi je videla, ko so že zgrabili sovražnika, spočetka samo temno, gibljivo, nihajočo gručo pred seboj. Zgrabila jo je nepremagljiva želja, da bi popolnoma zaprla o«. Tej želji se Je sicer uprla, vendar je kljub temu mahala t sabljo nekoliko na slepo. Ali to je trajalo kratko. Pogum ji je slednjič premagal zmedenost in takoj je dobila jasnejši pogled. Najprej je opazila konjske glave, z» njimi pa razpaljene, divje obraze; eden od njih je blisknil tik pred njo. Baša je zamahnila in udarila in obraz je naglo izginil, kakor bi bil prikazan.
Tedaj Je začula Baša mirni možev glas:
> Dobro!«	_ .
Ta glas ji je vlil nenavadno trdnost. Zapihala ie še tanje in začela že popolnoma zavestno širiti poraz. Glej, tu zopet kaže zobe pred njo neka strašna gle.va s ploščatim nosom in Strlečiml lici: Baša lop po njej I... Tam zopet dviga roka kopje: Baša lop po njej; vidi nekakšna pleča v Bneči, s sabljo vanje, potem pa seka desno, levo, »aravnost, In kadar useka, zletl človek na zemljo in potegne konja z uzdo. Baša se kar čudi, da
je to tako lahko. Toda lahko je zato, ker jezdi na eni strani s stremenom ob stremenu mali vitez, na drugi pa gospod Motovidlo. Prvi skrbno pazi na svojo ljubljenko — in upihne človeka kakor svečo, zdaj zopet s plitvim bodljajem odvali roko z orožjem vred, včasih pa vtakne ostrino med Bašo in sovražnika in vražja sablja zletl tako naglo kvišku, kakor bi bila krilat ptič.
Gospod Motovidlo, hladnokrvni vojak, Je varoval drugi bok možate gospe. In kakor delavni vrtnar, ki hodi sredi med drevjem, zdaj pa zdaj odseka ali zdrobi suho vejo, tako je on zdaj pa zdaj porinil ljudi na okrvavljeno zemljo, boreč se s tako hladnokrvnostjo in mirom, kakor bi kaj drugega premišljeval. Oba sta vedela, kdaj lahko dovolita Baši sami napad, kdaj pa jo Je treba prehiteti ali nadomestiti. Čuval pa je nad njo tudi nekdo tretji, nedosegljivi lokostrelec, ki Je stal nalašč nekoliko oddaljen ln vsak trenutek polagal puščico na tetivo in spuščal nezgrešljivega poslanca smrti v največjo gnečo.
Toda gneča je postala tako huda, da je volo-dijovski ukazal Baši, naj se z nekoliko ljudmi umakne iz zmešnjave, zlasti ker so poldivji konji ordincev začeli gristi in s kopiti biti. Baša pa Je nemudoma ubogala, zakaj čeprav jo je navdušenost zanašala In ji Je možato srce hrepenelo po nadaljnjem boju, Je vendar njena ženska narava začela premagovati navdušenje in se zgražati sredi tega pokolja ob pogledu na kri, sredi tuljenja, ječanja in hropenja umirajočih, v vzduhu, nasičenem z vonjem po slani vodi in potu.
Umikala je torej počasi konja In se v kratkem znašla za krogom bojujočih se, gospod Mihael pa in gospod Motovidlo, ki Jima ni bilo treba več paziti, sta se slednjič lahko predala popolnoma svoji vojaški sli.	.	,
Med tem pa se Je Baši približal gospod Mu-Salski, ki Je doslej stal nekoliko oddaljen.
»Gospa dobrotnica, prav po viteško si se vedla,« ji je rekel. »Kdor ne bi vedel, bi mislit, da Je nadangel Mihael stopil Iz nebes med seme-
ne in bije pasje brate... Kakšna čast zanje glniti pod takole ročico, ki naj mi jo bo pri tej priliki dovoljeno poljubiti.«
S temi besedami je prijel gospod Mušalski Bašo za roko in pritisnil nanjo svoje brčice.
»Ali si videl, gospod? Ali sem se res dobro vedla?« Je vprašala Baša, ki je lovila zrak v Odprte nosnice in usta.
»Tako, da se tudi maček ne vede lepše proti podganam. Srce se ml je širilo, kakor ljubim Gospoda Boga! Prav pa si storila, gospa, da si se umaknila iz bitke, ker se proti koncu ponavadi najlaže kaj pripeti.«
»Mož mi je ukazal, jaz pa sem mu pri odhodu obljubila, da bom takoj ubogala.«
»Ali naj ti bo morda moj lok na razpolago? Ne, zdaj je brez koristi, saj tudi jaz skočim s sabljo. Vidim, da prihajajo trije ljudje, ki jih gotovo pošilja gospod polkovnik za stražo tvoji čestiti osebi. Sicer bi jih jaz poslal; zdaj pa pp-hitim k vznožju, ker bo tam že kmalu konec in moram se podvizati.«
Res so prihajali trije dragonci, da bi čuvali Bašo. Ko je gosj>od Mušalski to videl, je spustil konja in skočil. Baša se Je trenutek obotavljala, ali naj ostane na mestu, ali pa naj jezdi okoli prepadne stene in se vzpne na višino, s katero so pred bitko gledali na ravnino. Ker pa Je čutila veliko utrujenost, Je sklenila ostati.
Ženska narava se je oglašala v njej vedno silneje. Kakih dvesto korakov pred njo so sekali brez usmiljenja ostanke roparjev In črni kup bojujočih se je vedno silneie divjal na krvavem bojišču. Obupni kriki so pretresali ozračje, Baši pa, ki Je bila še pred kratkim polna navdušenja, je postalo nekako medlo ln slabo. Obšel Jo Je velik strah, da ne bi popolnoma omedlela ln vzdržala se Je na sedlu samo zaradi tega, ker Jo Je bilo sram pred dragonel. Vendar je skrbno obrnila svoj obraz od rjih, da ne bi opazili bledice na nJem.	(Nadaljevanje prihodnjič.!
Sfer« M
>I*OWCHJrSc. to 4
Sužnji v službah
tT6eirr»e w*ajst»t«
t cerkev WžT- s "i* m fMao fi*t a jiiihiM f»*oa
e ia£ ami^«- ktiur ar£o -prre&a* — rrai uu t:« »e«. «	B
ar.; a rt faren*. ii-kkr <a	oar*.
m pgkšt T ITO« knJberrva-
V a »ač* z<n-rxx. tad. a ttrt n&Li pnr-jat h marš* B.5ČCT- atia:.	t
iua k ?r«aefertri--*: r.:rrt di fri^t.
ariro: as-	šspjs*-«-
šbt	as* ni: sjjcmcn«* ^
iroc. st bi	»- t»£ i*"*1"
riu	ača* i»fcmi ka-ks ■* tr*~
. ia št »aitai a presr-tč.- » 5» ^ raa,	x*i» š» a* rfcfcrer: jim- sa atE
Sots«. H it {i taka 3 rs-at** "se:* r»a» jrašrvtia t krofi rrai zjnuca.
P-atSa^-t a ravnala h aoBČT. »« a« a.vifci.«. ktr m siccreč. a ker ^ds. ia •i i«}..-"!	i» tli 11? 3 « im|Ji.
fct sasfeir Ai ta "-» hrrair i^irji K£r«t!akf|* iaii 3 ia«. it ' »ža en? it dasa* iti s prerroa eaia r-sn» a kaonr hakt. it s*m£it bii±B«#a rartT-1 oc kna 3 f* jesta*-. tj	se
toht« žrej«. insaki 3c«£kiOT*. traiic aa tuažka st a prazszar*.	ves* s
T; nr-nmfck t*r nežni. rain ker m."rt->~ uimbir sumeča inmt »i w i« tot niu-nev a Tr-p-ffiism*ir Ocir. rt ker šnnnr xa sa«a sa« a rurra nt sni »nraeji
S« srna« otu 7r««aiJn.- luaiiir. M-kaocri -icir **auir aaiir. Ai tousk- moohi aeca i« nam iac jsašanecit inš
.ava arairafi	ta. Aa aainAtR
»r»£nik nt en aukssct. niteir dj^i ki sni ase astrnasefa prrsrThtoia. ie iutu nsc * pran ntcžn. a kucT « kakav »K-rsritat. Ai a » »cžimE irea jnsutct. >»*er
iaflitr — jt>* « sjocfc >->'n»irnit etccc a	«r«f aninnc:	—
•ife na sawš Ci it k kiutt nea r"nha ^vr*Mmi*ant ire^-ni* t »roa. * f»ata».
* jiutiirar^žt ^naronikir« nf.-^f *w4>hii-St;c$« jirre«sar-a S^aaocičaia. ia »ml Taae. na n resnea. kar r-ihn«. £ tr »Ha mri Sii-totc raat ai srot. iiast. sjzSm ia T Xcnsjtcji vtrBUd r.T* »t t« aai x Ai-Jc awi 'n'!" "-, jBjrnak » otrr-Jit K-ia« kai^a^ r« t. «■• m « TTciat. ia. < i«l«i v m?-gjot •< nckčtmiit iona.	r« »t	ii
iiia	-rsefi	itaa ji-njta i«-
ia smeu pmaa&. knt&^i ~Jt rraui r"n>«s4 jr«ar-Eitia	t ima«
iu-ču ar » viSh pref r^a. reg-mnat kt»-m 'ji Ttu^ii TrerfC » eoca arm, T* ti ijr-i«saa rapisca^tnill-
t-rcmnri? t-nktr jr. fmcovš. -rsaiuce nniB.v?.jii r aai mi	ia. ie
nnr-s.it« aočitt aa štšek Ai	- ima«
jarjouuHUf irorša-eES.	*«rji«	, - -
V r^DOT. št » <«E t**. «ncak saia- j	''* T	J- jciak: 'iiji. Si;
k	t»ittr	ia. k auw si- ?p>». Ai «	»ac	TrapstJ.
latr «t i^fliit iMtMŠmr MMI^ na » i »1	a smtbi fraa. c »
aaiad. n i a iš » 3uarai<ev» sa^Ji ia t^fsai *»"!<.
___fe>T_«
seicrnC-icsa «r*4»MTt aporrii i*. ia i-r-.nea,, ^ kaW» a krrrr>, pr^
kraka.
K« bt ratai a tasi &.Li«tii, •in,> Ji) iaurf ra aaau sa k	r<0<j.
a« Mašaaa a m	'.vrtci** a k i« ^
aie: prp^nreAsiadL. kak> M» ait. l -jsvrj&ir* to bi ki sati shsbi a aed ^ -asa aai rariacak T«OI kakse aei i^fj® « inrioni. Vi»a a ki ?»»; :aa iniae, ^ -* pr-jtai t kia kirfc«. a ki »ni. a aa rti i-analarar ai ?-»Žričrrk.v* »S.ai < Afi rta-aa micc.- rai apuolt fe, 1» « 'j jtit:? z« a črei. »	je -žra. a kaa (m j«
•jeni* a (iia Kara Via *asii. ^retT/tt. Dt. z** %o pa tui. p>*. a taia iniiM red.
ia taaao kaika -at a it a b a a peasi ^ ?ctrZ jr-ialtlj, ia aw4» šk «®rakeai kaosa t ska uta a ara u :c	>4	sriai.
5'.y»nk* a ia i a t-ar>-.< karma' <akr« bci r auk i-rajtaaoKi a Bofcsrrra is poacS« se aj«u. anrfe	?rrt|»
te šali ktkar jrnrhca ij k li i-rsjodo k a rfjntam.	tak«
a -riia. n sa nore jrski««^.^ a ao. —j-tt joirasBnn. VoSa ▼ tačk iiež; it* {.jrjri i« rtra a inaeaza. iaaaet ja f?wri tanc ie	ia i« ta »e aaint« ikr.T» a
Frerodimo nase družine
[gm	a^ifEfa	m	S-~stast Kr»g» t
V jsžkA » ršc uš kamere* 5J>4 T^ai	3?Tiif »sL&iii
v T ji;
Čari
Vw uoa* it aa jrp» sseai »
& »imt* ari»i r^fif*-,® ja «k-!>si f»-«w«ac jp«p«ia ■■«» «»£is. t «» rais pr.
; rr. \».pr*. .» r«i ac-Hp«iac. a jmac1:
Sa tt«i!i,u itie«T. te » anm sraev	ing. a tktte: » aa ia,
iKli »šle j« iwj«si»<n mtu mi	*» » » iteo. san". »
aja« Sira. wiBi pmt'M ima	:mi,» jmiarti. t na ia»a » i 'SB
MKii ianark w Vi« i-tnr.	• «ut 4sa Soiiai:.* » z-rta aTKjčfc tmiB ar*
t » ana,«. ta imi; »«wt<t aauic	a«. » ačiict jrtčtu. t » .» »nan i«a aa^rti
to^««!*: "	I a« a^n.
« ai-Drrf ,mi». » Vmi a n-sB. '» a
jmisat. n-ttDRk:"»t ar^. aafej*	^ : aatšari«^ nt
-B«« K-v^^nraj,^ 1«. » a	vm^-vaD.a. i »J»	saan. aa it sra m-n. anae-
* »ov^JSK '-'K«{nuu,it -ato	*	^f«9 ^
_________________
T-tt a t »uamar n«. m 309* a «
sua,	n« t«m iuuim. Ia	snmmafi. f™* w *	a snwi »».•■-ia
te » * m. icdaad a«!«.	«r * iuni^	i"««!« w a-ia* «5«««- ar
31» »mr nifcipstt"«. ie |p» mgiNar i asa-aim *	_ ^ ^
* ' rmutrau. ta r-»	S asa	, *** * w. ^	^ ^^	aj
am a a mši wsawaB-i ja osr-c« «n»- fctmst	n ta«. "«« » su« t-^
aun ai r* s*	air-amta šaa- """V -a » «	»t.
fea. i^tt r~n« e joaisi r-«. n	kniStf I *	ar-iaa«	'tauiur
ta	»IMBIM	i:i.r\.tf a arti^i-^
»Aa It p»ii3«»B»r »	sa « trnu	a
» mift * sRua^ liiioS. um«- ?» ss nun a a	^«'»11» » irnu« a Trvua,«
^»fe far »ump-aumk a Murtoct
a«twr suv-* n nrw n- pniiit
;aa » vii.Ncra>nj'il imir »	7».
»f .* nemi. {i « nrauar	wna M nvr-i» TOSemr 3L4»ijiija.-K w
ih'1i-mbi jia>ea«>f,nu »-m^-nin «ivnna.ii
i«m>». iw»«ti 3» -6-» w«rr;tm a vCa,	v ^ iar H-WllWŠ«iJ«. tisvj.jv^nu
»	Jtnpu
aiB^iva
* t at uaofiti.	v naitt uul a «c
a am irwaw!i. entaa impi » »nI ai
» smi(» sta. mrmr trn -ost jm-i» it «4-
^ «	fcjesm. e Ta« * ^niitift nsilt
n »»«!• imrr » asem. br a mvanzHSc ampulo aamr^t
a-r *«me twra	ito
» » mS »mi* itn * t aauifi. a* tačit cn-tatt tj*i ««. a t—•tijmp^uinist » * ro
i* ■»»ttrrij sa » »t	»mm
e «. «Kuo«ta, a -miuar aiei ai»iioit
ksrapm k |»» SavaSiA rr •hatite tomtrn. * sama we»Jfc> reusno Hfi t^M jmr*i A a««? rajam » injtiaM -M Htr^eafcii. »jria p bv aort. 2Jš	aaerai sa a nctsn*.
» j^j^a aaaiena m	-psJti
snMiart, vtukJt 3ts>K 21 a-aJt-žl -.»aO- AM a x -ssscai m muč oti^a ž^injnaca a »M krti? t mct> «t s. >u«i aat ja aj»-r: ••sin	ta* IUI.	»
jnšoitt-f? Tita ai aun jr prši* tnH«J»
M-Ifša 3wf dtfbaaL tu tac. i mL« S4«ri<ai-ii»	neka.	a
2«ct. veufcapi a t * r * k T	c f*	«1»
* k»
iL-at tai§.	n
lOaltgta nam «ač>ai agir^JBi.
T.CTT	It* JiTODKOf
..ved;«-, arn	m ti*"" j^aa^p 3»
«ni!ii vu* krat
X« &J«at jiirt'«^-! ta. " asati^a k« wci » 3» zjora
T#rj>«at. A taa inansa. a« Ga j«ssr«ac k* m^so*
br "M* ** ' •tetCfrat it. B«IS*» 3L m	® *
«u. 3« tati st ta »^t ar: X ?«	ia «a»
fr^t 3KU te *š ^	»-« 1 !Z

X !H« M: >a«oiB/
Jtaci. ta ara « mito' *«.»	' ^ ^	<«•

-ji
		
I V NAJNOVEJŠIH VZORCIH ~ tf* V	NAJVEČJI IZBIRI fTfll IIA MiiffltMiM V	NAJBOLJŠI KAKOVOSTI \ 1 (11 Mil f IN POJJNAJNIZJIH CENAH ■ HfcllV ^^^^TELJFrišl NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA ¥ JUGOSLAVIJI! CENIK ZASTONJ		
•tus velel: »Naj sveti vaša luč pred ljudmi, da vidijo vaša dobra dola in hvalijo vašega Očeta, ki je v nebesih 1« Nasprotno pa je rekel: »Kaj pomaga, če pozdravljate samo tiste, !d vas pozdravljajo! To znajo tudi neverniki!«
Če nismo nič boljši kakor oni, ki vere nimajo, ne kažemo, da je vera boljša od nevere. Prvi kristjani eo ravno s svojim življenjem pokazali, da je krščanstvo prava vera in eo s tem poganstvo polagoma premagali. Pogani eo nehote reikld, ko so jih gledali: »Glejte, kako ee med seboj ljubijo!« In ko so videli, kako za svojo vero trpe in umirajo, so vdilikali: »O, kako velik
Ta je pa tako grda, žalostna in umazana, da bi jo najraje preskočil m zabrisal, če bi ne bila ie -redno tako krvavo resnična in ce bi ne vpila do neba in če bi v njej ne igrale svoje žalostne vloge tudi hčere natega naroda. Tndi dragih narodov hčere so pomilovanja vredne, te zaidejo v poglavja te povesti, ali naša kri je le naša kri. Skoda je vsakega slovenskega dekleta, pa naj zabrede v brezdna človeške pohotno«ti in podivjanosti ne le na naših tleh, ampak tam kje na drugem koncu sveta, pa naj se temu koncu pravi Argentinija ali pa Abesinija ali kakorkoli že .,.
Začenja se ltfodba o belem suženjstvu tako ali pa tako.
Navadno s povestjo o lepih in velikih mestih, o mastnih in imenitnih službah, ki zahtevajo malo malo dela, pa prinesejo dokaj lahkega zaslužka. Doda se lahko zaradi lepšega še.zgodba o onega vi Miciki. ki je bila tukaj siromašnih staršev hči, tam na koncu vsega dobrega pa je postala imenitna gospa, ki ima toliko obleke,da se lahko vsak dan desetkrat preobleče, na rokah polne przte prstanov in seveda zlate uhane v ušesih, poslov vsake vrste pa toliko, da se komaj zvrste v postrežbi... vse. tako dalje do konca in kraja in spet od kraja do konca, vse lepo preračunano na človeško in še posebej na žensko ničemurnost, dokler izbrana žrtev vsa omamljena od lepe bodočnosti to obljube, da se bo čez nekaj let pripeljala domov v čisto novem avtomobilu — l>e več s Štirimi konji kakor včasih, štirje konji danes niso tiči — torej z novim avtomobilom v domačo vas, kjer je ne bo nihče posnel... še enkrat »in tako dalje« brez konca in ie naprej.
Sledi morebiti še skrivnostno namigavanje, naj Žrtev odide sama — zakaj, če bi vedele U |
mora biti Bog kristjanovž ki zanj tako umirajo!«
Naš čas potrebuje prav takih dokazov "o resničnosti krščanstva!
V današnji dobi mnogi Boga zapuščajo, Od Boga odpadajo, vedno je več takih, ki cerkve ne potrebujejo. Zato pa moramo biti mi toliko boljši kristjani! Čim manj ima Bog zvestih, tem bolj Mu moramo biti mi zvesti! Če pa se tudi mi ravnamo po krivih naukih brezvernega sveta, če posnemamo neverni in pokvarjeni svet, potom bo vedno slabše in sami bomo pomagali neveri.
(Nadalje vanje.)
in ta ali ona m ona: vse bi botele iti, toda vsem ustreči ni mogoče. Le ena je tako srečna, da bo od vseh oboževana tam v tisti bajno lepi deželi, ker je doma samo zlato in srebro in kjer se na tleh pobirajo biseri in cekini... Odhajali borno skrivaj, ne iz domače postaje, vse mora biti tajno, strogo tajno...
Vse lepo, vse čisto in jasno, dokler ne pride po nekaterih dneh razočaranje. A je že
NOVI GROBOVI
n Oj, ti slovenski fantje, bodo pokopali me. Na Ra:ki pri Krškem je odšla h Gospodu po večno plačilo Marija Humek, sestra upokojenega višjega sadnega nadzornika. — V Vojni vasi so djali v grob okrajnega gozdarja v pokoju Luko Ahačiča. — V Mozirju so pokopali poštnega poduradnika Jožeta Delejo.
V	Št. Vidu nad Ljubljano je na veke zatisnil oči železniški zvaoičnik v pokoju Jožef Mo-relj. _ V Podčetrtku so pokopali posestnika Antona Kolarja. — V Višnji gori je mirno v Gospodu zaspala Ana Lužar roj, Sevšek. —
V	Škofji Loki je umrl akademski slikar Franc Košir. — Na Jesenovcu pri Zalem logu je zapustil solzno dolino posestnik Alojzij Veber.
V	Kamniku so spremili k večnemu počitku uradnico Ivanko Zore. V Ljubljani so umrli: služkinja pri uršulinkah Meta Merše, učitelj iz Železnikov Anzelm Križnar, sestra župnika Knavsa Marija Vidmar,, soproga ravnatelja v pokoju Ana Kren roj. Gliha, upokojenka tobačne tovarne Marija Purkat, Blanka Berlič roj. Franki, deželni uradnik v pokoju Ivan Zupane in sluga okrojnega sodišča Ivan Cer-neha. — Naj počivajo v mirni
prepozno. Tička je ujeta in kletka zaklenjena; z neštevilnimi ključi.
Se bolj žalostna pa je povest tistih, ki jiK valovi umazanega življenja vržejo naravnost v cestno blato, kjer prodajajo take izgube svojo čast in pošteno ime domače hiše za ceno strupenega jeruša in še nemalokrat za ceno krvavih udarcev m grenkih batin, za divji izbruh' poulične kletve in najpodlejšega, najsurovej-šega zasramovanja, kar ga more priti iz pro-palih in podivjanih človeških ust!	|
Ne samo vernega ia po veri živečega človeka, ki se ponaša z omiko ia izobrazbo naših' dni, mora biti stram, če posluša ali bere ali samo premišljuje zgodbe o belih sužnjah, ki se skrivajo po modernih haremih človeške pohote in nenravnosti. Ali pa po blatu ulic to predmestnih beznic.
Dokler bo gnila človeška družba trpela svoji sredi tako poniževanje našega ienstva in ženstva sploh, toliko časa naj nikar ne govorit da današnji čas o suženjstvu ni treba več govoriti	' Pravijo, da se po spoštovanju do ženske časti meri kultura in izomika človeštva. Ce bi bilo to res, potem smo prisiljeni zapisati, da Živimo v strašno podivjanih časih. Saj ni to nič čudnega. Moderno poganstvo je prineslo nam in vsemu svetu novo moderno suženjstvo/ V poganskih časih pa — to stoji v zgodovini zapisano črno na belem — je bila žena v resnici prava sužnja. 2ena v najširšem pomenit te besede. Torej žena in dekle. Prav kakor tO zahteva in skuša uresničiti med nami moderno: poganstvo: žensko ponižati do tali
Potem se pa taisti svet upa trditi, da je' žena v svojem materinstvu sužnja današnjega sveta. Kje ima svet oči) Zena in mati je kraljica in vladarica svojega doma, spoštovana to češčena od svojih otrok, ljubljena od svojega moža, je ponos in zdravje svojega naroda. Moderna ženska v svojem haremu ali pa kot pocestna vlačaga je pa smrt in poguba svojega' ljudstva, je pokora vsemu javnemu življenju^ Smrt torej belemu suženjstvu, kjerkoli to v kakršnikoli obliki se z njim srečamo to sestajamo) Kot sinovi katoliškega slovenskega naroda v boj za čast to spoštovanje nagega ienstva doma in na tujem! Smrt vsemu belemu' suženjstvu to tudi vsej beli kugil Saj tudi ta: ponižuje in mori naš narod in mu namerava: izkopati prezgodnji grobi .
Kmetje!
Vaša stanovska oigaaiudia J«
Kmečka zvezal
Povesi o belih sužnjah
Dandanes Je tehnika tako napredovala, da avtomobil pobarvajo ia lakirajo v enem samem dnevu, ta kar 10 pred leti potrebovali Sest tednov.
DROBTINE
Staro felezo In drage kovine
plačuje po najvišjih cenah
rr. Stopica, železnina, L|0DM0n0
Gospojvetska cesta 1._____——
Zgodovina viigalie. Človek se Je sicer ie lelo zgodaj naučil delati ogenj po najrazličnejših načinih toda do izumitve Žveplenke je trajalo tisočletja. Sele v začetku 19. stoletja, L 1812, j« izumil Chance šibice, ki so se vžgale, ee jih je pomočil v žvepleno kislino in ki so bile precej nevarne. Desetletja pozneje so jih nadomestile prve šibice na drgnjenje. V glavici so imele kemične snovi, drgnili so jih po ob peščeni papir. Skoraj istočasno ao izumili losforne vžigalice, ki
Črni gaber kupim
za takoj ali ia posek poiimi. Plačilo takoj, tudi pred posekom. Ponudbe je potrebno poslati takoj na upravo »Domoljuba« pod številko 10392
so jih pa zaradi njihove nevarnosti spočetka prepovedali Sele L 1846 so prišle spet v promet, a L 1848 je izumii kemik Battcber današnje varnostne vžigalice, ki so hitro izpodrinile vse druge.
Električne ograj*. Ameriški farmarji so se dolgo časa bavili s skrbjo, kako naj odganjajo od svojih farm tuje pse in škodljivo zverjad. Končno so se domislili električnih ograj. Okoli farme Je potegnjena navadna žica, po kateri je napeljan električen tok. Kdor se žice dotakne, ga udari električni tok, da se od udarca in strahu sesede. Zdaj je v Ameriki že okrog 400.000 električnih ograj, ki ao priključene na mestno električno omrežje.
Najboljšo sredstvo proti jllllli mtja (ferJI. M*	*	je zeliščno m^jjJ
„OKAMA"
Nešteto priznanj od babic in mst«r MUM mazilo čudovito ugodno in hitro delul« J svatih k zastaram rmak^opcMnah. tnrm. mi^J
Dobi so v lekarnah in d r o g e r i j ab Glavna zaloga lekarna
mr. OBLAK, i«. Vid nad Ljubljano
Kmetje in delavci!
Preskrbite se za jesen in zimo pravočasno i oblačilnim blagom, katerega boste nujno rabili, ker tako poceni kot ima še sedaj tvrdka
F. I. GORIČAR v Ljubljani
ne boste pozneje več dobili. Na pr.: kontenino in flanelo od 5 din naprej, zimske rjuhe od 20 din naprej, deke od 28 din naprej dobiti v Goričarjevi trgovini za Ljubljanico, Sv. Petri nasip 29 (kjer je krompirjev trg), kjer imajo tudi ostanke. — Ako pa hočete izbrati kaj boljšega za obleke, plašče in površnike, razne izgotovljene moške in ženske obleke, površnik« pa dobite tudi poceni v večji glavni Goričar-jevi trgovini na Sv. Petra cesti 29, kjer sli
vedno postreženi prav po domače. Naše geslo je: Majhen zaslužek, velik promet!
Nov rediiai prašek iflfflMhi
»REDIN« za prašiče. — Jt»|1>l||) Vsak kmetovalec si lahko jJB i pttf hitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje že 1 zavitek za t prašiča ter stane 1 zav. 6 din, po pošti 12 din, 8 zav. po pošti 24 din, 4 zav. po pošti 80 din. — Mnogo zahvalnih pisem. Pazite: pravi Redin so dobi samo z gornjo slika
Predaji drogarija Ka*c. Ljubljana. Židovska «1.1.
Na deželi pa prodaja Redin vsaka trgovina.
Zahtevajte v vseh lavnih lekalik najboljši dnevnik »SLOVENEC«!
Mali oglasnik
Vsaka drobna vrstica aH njo prostor vetja za enkrat Din 5"—. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelka ali iSčejo poslov oziroma obrtniki poročnikov ali vajencev in narobe.
PrhttjMM ia late oglate te plataje naprej-
Plemenski praši&i lepi. stari S tednov, gorenjske, čmollsasta. pasme, se dobijo pri Janezu Brodarju v H rastju pri Kranju.	Vajenca za krojaško obrt sprejmem takoj. — Hrana tn stanovanje pri mojstru. — Ivan Kuhelj, krojaštvo. 2užemberk it 2«. Hiša z malim gospodarskim poslopjem se odda v najem ob banov, cesti. Naslov pri Mežnarju. Loke v Tuhinju.
Fanta pridnega tn poštenega, starega 15 do IT let sprejmem. Iv. Vidmar, Črna vas 8t J45, Ljubljana.	
Poštenega hlapca h konjem, vajenega vožnje lesa Is gozda, sprejmem. - Andlovlc, Škofljica.	
	Kmečko dekle vajeno vsega kmečkega dela, se sprejme v službo takoj. J. Rozman, Nemški Rovt 1, Boh. Bistrica.
Služkinji sprejme takoj Anton Cerln, Stepanja vas K, Ljubljana .	
	Dekle ali fanta sprejme takoj za pajo živine ln pomoč na kmetiji Franc Vidio, Bled 66.
Pekovskega vajenca sprejmem. Franc Du-hanlč, Klunova ul. 11. Kodeljevo, Ljubljana.	
	Kmečki mlin vzamem v najem. Zmožen kavcije. Vložim denar za popravila. — Ponudbe pod »Mlinar« 15688 upravi »Domoljuba«.
Dekle vajeno kmečkih del. se sprejme takoj. Vodnikova cesta 6 S, Ljubljana VII.	
Manjše posestvi v Sp. Dupljah na Gorenjskem prodam. Pojasnila : L. Planina. Skofja Loka.	Breje krave (00 kg teiko. dobro mlekarlco, prodam. — Lamplč, Orle it t prt Ljubljani.
Mizarskega vajenca sprejme takoj Viktor Setlna, Gunclje 1», St Vid nad Ljubljano.	Vinske sede nove ln stare, prodam. TomJlč, Studenec 11, De v. Mar. v Polju.
Milke obleke perilo ln vsa oblačna po prlanano nizkih cenah al nabavite pri Preakerju - Sv. Petra cesta 14. Ljubljana.	Sadne drevje za jesensko saditev, vseh plemen ln oblik najboljših vrst ter kostanj Maront Imam naprodaj. Z oddajo prt-čnem v začetku oktobra. Alojzij Podobni-kar. drevesnlčar, Dobrova prt Ljubljani.
Snele zmrečjo ln borovo kupuje Sever A Komp.. Ljubljana.	
	Dekleta! SI popolnoma novih Bivalnih strojev a SO letno gmjdjo, prav poceni naprodaj pri Promet naspr. Krlž&nske cerkva. Tudi ob nedeljah dopoldne na ogled.
Kae&e posestvi manjie, lepa lega, velik sadni vrt, v hm elektrika. »tudenčna voda, naprodaj takoj. Naslov: Ivan Tavčar, Dchračeva «7, 2trL	
LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI
zadruga ■ neomejenim jamstvom
LJubljana, MikloSKeva cesta 6
▼ lastni palači
obrestuj* hranilne vlog«
najugodneje
Not« ln star« vloge,
ki so v celoti vsak čas izplačljive
obrestuje po 4/.j proti odpovedi po 57»