TELEFON: 8876 COBTLAXDT. Entered as Second-Olaas Matter, September 21, 191% at the tat Office at Mew York, N. Y., undsr the Act Congress of March 3,1879. TELEFON: 2876 CORTLANDT, HO. 143. — ŠTEV. 143. NEW YORK, TUESDAY, JUNE 19, 1917. — TOREK, 19. JUNIJA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Poljska. POLJAKI SO EDINI. PA NE ZA REPUBLIKO — AVSTRIJSKI NADVOJVODA KRALJ. — POL JSKA ARMADA. — POLJSKA PRED REVOLUCIJO. Stockholm. IS. junija. —44 Me«l j moči. povabiti po končani vojni Poljake. «ia bo združena in ne**] vse Poljake, ki se nahajajo v tu-visna in kako do^W-i ta ril j. to j*- jini, la se vrnejo domov z jam problem, ki navdaja v*ak<*ra Po- Ktron, da nc bodo več zatirani. Ijaka, o«i kar se je pri«Vla ruska revolucija. *' To izjavo je podal Š^beko. t* lan p<*lj*k<*ira odbora, ki *** s«*daj nahaja v Stoekoliuu. — Pred revolucijo bila Poljaka naklonjena centralnim državam tu »te posebno Avstriji, ker jr videla If v teh državah priložnost da ji pomarajo da doM»ž** Poljaka h«mostoj/n.sf. bol) p« kot k pomočjo star** rusk*. vlade. Poljak j ao bili t*s* mišljenja navzlic car je vim obljubam. Pri vsetn tem pa so se Poljaki vedno bali. da NVm<*ija ne bo nikdar dovobla. da bi bila Poljska >«•*• kol vazalna država. Poljaki niso veliki* Vfij*-li obljubam nem-akeira kanclerja Hethmann-Hol-wejfa. Izza ruske revolucije »e je polj ako nu«ljenjc bistveno iz p rv men i lo. Obljuba demokratične ruske vade, da hc bo vntanovila svobodna Poljaka, navdaja Poljake z ivovim upanjem in *e bolj narib-1 jejo Kuftom. Zelja Poljakov je da se združijo prurfka. avstrijska in ruska Poljska. Zaradi tera a gitirajo Poljaki^za to. da se organizira poljska armada, da izžene-jo upada i ke iz svoje dežele. .Med ruskimi Poljaki se z lakoto nabere miljon Poljakov, sposobnih za orožje. Na zadnjem poljskrtn tborova-nju v Petrocftthi se je rfklenilo da poilje kot poljaka enota 60C tiso* Poljakov proti Nemčiji. Ta aklep pa »e »e zavrgrel, ker so se bali. da bi tudi Nemčija in Avstrija poslali v boj ravno toliko |»olj-akih vojakov in bi potem nastal boj brat proti bratu. Na način bi bilo bojevanje nemoeoče. Poljaki zdaj ae nočejo republike. Tvid^vajo, da bi volitve povzročile mnog*) zmešnjav. ' Ruski rublji, nemake marke in avxtrij ake krone bi kar na debelo podkupovale poljski narod. — Grof Puneski jr izrazil želje poljskera naroda na sle^leči način : — Mi Poljaki želimo avstrijskega nadvojvodo Karola Štefana *a kVu jeira kralj«, ker je v ozkem stiku a poljskim narodom. Govori tudi poljski jezik. Ena njegovih hčera je t»roč»*na • princem Ra»l-živilom, ena pa % princem Carto-riskim. Imamo dobre državnike, ki bi bdi jr stanu povuli-grniti poljedelstvo in industrijo ter bi napravili i/. Poljske moderno državo. Vlada ima od naroda poj»olno podporo kar se ti«-e prihodnje monarhije Začasni poljski državni svet ima na svoji strani vse poljske stranke. Vsi evropski diplomati računajo na te poljske stranke, ki >e bodo združile, razun narodnih socjalnih demokratov. Poljski demokrati so pod vodstvom izbranega politika Aleksandra Letnic kega poslali odboru 100 tisoč rublje v. da se pokrijejo^ stroški za vdeležbo poljskih delegatov pri prihodnjih mirovnih pogajanjih. Poljaki v avstrijskem državnem zboru so izdali sledečo izjavo: — Tretje leto vojne je j>ovzro-čilo. da je bilo žrtvovaniih na mi-Ijone človeških življenj. Izčrpa-nim narodom preti lakota. Obe bojujoče se stranki zahtevate suverenske pravce kot pogoj za >*alni mir. Ker smo v soglasju z narodi, ki želijo mir na podlagi sporazuma (»oljski člani avstrijskega državnega zbora poživljamo vlado, da v bližnji prihodnosti podvzame korake. ki bodo vodili k miru. — Poljaki klub je izrazil željo za mir. Centralne države so odgovorile 8. junija na spomenico poljskega državnega sveta, da želje poljskega državnega sveta v zadevi poljskega vladarja soglašajo f težnjami centralnih držav. V odgovoru se tudi glasi, da se bodo želj«* iz|»olnile. kakorhitre bodo razmere dovolile. Centralne države priznavajo poljski državni svet kot pred-sta-vitelja poljske države in upajo, da bodo v kratkem izvršili ustavno vlado poljskega kraljestva. Dr žavnemu svetu sta tudi vladi priporočili. da naj delujejo na to. da se m-sta v i načrt v posameznih oddelkih vlade, ne oziraje se na stališče vlad. ki imajo v rokah Poljsko. Naj bi se tudi napravil načrt, kako se bo financirala vlada. Poljska vlada bo kontrolirala pravosodno,- vzgojevalno. versko gospodarsko, trgovsko in poljedelsko ministrstvo; v svoji oblasti pa hočeta imeti centralni dr- Zahtevamo pravico, da ^ sami žavi vse, kar se tiče vojske, volimo svojega kraja in svoje za-| Prihodnjega poljskega kralja veznike. Ž«4imo. da bi bilo v naši bo imenoval poljski državni svet -:-OOO- Maksim Gorki. ZA RUSIJO NI NEVARNOSTI. — ANARHIJA BO MINILA. — NAROD POTREBUJE POUKA. — VEDA IN PRAKTIČNO ŽIVLJENJE. 18. junija. — Pisatelj Maksim Gorkij je pričel ob Širno propagando za povzdigo politične in goopodartfke osamosvoji tve Rusije na podlagi delovanja vode v zveri s praktičnim življenjem. Odkar ne je pričete ruska revolucija. j« Gorkij deloval v politiki. in vsled napornega dela ae mu je zopet ponovila v aprilu bolezen na pljučah. toda zdaj je zopet o-kreval. V današnjem razgovoru z nekim t časnikarskim poročevalcem je rekel Gorkij. da bo opuatil politiko in at bo v prihodnje posvetil same in znanstvenim vpraša — Vzrok temu. — je rekel. — to. ker aem spoznal, da je ža atanju. pod katerim tr-krivo to. da smo zao vedi in nimamo tehničnega Proti draginji. Hoover namtrava uvesti kampanjo za varčevanje. — Splošno pomanjkanje je vzrok visokih cen. Washington, D. C., 18. junija. Herbert C. Hoover, od predsednika VVilsona imenovani živilski diktator. namerava uvesti kampanje za varčevanje, ki naj bi se obračala proti visokim eenam živil, 'ki prevladujejo sedaj. Za svojo pomoč si je izbral hišne gospodinje katere namerava popisati v času med 1. in IS. julijem. Istočasno jc obelodanil Hoover izjavo, da s-, bo pri preskrbovanju živil za za veznike v prvi vrsti oziralo na po- Iz Grške. Bivši kralj Konstantin se 1» podal v Nemčijo. — Veliko grških okrajev na strani Vemzeloaa. Pariz. Francka, 18. junija. — Tukajšnji časopis '4Journal de debats" je dobil iz zanesljivega vira poročlo. da se bo podal bivši grški kralj Konstantin iz Lugano Švica, v najkrajšem času v znamenito nemško kopališče Baden-Baden. Pariz. Francija, 18. junija. — Vrhovno poveljstvo francoske armade razglaša; Naše čete. ki so se izkrcale na grškem ozemlju, ne nalete nikjer trehščine našega lastnega naroda na kak odpor. Veliko okrajev okrog Visoke cene živil pripisuje on splošnemu pomanjkanju, ki se je razširilo i>o celem svetu. Istočasno pa je prepričan, da bo varčevanje in primerno ekonom i ran je z živili pri vedlo do tega, da bodo cene živil padle. Tozadevna akcija pa mora zavzeti narodni obseg. Hoover izdeluj«- sedaj načrte po naročilu predsednika Wilsoua. ne da bi č& kal na sprejem tozadevnih postav od strani kongresa. V obeh hišah kongresa se je pričela danes debata glede narodne kontrole živil. Pričakuje »e. da se bo rešilo tozadevne predloge do 1. julija, kar pa ni še popolno-ipa gotovo. Opozicija proti predlogam je velika, posebno v senatu Predoglo. znano pod imenom 'Le-ver-predloga' je sprejela poslanska zbornica. Belgijska komisija, na koje čelu stoji baron Moneheur. je obiskala danes predsednika Wilsona tet druge visoke zvezne uradnike. Ta obi^k-ie. predigra bodočih konferenc glede vojnih problemov. Prvi obi^k je veljal tajniku Lansingu in drugi predsedniku samemu. Kar se tiče politike, hoč?m samo zanikati govorice, ki so se le širile po svetu, da sem pristaš one stranke, ki zahteva mir celo za ceno uničenja Rusije. Dolžijo me da pripadam "poražencem". Moje stališče je samo to. da zametu-jem vsako vojno; pričakujem pa da bodo to vojno končale vse združene svetske demokracije. Kar pa zadene našo notranjo politiko, vas prosim, da ne viga-mete prehitro govoricam o anarhiji. Brezdvomno obstoja sedaj začasna anarhija, toda njeno seme je bilo že davno pred revolucijo. Dejstvo je, da pod razmera, mi stare vlade despotizma, samo-drštva, tiranstva m laži, niso mogli Rusi napredovati po pravilih in pravici. Ke kateri si napačno prestavljajo ruski položaj. Prejemam pisma, ki mi pravi-da revolucija uničuje Rusijo vzrok je in je je ogenj, pa ne pokliče — požarne družbe. Imeti moramo pozitivno sredstvo. da ozdravimo bolezni, ki so globoko skrite. Zdravilo je. o tem sem prepričan, — veda. Vsa mi-zerija našega vsakdanjega življenja izvira iz nezadostnega znanja Zaradi pomanjkjivosti v znanju umrje polovica naših kmetčkih o t rok, še pred no dosežejo starost petih let. Zaradi istega vzroka trpe skoro vse 'kmečke žene. Mu-žik tako slabo obdeluje zemljo, da ie njegov povprečni pridelek skoro za četrtino manjši kot pa pridelek angleškega ali belgijskega kmeta. Slične razmere so v naših mestih. Pri nas nikjer ne sušijo moč virji. Zrak po naših mestih je strupen. Polni smo dima in prahu Mestni otroci so slabotni in nervozni. Proti takim slabim razmeram ne koristijo prazne sanje — treba je vede. tehnike, strojev in uspešne industrije. Da se pa more vse to doseči je treba vstanoviti znanstvene zavode. na pr. za mehaniko, kemije in biologijo in celo vrsto bakterio-, logičnih, higijeničnih in zdrav stvenih zavodov. Ako bomo Rusijo očistili fizično in intelektualno i>otem bo anarhija prenehala. To ao ideje, ki me navdajajo v mojem delu; ta ideja je vstanovi-Ia "Prosto zvezo za razširjenje pozitivne vede". Ta zveza bo raz širila dosedanje znanje šolarja, v vsem. kar zadene moškega in druz bo, v prvi vrsti bo pomagala ljud stvu v boju za vsakdanji kruh in se bo borila proti molilnim pljuč nim boleznim, ki uničuje nase družabno življenje. Odločni smo ne pi-ej odnehati, dokler se ni napravil občni znanstveni zavod, ki nima enakega nikjer na svetu. Imam že mnogo zelo učenih tovarišev in pozval bom vse delav ske razrede in obrtnike ter tvor niča rje, da mi pomasrajo in pre skrbe velike svote, ki bodo za to potrebne. Anarhija bo odpravljena. Vr-jemite mi, da Rusija ni izgubljena. Tvdno vrjamem v zdrave težnje po višji civilizaciji našega naroda. Prepričan sem. da so naše sedanje težave samo začasne in lahko ozdravljive, ako stalno poživljamo IMatvor da te zaveda Liarise se je pridružilo Venlzelo-sovi vladi. Pariz, Francija, 13. junija. — Francosko vrhovno poveljstvo po-rfoča z maeedonskega bojišča sledeče: Angleški letalci so obstreljevali železniško postajo v Tumbi, ki je oddaljena dvanajst kilometrov od Seresa. Ob celi fronti se vr^ precej vroči artilerijski spopadi. Podmorski Solni. Nemški podmorski čolni io potopi li v dveh meascita nad en miljon ton. "Cameronian" torpediran. Washington, D. C., 18. junija. — Iz raznih poročil je razvidno, da so potopili nemški podmorski čolni med 17. februarjem in 20. majem 322 zavezniških in nevtralnih ladij. ki so imele vsaka nad 1600 t«,n deplacem-nta in 135 lad i. ki so imele manj deplacenienta kot 1600 ton. Razen tega je bilo. razdejanih tudi veliko jadrnic ter ribiških čolnov. Otlkar so začeli nemški podmorski čolni z brezobzirnim bojevanjem je vsak teden priplulo v angleška pristanišča oziroma odplulo iz nj;h nad 1*000 ladij. Berlir, Nemčija. 18. junija. • — Uradno poročilo, ki je bilo izdano te dni tukaj, se glasi: V dvema mesecema, ki sta se končala z dvajsetim majem so potopili naši podmorski čolni nad en miljon ton zavezniški ladij. To je jasen dokaz, da ie na»a blokada popolnoma uspešna. No pragu rovolocijo. Na Španskem je začelo vreti — Kralj Alfonzo bo najbrže moral odstopiti. — Proti ministrom. V New York so prišla iz precej zanesljivega vira poročila, da namerava španski kralj odstopiti. Če noče. da sra bo ljudstvo vrgrlo * prestola, bo moral sama odstopiti Ni več daleč sa, ko bo izbruhnila na Španskem revolucija. Washington, D. C., 13. junija. — Predsednik Wilson in uradniki državneera departmenta z napetostjo pričakujejo, kaj se bo zgodilo na Španskem. Poročila, prihajajoča iz Španije, so zelo redka in pomanjkljiva. Ministrski predsednik Dato ima nalogo osnovati novi kabinet. Kot načelnike raznih ministrstev bo imenoval osebe, ki celo v Španiji niso posebno znane. Ljudstvo se silno jezi na bivšega ministrskega predsednika grofa Romanonosa, češ ,da je v svoji službi zaslužil silno velike svot* denarja, tako. da se ga lahko t>o pravici menu je "španskega Rockefeller ja". Premoženje je spravil »kupaj pri raznih špeklicijah z žitom in drugimi živili. Zadnji čas se razširila po mestu govorica, da namerava kralj odstopiti ter da se popolnoma stri nja z nekaterimi osebami, ki zahtevajo, da bi bila Španska republika.— V tem slučaju je baje pripravljen prevzeti kandidaturo pri predsedniških volitvah. Rožno fronte. Tridentinski škof. Rim, 18. junija, — Poročilo iz Rima pravi, da Vatikan noče od-stavti tridentinskega .škofa Cele-stdna Endrici, kakor je zahtevala avstrijska vlada, ki je zahtevala od akofa, da izjavi svojo lojalite-to do Avstrije. Škof je vladi odgovoril,: — Kristus pravi: Daj cesarju kar je cesarjevega! Pokoriti se moramo svoji vladi, ako tudi je slaba. Zato s p od vržem o cesarju' Nemški socjalizti so Bern, 18. junija. — "Neue Zu richer Zeitung" prinaša sledeče berlinsko poročilo: — Nemški soejalisti, ki so biK izvoljeni za delegate za socialistični kongres v Stockholmu, so bili deležni mnogih razočaranj. Prisiljeni so bili priznati, da njihovi zunanji sodragi niso prepričani o nedolžnosti Nemčije, kar se tiee vojne« Morali so se braniti, kot bi bili obtoženci. Stockhohudka konferenca tudi dokazuje, da ima sila ae, vedno zadnjo besedo, kakor šenkoli napredek je napravil poči Zdaj je naloga da se Francosko bojišče. Pariz, Francija, 19. junija. — Na več mestih fronte je bilo sli šati bombardiranje. Naše poizve dovalne čete so vdrle v nemške za-kope pri Leintrey in jugovznodne od Senones ter so se vrnile z jetniki. Nočno poročilo: V Champagne smo imeli lep£ n spehe in smo zavzeli nekaj sovražnih za kopo v med gorama Carniietf in Blond. V tem okraju smo vjel: 40 Nemcev, med njimi enega častnika. Nemci nadaljujejo z bombardi ranjem Rheimsa; danes je padlo v mesto 2 tisoč izstrelkov. Ubit je bil en eivilist in trije ranjeni. London, Anglija, 19. junija. — Zgodaj danes zjutraj so Nemci y veliko silo navalili na nase postojanke vzhodno od Monchy If Preux. Po hudih bojih so bile na še čete prisiljene umakniti se. Na obeh straneh rek£ Scarpe se nadaljujejo vroči artilerijski boji Boji na Balkanu, Sofija, Bolgarsko, 19. junija. — Ob Strumi med jezerom Butkovc in Tahiaos so Angleži zapustili sv*o je postojanke in so se umaknili »a levi brejr reke. Zavzeli smo Or-malli, P>arakli, Ju-ma Kumli, Keu-pri. Prosenik, Reglikmah, Salmah in Kakaraša. Ženska minister., Petrograd, 18. junija. — V de lavski bluzi in predpasniku iz us nja je danes nastopila grofica Zofija Panin svojo službo kot pomo žni minister za javno vzgojo. Tt ministrstvo ima nalogo podpira ti dobrodelne in družabne zavode ter skrbeti za otroke. Grofica je prvi ženski min5-ster; stara je 45 let in je zelo bogata. V svoji službi bo imela same ženske uradnice. Upa, da bodo tudi v drugih državah nastavil za enaka mesta ženske. Italijanska komisija. Chicago, 111., 18. junija. — Član? italijanske komisije so si ogledal: danes najbolj zanimive tooke mesta. Voditelja komisije sta minister Enrico Arlotta in znani iznaj-ditelj brezžičnega brzojava, Marconi. Danes bo odpotovala italijanska komisija proti iztoku ter se jo je tukaj nad vse sijajno sprejelo. • Lojalni delavci Boston, Mass., 18. junija. — Bostonski Central Labor Union je včeraj soglasno odklonila resolucijo, katero je poslala Cenftral Labor Council v Seattle. Wash, in v kateri se pozivi je vse organizirane delavce, naj zahtevajo preklic konrikripcijeke postave, m v kateri ae zavzema proti Nemčija v stiski. Nemci porabijo vse, da se vzdržijo do žetve. — Prehran je-nje je težje kot vojna. — Gospodarstvo edina rešitev. — "Pomanjkanje je, toda gre". — Mnogo ljudi je zbolelo, ker so vživali slabo hrano. Stockholm, 18. junija. — Še nikdar ni bilo toliko govora o lirani v Nemčiji kot sedaj. Poglavitni pogovori imajo za vsebino — živež. V listih je vedno toliko "novic" o živežu kot o vojni. Nek poročevalec iz južne Nemčije piše: — Vsakdo je bolj v srkbeh, kaj bo dobil jesti, kot pa hi se brigal za to, da je šla Amerika v vojno. To pismo se lahko smatra za mišljenje vsega nemškega naroda. Med ljudstvom se opaža vznemirjenje, dasiravno zatrjujejo listi, da ni vzroka, da bi se razburjali. Časopisje mora vedno in vsak dan zagotavljati, da more Nemčija vzdržati do zmagoslavnega mira. Vlada ve, in narod se zaveda, da prihaja lakota pred durmi. Največja kriza bo med sedaj in sredo avgusta. Ako bo ta kriza prestana. bo pa nastopila draginja. Koliko časa bo zadostoval živež, ki ga bo prinesla letina, je odvisno od množine pridelka. Nemci bodo živeli prihodnja dva meseca pod vtisom, da ne bodo pomrli pred jesenjo; toda obdajaj ojih še tem-ue sumnje, da bo lakota pozneje. Pred kratkim je socjalist Sassenbach, ki se je vdeležil Stockholm ske konference, rekel: — Pomanjkanje je, toda gre! Nemčija je še vedno v stanu prehraniti svoje ljudstvo in sicer po dveh virih: prvič ima navzlic vojne še vedno do 20 miljonov glav klavne živine, kar more obvarovati narod lakote; drugič velike zaloge konserv, katere so shranili prejšnje poletje in jesen. Ta rezerva živeža se sedaj razdeljuje med prebvialee, toda v malih količinah, kot bi delili zdravila. Te stvari lahko obdržijo narod pri življenju, toda — nič več. Z ozirom na to se domneva, da bo Nemčija mogia zdržati do prihodnje žetve, toda jamstva *za to ni. Koliko hrane pa se bo moglo prihraniti za prihodnje leto? Kak bo pridelek? In ako ne pride še kmalu mir? To so vprašanja, na katera človek ne more odgovoriti in pri katerih navdaja vsakega strah. Pa pri vsem tem Nemci hladno prenašajo vse težave in niti ne mislijo na to, da Bog ne bo na njihovi strani. V splošnem je situacija v Nemčiji sledeča: Življenske razmere v Berlinu so slabe. V ostalih večjih mestih ravno tako več ali manj slabe. Le v nekaterih krajih, kjer so polja, je malo boljše. Nemčija se bo rešila iz tega položaja le s pomočjo malega zavživanja; narodne mora omejiti pri hrani na najmanjšo količino. Iz te težave se mislijo rešiti tudi na ta način, da poši-Ijajo tisoče otrok iz mest na deželo in d azaposlijo odrasle šolske otroke-na polju. Profesor Paul Hildebrand piše: — Vsled slabega prehranjevanja je mladina po mestih v veliki nevarnosti. V Berlinu vlada pomanjkanje. Za naše otroke bo bolje, da gredo na deželo. Zelo značilen pojav je tudi, da je vlada izdala posebne predpise za potnike. Predno gre kdo na potovanje, mora oddati oblastim vse živilske izkaznice, razun izkaznice za juho; za to dobi vsakdo potrdilo, da je izpolnil predpis. Brez tega lie dobi nikdo nobene hrane v kraju, kamor pride _ To je vlada ukrenila zaradi tega, ker so nekateri na ta način dobivali do sedaj dvojno množino hrane: na stare iz-kaznice in na izkaznice, ki so jili prejeli v kraju, kamor so prišli. / a 11:.«, * Nekateri so se posluževali tudi zdravnikov, ki so iz zdravstvenih ozirov prepisovali poleg odmerjene hrane še priboljšek. To izkoriščanje se je tako razširilo po državi, da je pretila velika nevarnost. Zdaj se strogo pazi, da dobivajo več hrane samo oni, ki so prestali bolezen. Mnogo ljudi je zbolelo, ker so vživali pokvarjene ribe in drugo slabo hrano. Mnogi se skušajo preživeti na ta način, da kradejo živež. Neke noči je stražnik pogledal v otročji voziček in je našel v njem mesto otroka svinjsko kračo. Pošiljateljem denarja. -0-i Kakor ie znano, ne fprejemamo nii vei denar za izplaiOa Z atriji, Ogrski in Nemčiji ^^ Lahko pa vedno ie isposljnjemo izplačila vojnim ujetnikom in dragim t Bnsiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo t krajih, ki m Medeni po laiki armadi Kadar pofljete denar, prilofite tndi dopimleo aH pizuo Tojneg« ten. pomagate azataviti pravilni nazlos« "GLAS NARODA H (Oflnnlu Dally.) Owned and published by tU« PUBLISHING yf- ■ I (a corporation.) FRANK B1K8EB, President LOUTS BENEDIK, Treasurer. ILOTIRIO C O M P A H T Plača of Burtne« ot the corporation and addresses of above officer«: 82 Cortlaadt Street, Boroofb of Manhattan, New York City, N. T. Ea celo leto velja list aa Ameriko In Canado....................*3.50 KA pol l^Ul ••••eteveveeeeeeteee li.00 trn Set rt leta.................. 1X0 Za celo leto aa mesto New York 15.00 Za pol leta za mesto New York.. 3.00 Za četrt leta ca mesto New York 1J50 Za lnoarastro aa celo leto......6.00 **QLA8 NARODA" Izhaja yak dan lzvaemg nedelj ln praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") ■aaotil every day except Sunday« and Holidays. Subscription yearly $3.00. _ Dopisi brez podpisa in oaebnoetl se ne prlob£nJeJa Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejinje naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in poSllJatvsm naredite ta naslov: "fllAS N A B O D A" «2 Oortlandt 8t, New York City. Telefon: 2876 Cortland t. Poziv vojnega tajnika. Kavfilerija, Liižiriirji, obrežna artilerija in signalni kor regularne armade so že dosegli predpisano vojno stanje. . Habimo pa še 45 tiso«" rekrutov, da izpolnijo nove polke pehote in poljskega topništva. . Polog tega potrebujemo še v najkrajšem času 25 ti- mož, da izpolnijo vrzeli ter se spravi potrebno število na 300 tisoč mož. Vse .je pripravljeno, da se teh 70 tisoč mož takoj prične vežbati. Vsaka zakasnitev bi povzročila veliko izgubo časa. Vojni department želi, da bi se za regularno armado do 30. junija 1917 priglasilo teh 70 tisoč mož med 18. in 40. letom, ako . -majo svojcev, za katere morajo skrbeti, ali pa če niso zaposleni v stroki, ki je neobhodno potrebna za vojno. Newton D. Baker, vojni tajnik, ooo- Kaj znam? Porter Emerson Browne. Vsak, ki je šel okoli ljudi od začetka, ko je šla Amerika v vojno proti Nemčiji, je slišal vedno in vedno od moških in ženskih vprašanje: — Kaj znam delati ? Na to vprašanje se more dati tisoč odgovorov. Mnogo lahko storiš. Lahko pridiguješ patriotizem. Pa tudi mnogo drugega moreš delati. Kar pa je zdaj najbolj potrebno, je to, da storiš svojo dolžnost in se — registriraš. Za državo je neobhodno ]>otrebno, da popiše vse svoje prebivalce in vse, kar more državi koristiti v vojni. Nemčija je zadnjih 50. letih vedno imela ljudsko popisovanje in štetje. Ako hočemo kaj doseči v tej vojni, katere ne vodimo iz šale, potem moramo posnemati Nemčijo in delat i nekaj, kar dela Nemčija že celo vrsto let. Ako hočemo vsa sredstva obrniti za vojno, potem moramo vsa ta sredstva poznati. Vedeti moramo, kje se — nahajajo. Pred vsemi hoče država New York vedeti, ako si za kaj sposoben. Vedeti hoče, za kaj si najbolj sposoben. Franeoska je morala sredi vojne prenehati in organizirati svojo armado, ker je izprevidela, da so izdelovalci topov na bojišču, oni pa, ki bi morali biti na fronti, so izdelovali topove. Ako znaš voziti avtomobil, potem država New York no e, da bi evrl jajca. Ako znaš dobro pisati na pisalni stroj, potem te država noče, da bi pokvaril kak letalni stroj. Vojna zahteva mule, ki vlečejo vozove. Yozovi vozijo živež. Živež hrani vojake. Kdor odgovori na tozadevno vprašanje z "da", j>omaga mnogim mladeničem v uniformi. da napolnijo svoje prazne želodce. Nikdo ne sme čakati, da bi kdotprišel k njemu in mu rekel: — Prosim, ali ste tako prijazni in bodete izpolnili to izkaznico 9 Ne čakaj tega, kajti registrirati se moraš pod — kaznijo! Ako spoznavaš svojo dolžnost do dežele v času nevar-no^ti, moraš vedeti, da se mora cenzus izvršiti in niti div ji konj te ne more od tega odtegniti Ako se nočeš registrirati, bos moral to vseeno storiti. Ker tedaj moraš, zato stori to takoj. V nasprotnem slučaju bo prišel k tebi policaj in te bo prisilil, da se odločiš. TRDO ŽIVLJENJE ŽUŽELK Dejstvo, da je na sveta več žu-Wk kot v*eh drugih iiratinj, se pripisuje nsravnost presenetljivi »vljenski aili, ki biva v' teh iiv»-Robert Miller navaja v tem "Scientific American-a" Wftedov. Pnpo ve-rti © nekem molju, ka- molj še tako živ, da je legel jaj-va. Pajki in hroSči »o bili in begali naokrog potem, ko se jih je kioro foermiralo skozi par ur. v Avstriji. Dtinaj, 18. jmija. — Uradno se poroča, da je nastala, v državni munioijaki tvornici v Steki-feld, bi trn Dunajske era Novega GLAS NARODA, 19. .TUN. 1917 ProhibicQa. Zagovorniki popolne prohibieije Vspričo pomanjkanja angleških zahtevajo, naj se ustavi nadaljno ladij, vspričo potapljanja od stra varjenje piva. ker mora ta dežela ni podmorskih čolnov je neobhod izvažati velike zaloge žita za za- no potrebno, da se založi angleškf vezniške države. V sedanjem času pivovarske interese s potrebnim pa pošiljamo zaveznikom žito v materijalom. Za to pa ima vladf druge svrhe kot za hrano. Veliko dosti vzroka. Ne ana si namreč ore množino žita, ki se ga izvozi, se u-pati delavca v munieijskih tvor-porabi za varjenje piva. Vsled te- nieah tega. kar smatra delavec za ga je popolnoma nerazumljivo 1 svojo življenji*ko potrebščino. V zakaj bi se moral odpovedati naš tem smislu je govoril Addison v delavec tej zmernostni pijači z na- J poslanski zbornici: menom, da preskrbi angleškemu -— jaz kot je zbornici do in francoskemu delaven pivo. |brf) znano< ni^m ^il nikdar apo (Vlo to situacijo se je pojasnilo stol pjvovaPske industrije. Nihč« v angleškem parlamentu dne 8. bJ me ne moffel obsoditi kaj take maja. Dr. Addison, angleški mu „a a y Lstpm -asn bi hotd nieijski minister, je pojasnil, da'^ treba odi^^ nastopiti prot potrebuje angleški narod za hra- temil ja se oropa narod piva. T« no vsaki mesec 600.000 ton žita. 'j odgovor na vprašanji Nadalje je izjavil, da se je v veii-1 munieisfeega delavca, na vpraša ki meri zmanjšalo produkcijo pi-J nje mož< dela prj žareči peči. k va. Zahteve pivovaren za prihod; pri(]e in rpfe. _ Jaz hočem svo; nje leto bodo znašale le nekako' kozarec piva. — Ne vidim nobene 600.000 ton žita. Čudno pri tem ^ povoda< zakaj bi ^ yim tega n< je. da potrebuje Anglija za varjenje piva na leto isto količino, ka dalo, če ga je sploh mogoče naba viti. Na vsak način pa je brez vsa V moji lastnosti kot municijslk: minister se me opominja v«aki dar tero potrebuje na mesec za pre-Jke potrebe tiščati si ušesa, hrano svojega prebivalstva. Da se zat.iosti vsem zahtevam pivovarske industrije, je treba uvesti v An-, ^ k?^ar o5itajo „a Z ^ j sprotni ki to količino piva. naj b teh 600,000 ton žita se napravi ...... . .. __, - , ~ , - ' • -i pomislili, da ie večina prebivalstvr 10.000,000 sodov piva za civilno ' ' ' . - i zaposlene seda.i pri težavnih ir prebivalstvo. Pivovarji pa imajo poleg tega še velika naročila ou strani armaduih in mornariških o- blasti. Sedaj nastane vprašanje, odkod bo prišlo to žito T Vsakemu je jas- | nevarnih delih, pri katerih jim j» čaša piva prava življenska potre ba, če po pravici ali ne, o čemui ne bom razpravljal. Dokler ne bodo vse zaveznišlkf dežele prepovedale zavživanje o no da bo prišlo iz Združenih dr- . .. „ , . ,. " ' uu »V " pojnili pijač, predvsem na pivo. b žav. Argentinska žitna letina se MVJ je izjalovila. Avstralna letina je bilo dobro, da prenehamo s to ne prestano agitacijo za odpravo pro predaleč ter se nima na razpolago ^ y Združenih.država}l zadostnih prevoznih sredstev. Ca- ! v ^ dft se feo nadska letina bo sorazmerno maj- y zavezniških dež^lah popolno pro hna kajti veliko c^adskih moz še nobenega vzroka se bon v Franciji ali so pa zapo- ^ č< si eni v munieijskih tovarnah. — Vsled tega bodo le Združene države, ki bodo morale dati na razpo- se uvede prohibicijo v Angliji, s» io bo uvedlo iz edinega vzroka ^ , X-J. z , ker nima Anglija na razpolago za. lago vse potrebno zrto «^katere- d ^eviIa tovarnih k ea se bo napravilo angleško pno. b_ doyažale ]X)trebni niaterijal zr izdelovanje piva. Na podlagi vsega tega nima A To je zahteva, ki meji naravno« na smešil ost. Da se prevede v Anglijo 600,000 _ 1 merika nikakega povoda zavzema ton žita, ki ga zahtevajo angleški delavci za njih pivo, bo moralo iti preko oeeana sto ladij, ki bodo nosile vsaka po 600 ton. Te ladje ne bodo mogle nositi žita za pre-hranjenje naših čet, nahajajoč ill se v Franciji. Nosile bodo tovor, da zakladajo angleške pivovarne. Dr Addisonu je znana eela ta zadeva. -ooo ti se za splošno prohibieijo. Ame riški farmer bo potreboval vsake tržišče, ki ga bo mogel najti. — V spričo splošne ka1amitete pa bo do postati inozemski trgi tako redki, da bo farmer vesel, če bo naše1 svoje tržišče doma, brez ozira n? inozemstvo. Dopisi. Hew York, N. Y. V soboto zvečer je bila v New Yorku zopet lejKi zabava. Z ozi-rom na. napredek naše naselbine je prišlo primeroma malo število Sloveciee.v na Slavčev koncert kljub iteonu smo * pa, prav leg>o zabavali, in nam je bilo žal. da nam je gostilničar takoj po polnoči komtumaciral pijačo in se od nas vljudno poslovil s pripombo, da ko«t zaveden Slovan ne more in ne sme kršiti županovih predpisov. V New Yorku imamo četvero pevskih društev, taiuburaški zbor, nad pol ducata podpornih društev in »e kak klub «e senrter-tja najde. Ker pa je New York malo preobširen, si ttmogoopeva-no po4je izobrazbe, napredka in drugih takih stvari lepo razdelimo wi ga orjemo vsak po svoje v trdni veri. da bo med ljuliko tudi kak koristen sadež, katerega bomo poskušali razdeliti, da bo vsem dobro in prav. Toda od oranja do žetve je še daleč, in med nami Juh je procejinje število, ki je ne bodo nčakafti. "SlaVBc" je lepo zapel par lepih pesmi. Kakšno je bilo petje, če je bilo dobro ali ne, kot lajik ne morem razpravi jati, povem pa samo toJiko, ti se je meni dop«ri-lo in da bi ma ne bilo č«to nič zal. če bi privrjjel p«vovodja že itak obširnemu programu 5e enkrat toiiko točk. Nastopilo je tudi društvo " Danica". močan novorojenec, ki je na čudežen način strahonrito h?bro preživel otroško, deško fa miade-niško dobo ter ae v vseh ozinh lahko men s pevskimi društvi, katera že skoro četrt stoletja opravljajo težavmo in mMo hvaležno delo vpodbtije med amerHkiin Slovenstvom. Ker so, ktft sam že prej namignil, SloVenci po New Yorkn pre cej raztrešeni in peš skoraj ni mogoče premeriti pn&cejfaje razda hodnjič pripeljali s seboj t ovali še, prijatelje ter drugo kimio in srčno Horodstvo, da bomo ntavae-zadnje res v zadregi, če naj damo tiskati slovenski jjli jugoslovanski program. Pevke so se mi vse dopadle, prisebno pa gospodična Roesioiger. ki se je v viseli oz. i rili res postavila. Ce bi mi kak drug jezik ravno tako gladko tekel kot mi teče materinščina, bi ji rad osebno potrdil svoje zatrdilo, ker md pa ni niogoče, upam, da jo bodo drugi prepričali, da so prišle moje besede res iz srea. Nepotrebno se mi zdi skoraj omenjati, da. je gospo-tlienla Mirni Remsova s svojim perfektnim igranjem na glasovir veliko pHpoimo^rla k popolnemu uspehu. Za njo ni nič zaostajal mladi gospod Rems. ki od koncerta do koncerta vedno bolj napreduje in mu manjka le še par stopinj do mesta, ko bodo kritizirali njegovo igrainje drugačni tiči kot sem pa jaz. Mr. Ivan Ribič je že prizman pevec, in newyarSki flh> Vrne i mu maramo biti res hvalež ni, da poje nam, dasiravno bi lahko dobil kje drugje več v polni meri zaslužene pohvale. In kaj naj rečem o dekletih? Na odru jc bil cvet slovenskih newyorSkih lepotic. Krasno oblečene, skoro vse enako, pa vseeno vsaka drugače. "Ej, Terbotvčev Tone, ali kako ti že pravi, v New York bi prišel pogtadht! Roka iz gaijuflo bi ti hipoma otrpnila, nobene pametne besede bi ne bilo Iz tvojjih ust, ampak le jeeal bi kot lotos pred Krisnom: — ljubim, ljubim! — Tn ko bi videl med tebi neznanimi znano neznanko, bi de ne vrnil več samec v Chicago. naj bo psa dovolj za diatnes Če bo utegnilo rojake zanimati, bom drugič kaj drugega napisal. T. Chicago, HI. Namanimo, da sc vrši prlhod-al«ttfeiik&rske unije v " Upamo ter pričakujemo obalne vdeletžbe, ker to bo pase an a seja. Volil ae bo odbor m razpravljalo se bo več važnih stvari, j&altaraj, šivalke slamnikov, pridite vse, nikar ne odlašajte, ker to bo nami v korist. Naj nobena ne reče: licev, kakšne grozote morajo šele biti v Evropi? Veščaki so posedali, da na bojiščih v Evropi jih pade v eni minuti več, kot jih je uničila takoimenovana "Spec" majna v Rut te. V resnici je vprašanje: Ali so vladarji v Evropi bom ze šla." Pridite sedaj, da ljudje, ali hud ob ni duhovi v člo-bomo prejkoanoigoče vse organizi- veski podobi? Koliko grozot, korane in da bomo do prihodnje se jliko trpljenja in uničenja ljudi; zone vse članice unije, ker le na'pa kljub temu klanja ni ne konta način tomo prišle do boljši L ne kraja. delavskih razmer. Nikar naj no- 1 • 14 • •• « K«« 0,1 ... 1 ,. . Dane«, t. j. 14. >nnija. pnna^- oena (Slovenka ne zamudi te sej". - i- . j pr.. , . ■ . J. Jo tukajšnja listi vest, da so ru- r*nsel bo tudi zagotovo slovenski ,1 _ -: v> +4. , , . r«,,.^«..;! rr - • -i • , flaiJ> v Butte zastavkah, zahteva- govornik. Toraj na svidenje dne • - _, . . ' , . . - • , J0,4 povišanje pla-i 111 skrbneisc 22. junija v gori omenjeni dvo- pripravljeno vamost po nidoko. ?v ^ l Sodelavke. ih ? yso smelostjo vprašam. Je. H.l^l tZ ne."ad,e^tKe- H kje na svetu človek, da bi ne Delavska org»n,zacga ;je potreb- simywtiziral s tmii obž,lovar>ja na. IWe « poročajte! i red.) vredl>imi trpini? Alj ^ nahajaVv Milwaukee Wk Celi Araeriki tudi OT1 «favkoknz MUwauke-, Wis. (fseah) da bi ^ (]olat v fe rad_ Malo je slišati i-z naše naseW>ine n?ke, ki pojedajo toliko mladih in človek bi mislil, da res spimo življenj ? Mislim, da ne. spaaije pravičnega; ali kdor to Naj zadostuje za sedaj. Ako izmisli, se res moti, kajti tudi tukaj verm za imena »Slovencev, bom že >mo precej na visoki stopinji z sporočil; toda upam. d»a kdo iz društvi, najsibo podpornimi, izo- Butte opiše imena p on o^r rv »t ih iraževaJnimi, pevskimi ali dra rojakov, ako so kakšni. matičnimi. Kakor se meni vidi, stoji na najvišji stopinji izobrazbe Mfcade-liško samostojno jw^lp01"110 društvo "Ilirija", katero bo razvilo »vojo novo zastavo dne 24. junija v Berninger^s parku. Društvo samo daje članom to-iko izrtbrazbe in razvedrila kot Naročnik. (Prosimo rojake, da nam o tem poročajo kaj več. Op. uredn.) Prejšnje nesreče v Butte, Mont.: Pennsylvania mine, požar. 14. februarja. 191 fi, 21 mrtvih, ra njeni. firanite Mountaiin mine, eksplo- VI STE BREZ GLAVE AKO NE SKRBITE ZA SVOJE NOOE. Mnogo mož ne skrbi za noge in so brez glave. Mi vsi imamo le dve nogi in dobro moramo za nje skrbeti. Kaj boste napravili ako vam j odpovedo. Ai ne veste, da potem ne boste mogli več delati? Samo pomislite! Ako se vam noge pote, srbijo, so utrujene, mehurjaste, ali rastejo odrastki, kurja očesa, to povzroči vsahnenje živcev na nogah. Ne čakajte, da vsahnejo, temveč rabite PEDIS IN takoj. Pedisin je edino zdravilo za noge Ne dovoli utrnjenja, rasti mehurjev, odrastkov ali kurjih očes. Vaše noge potrebujejo Pedisin in nič drugega. Ni potreba neprijetnih kopelj, nobenih posebnosti. Vi potrebujete le Pedisin. Ena velika družinska škatlja. zadostuje za več mescev in stane le $1.00. Pošljite naročilo na tale naslov: GROWN PHARMACY 2812 E. 79th St,. E., Cleveland, O. nalokaitero drugo ter tudi poma- zjja, 3D. oktobra 1915, 16 mrtvih, ra drugim kar največ mogoče s "West C'olusa mine, požar, 12. vojim dramatičnim odsekom, ki febr. 1913; nikdo ponesrečil, mno zvnstno napreduje. Nadkriljuje ep omamljenih >evski klub ^Dwnica", kateri se Leonard miine, nesreča dvigala. adevoJje odlzove s svorjkmi ubra- 5 mrtvih, 9 ranjenih; 3. septem-limi glasotvi ATečino prireditev so- bra 1911, 6 mrtvih, mednih društev. High Ore mine. požar, 14. jar. Jaz sem mnenja, da, ako bi se 1911, 2 mrtva, 7 omamljenih. Iruga podporna društva bolj za- Kolizija cestne železnice. 20. limala za pouk in izobrazbo svo- avgusta 1905, S ubitih, 30 ranje-:ih članov, bi tudi dosti bodj na-'nih. predovala kot pa tako; kajta čla- CoTa mino eksplozija, 12. maja ni dandanes niso- več zadovoljni 19^5 7 mrtvih samo z bolniško podporo, annpak« ^ ' D . ■ Parrot mme, požar, 8. avgusta ^ tudi duševnega razvedrila. nikdo ponesrečU. Hale house, požaj-, 21. marca 1S9S, 3 mrtvi, 12 ranjenih. St. Lawrence mine, razstrelba smodnika, 11. aprila 1S96, 6 ubi- 81 M'mi n' j South Butte house, eksplozija V veseli družbi pri rojaku Matu smodnika J5. januarja 1805. 62 Črnivec je nabral rojak Mat. Po-'mrtviht ntfl0go "ranjenih, lajner za Slovenski Oitalmškij silver Bow mine po;ar Dom $4.20. Imena darovalcev: aprila 1893 0 ubitih. MatJi. Polajner 75fl; Jakob Kun-; Anaconda mine, požar. 23. stelj 60^; po 50^: Mrs. Rose Cjer- Vembra I8S9. C mrtvih in 2 nivec. Mat. Cernivee, Anton Čer- njena nivec, Kteve Kobili in John Ma-rolth • po 25^: Mike Svete, Marko C'ernogel in Johin Cheraich; Mm. Josephine Svete 10^. Skupaj nabranega $4 70. Lepa hvala vsem. kateri so kaj prisj»evali za Slov. C-italniški Dom. Ne smem pa pozabiti glavnega kar me je dovedlo do pisanja tega dopisa. ?eveda na. dobri, podlatgi. Pozdravljam, vse rojake in rojakinje sirom Amerike. Steve Hoj ni k. 21. 110 ra Razkritje Panama. Aprila meseca leta 1903. sem obiskal panamski istmuis. da spoznam, v kakem stanju se nahajajo naprave, katere je pustil fran-. . , coski inženir Lefineps. Bila je to \ nasi naselbini imamo oživelo točka najtečje napetosti dramatično društvo, katerega utl-1J?lede 1KSode velikanskega podjetje so člani m članice Slmeivskegn ja> VHled katei-ega je trpela škodo ('ital ruškega Donna. Člani in čla- slava ccleKa llaroda odkar se nice se prav pndno učijo iger ter izvržil veiikanski poloan, je vodila delujejo prav neumorno na tem d(.la naprej lieka irancoska druž-polju. Dne 24. junija bodo igrab ba ^ pa flli imeia ,n& raxpolago ah predstavljali igro -Repoštev' denarnih sredstev in Torej, cenjeni rojaki m rojakinje, | pri tem se je Ie za to da w 1)P pridite vs. pogledat in bodete vi upropasti del ila popolen način, deli dosti zanimivega ter smeha nakar bi se nudila bolj srečnemu tudi ne bo manjkalo. nasledniku prilika, da zapoČne z Za dlanes naj zadostuje, pa P"-i delom z boljšim uspehom, liodnjic kaj v^č. , Ta piilika ,pa ^ je nahajala Z delavskim pozdravom roja- pred vrat mi. Zdinžene države so kom širom Združenih držav ^ se pogajale s prekopno kompami- J. K. j0 m v kratkem se je moraJo odločiti, če nakupijo naprave ter Anaconda, Mont. prinesejo s tem novo va vi jen je v Ko snto izvedeli za stra«no ne-j to napol propadlo de>zeIo. stečo v Butte, ki se je pripetaa| Prišel sem iz Oartagene v Godne 9. t. m., sem hitel tja, boječ; lombiji ter wrl panamski istem se, da je i mojih prijateljev ozi- na njegovi najbolj Reveraii strani, roma rojakov tam kaj iponesreči- nedaleč od važnega nekdanjega lo; toda, h\iada Bogu, nobeden nI delal v ponesrečeni jami ''Speculator". Naj prvo sem obiskal svoje ro španskega pristanišča Puerto-bello. Tedaj ni bilo še ničesar opaziti o živahni življenski reki, ki se bo raztezsada od oceana do oce- jake, potem pa sem šel k pogreb- \ ana. Vozili smo se ob navidezno nikoon in oh, strah in grooa! V! popolnoma prazni obali, zasenčeni od pragozda, ki jo je pokrivaj. rakvah so ležala mlada trupla, eni neožgani, toda na obrazu se jim je takorekoč bralo: Dopolnili smo svoje trpljenje«, naš eilj je dokončan, nase delo dopolnjeno! Prisei sem pa k drugim. Le nekako ogrodje od bivšega človeka je ležalo v ralocL Oh, prestraSni pogled ! Človek, ki je v najlepši nad i šel v globino na tisoče čevljev, da prisluži košček kruha svojcenh, je Živ zgorel. Ali je hag strašnejšega na svgtu k®t pogled na ožgano, zgorelo truplo eltoveka-trpina. V neverjetno globokih rovih se trudi, da pošteno preživi avojo družino. Predno .pa we zave življenja, pride katastrofa in uničen je njegov up, njegova najboljša nadai Pri rošteftii na ncmenijena misel: V daljavi je bilo zapatzoti le vlši ne Kordiljer, seveda neprimerno nizke. Stvar spoznanja je in ne opazovanja narave, če se ve, da se zoži tukaj ameriški kontinent na približno 50 kilometrov širine. Preko nizkega goratega gozda smo gledali v brezdaljnost in videlo se je, da svita na drugi strani blesk novega svetovnega morja.* Vspričo te slike se je v meni nehote vzbudil spomin na to, da je nekako pred štiristo leti oko raziskovalca favno tako strmelo na te naravne veličine ter da. so prevevala v dotičneni trenutku njegovo srce ista čustva kot ao jrh prevevala moje. Prvi razkritelg Istma ni M ni bBe drugi kot v«4iki Knfcof Ko Ni prepozno! Za vas še ni prekawo, da se pridružite farmerski koloniji v St. Heleni in pridelate lepo letimo živeža za prihodnjo zimo. Xa trg so že prišli pomladanski pridelki, kakor: pesa, repa, špimiča, solata, korenje, redkvica, čebula, jagode in šparglji. Pomisliti pa morate, da prvi večji jesenski mraz pride sele koncem novembra. To daje našim farmerjem šest mescev več časa za delo na svojih zemljiščih. Ko poberejo en pridelek, dene jo zopet drugega v zemljo. Ker morejo to storiti, zato je pa dobiček tudi tako velik. Stvari, katere morejo v juniju sejati bi saditi, so: fižol, paradižniki (tomatoes), koruza, grah in bombaž. V juliju morete sejati: repo, kolerabo, zelje, grah, peso in irski krompir. / Ves svet zahteva živeža in zelo so v skrbeh za živež v Združenih državah za prihodnjo zimo. Ako se raxumete v obdelovanju zemlje, ne morete nikdar imeti lepše prilike kot ravno sedaj, da si pridobite nekaj zemlje in takoj pričnete pridelovati živež. Naši farmerji so ravno končali s pošiljanjem solate in dobili so lepe cene. Ravno zdaj skončujejo razpošiljati jagode, katere so to pomlad pošiljali po nenavadno visoki ceni. Grah prodajajo sedaj po $3.50 basket, pri čemur imajo polovico dobi«'k a. Ko ne bo več graha, bo krompir zrel tza na trg. Sedanja cena krompirja je $8.50 do $10 za sod 2 in pol bušlja. Ali si morete želeti kaj boljšega kot to? Za vas je zelo primemo, zlasti, ako živite na severu ali pa na zapadli, kjer je pomlad pozna in se farmerji šele pripravljajo, da bodo obdelovali pod je. Ko bodete brali te vrstice, pa se bodete čudili, koliko bi moglo biti resnice na tem. kar smo povedali. V St. Heleni je vse tako dobro, kakor smo navedli. Ali hočete imeti svojo farmo? Ako je temu tako, zakaj ne vzamete prvesra vlaka ter srreste tja in si izberete zemljišče? Govorite s farmerji. ki so že dolgo tam in povedali vam bodo vse pogoje. Imamo vedno svojejra zastopnika. ki je vsak Čas pripravljen iti z dvema ali več osebami, ki se za to zanimajo. Ako pa želiti iti sami. ne bodete imeli težav najti ta prostor. Tam je mnogo farmer-jev, ki bodo veseli, ako vam bodo mogli kaj pojasniti, za kar jih bodete vprašali. Pišite nam takoj. Ni prepozno da začnete. North American Farms Assn. (Inc.) (T Battarv PL. Vmm York. W T v to vodovje ponneni zadnji tragični odstavek njegovega romantičnega življenja. Kakor znano, je vprizoril Kolumb leta 1502. po znanem polomu njegove naonestniške službe novo potovanje, tekom katerega je hotel najti, da popravi svo»j izgubljeni sloves, obetane zlate dežele' iztočne in južne Azije. Neomajno se je udajal misli, da je dospel na svojih prejšnjih potovanjih na iztočni rob A»zije, da njih jih je bih) obsojenih na kazen bivanja. Ko se je eii'-ga izmed glavnih vdeleženeev bivalo do smrti, je privedla mati njegove vnuke pred truplo očeta ter zaklicala v navzočnosti častnikov in eo ne rad o v ki so prisostvovali kazni: "Otroci, učite se od svojega očeta, kako umre za itan*!!*' Po sebastopolski vstaji 1. 1330. je bilo 375 žensk obsojenih na mirt. Ženske w> baje stopile z o-tro«'i v naročju ali vodeče jih za roke pre»l žrela topov. V zloglasni vojaški koloniji Aleksandra I.. ki si je dal nadeti nanlov "blagoslovljenega", je prišlo v Novgorodu do vstajo, kaitere »o se ženske ne le na odličen način vd« ležile. temveč jo baje celo same zasnovale. Zuani pisatelj*Amfiteatrov, ki je veliko pisal o položaju i« usodi žensk v Rusiji, pravi na nekem mestu: "Močna gibaaija za prostostjo so \edno našla svoj odmev v srtcth žensk vseh družabnih stopinj. Ce pa se je enkrat ruska žena dvignila v cubrambo teptanih pravic, jc prekašala moške ]K> eneržiji in vstrajnosti svojega sv. fanatizma. '* C« (»a so temeljile politične strasti v narodu, dokler tii še bile organiziranega pruletarijata, izključim na impuizivmwti, so pri ali k tej pri iutedigaaci momenti, ki sti napravili priprosto strast Čustev za strast prepričanja, svetovnega naziranja. V tem je Rus — dasinavno po mtelektu realist — pravi in čisti romantik. To pa n« v e-stetičnem smislu, ki se zadovoljuje » Hi-lo kljub Umu polno najc*rtrej~e realnosti. Prva kot druga sta preživel nato 22 let v samotni ječi peklenske jetnišniee SehPisseJ-bnrg. Ko so mc vrata ječe zoipet odprla, sta stopili v svet, ki je za obe »karo wginrl, z istim varani m in lahkim korakom, z isto si1 o ki j« je navdajala v prvi mdadosti Življenje tisočerih, ik »o nosili ns svojih ramenih noj za prostost Rusije, je bila s trnjem posuta pot. Kljub temu pa je v največjih slučajih votlvlu v višino. Sedaj n«*ta.ne vprašam je, če ro bile vse revolucijonamo delavne ženske v raaaiei izjemne nan ve. O Sofijo PerovsK), Veri Figner, Veri tSamdie in par drugih se to lahko nvrno trdi. Na stotine drugih žensk ps je brio povprečnega kalibra, sminjega milijeja. Lavrov pravi v svoji poza Sonjo Ko vadevsko: **Saim intelektualna žene so dale vzgled duševne prožnosti. <*ušcvneg* stremijenya ki moia raaedejati v drugih deže bajko o naravni Stepnak pa piše v "Podzemski Rwaiji": "Naše ženske so bile ! katerim se mora zahvaliti rusko gibanje za prostost svojo neizčrp-ljivo odporno silo, svoj idealizem »n svojo* vero.*' Ko čitamo življenjepise številnih ruskih žena iz prve junaške-revolueijskc perijodc, smo vedno! iznova očarani in presenečeni. Pri nijih ni opaziti onih običajnih žen-i skih čednosti, ki obstajajo v po j slušnosti in udanosti, a navdajajo jih najvišji ideali, katerih je zmožna človeška duša. Kako je zasedel Friderik Bilo je leta 177". V Prusiji je vladal Friderik Veliki, v Angliji pa Juri III. Ta vladar je sovražil pruskega kralja ter se ga obenem bal bolj kot katerikoli drugi. Sedemletna vojna je oba za nekaj j časa privedla skupaj, a že takrat ni bilo medsebojno razmerje med zaveznikoma dobro in Anglija je na skrivnem vse poskusila, da škoduje Prusiji. Posebno odkar je bil imetnovau lord Bute unni-; strom m zunanje zadeve v okto-i bru 1761, ko se je nahaja! pruski kralj v veliki zadregi, se je v An-; eliji skušalo kolikor mogoče ponižati pruskega kra^.ia. Dogovor-1 jeno podporo se mu je odreklo in pričelo za njegovim hrbtom s podajanji z Marijo Terezijo, doc-i m se je obenem tudi skušalo intri-! girati v Petragradu proti njemu. 100.000 funtov šfterlin^ov je stalo Anglijo, da se je okolico carja Petra III., ki je bil, kakor znano, velik čestilec pruskega kralja, pridobilo za namene Anglije. Kako znano, pa so bili vsi ti izdatki zastonj, kajti Peter III. je ostal pri svojem prepričanju in tudi njegova naslednica, Katarina lise je držala pogodbe, sklenjene s Prufiijo. Od tega je potekla seveda že dolga vrsta let, a spomin na to je še vedno živel v obeh vladarjih in ko je izbruhnila vstaja ameriških kolonij prati Angliji, »e je v slednji takoj glasilo, da so A-merikancc izurili pruski častniki in da jim tudi poveljujejo. Povod ta to govorico je dala seveda priljubljenost, katero je užival pruski kralj v Ameriki. V tej de-, želi se je vedno reklo: "Njegove zmage so naše zrnate." Njegova slika se je nahajala v številnih hišah in "Washington je smatral skozi celo svoje življenje za veliko čast, da ga je sprejel veliki knez in vojskovodja. Vse to j? tvorilo za Anglijo dovolj povoda, da se je opazovalo Fride SiaSFr Boj z Barbari, Spisal Rado Murnik. letelo skupaj, naj "Ah. ne morena", je jeeal ge "Gospod general", je hitel se1.ko. "na vsak način moram čreenjo; tam bom laglje videL'neral Kajon. "Satanski čevelj!" kdaj i>ride sovražm-ik in odkod.l Pomagal mu je Veselko, vse za-Preeej spletam gori." j stanj. voj-, -'Pa ga pusti kar tukaj!" gn je [priganjal adjutant. "Zdaj s« tudi", je odvrnil "Jaz voda. In šla sta, si seznla čevlje ter mudi!" zlezla na drevo. Gledala pa nista- Oneral Kajon je bil ves ipopar-po sovražniku, temveč po zrelem' jen> da je moral napol bos v boj. sadu. Ker »lista našla zrelih čre-t Vendar ni izgubil prisotnosti dušenj, sta zobala polnzrele. j ha. Razporedil je svojo armado Zdajci pa je pridirjal France t:iko, da je bila pehota v sredi, Dolgokrak i.n komaj ustavil svoje kavalerija na obeh krilih, topni-dolge noge pred Golijatom, ki je štvo pa zadaj. Naposled je sprožil mirno pušil v senci za leskovim kratek, pa hud govor, sestavljen grmom. |»d adjutanta Veselka; "Kje je general.'" je sapihtd dični kavalerist. ves uznojen. — "Hitro! Hitro!" j orožja. Prišla je ura osvete! Zrna- "Tam zabije na črešnji", je ga je liarša! IT da rimo takoj na-malomarno odgovoril Golijat ter denj. da. sne pobegne, še predno ga se zleknil po travi. zagledamo. Za menoj, junaki!" Huzar Dol'gokrak je naglo iz- Po vizgledu slavnih vojskovodij podhod«! sam sebe ter oddirjal je vzel sam zastavo slave, da bi skokoma pod črešnjo. |'>olj navdušal svoje vojnike. Izza "Gospod general, sovražnik!" mladega smrekovja so se pokaza "Junaki! Nič se ne bojte! Sovražnik nima nobenega pravega Bfii jV^ mmMMMd In zdaj so neainidoma odrinili čez most in po Poljanah proti Go lovcu. Korakali so drug za dru gfim k'akor igasi, d-i bi jih bilo več videti ter da bi se takoj ustrašii sovražnik, videč tako dolgo vrsto. Neusmiljeno je že žgal o junijsko sodnice; vzduh je trepetal od vročine. Moško so korakali boje viti junaki po prazni prašni cesti. Zali general Kajon je občudoval sam sebe, kadar se je videl v pritličnem oknu. Trudne isi dolgočasne so stale hiše v razpaJjenem zraku. Srečali >o voz dehteeega sena, okrašenega z zelenimi vejicami. Posmehljivo so jih gledali kosci, ali to ni motilo hrabrih vojščakov. Krotki Nandc Niče, viituoz na droniljo in rog, je nastavil svoje veliko trobilo na usta, se napihnil, izbulil oči ter zatrobil v potu svojih napetih lic, da je bilo kaj. Saj je pa tudi imenitno znal; vadil se je bil tri dni zaporedoma na Šišenskem vrliu in nad Cekinovim gradom v samoti, ki jo ljubijo vsi veliki, pravi umetniki. In leteli so na Poljansko cesto vsi psi, ki niso bili priklenjeni. Dajali so, cvi-lili ter tulili, toda tako imenitno niso znali zavijati kakor Nande Niče. Pridrvili so radovedni otroci in prišlo je iz hiš tudi nekaj orasliih ljudi, ki so domnevali, da gori. Ko so pa videli Kajonovo pisano vojsko in Nandeta Ničeta, so se ujedli ter kričali: "Peklenski paglavci neumna, ali ne boste tekli*" General Kajon se je bal, da bo njegova armada tepena še pred pravo bitko. Zoprnikov je bile vedno več. Naposled, je morala Jurčkova vojska pokazati, kaj premore v brzem teku. Dosegla je lep uspeli. Preganjalci so ostali daleč zadaj. General Kajon pa jo je po nujnem nasvetu Veselko-vem ukazal Nandetu, naj počaka še malo in ne tro-bi ob hisali, ker vendar ni prijetno, v taki vročini beeljaiti po solncu in prahu. Srečno so prekoračili Gruberjev prekop in dospeli na Golovec. " General Kajon nas je primeroma prej privedel čez golovski klanec, kakor Hanibal svoje ljudi čez Piretieje ali Cezar svoje legije čez Alpe", je poudarjal adjutant Voselko in pritrjeval mu je ves generalni Štab. Pred njimi je bežala plaha veverica preko steze in po bliskovo švignila na hrast. "Dobro zrtamenje!" se je ove-selil p rap orni k Cene Brna. "Vidite, tako bodo bežali pred naimi tudi zanikarni barbari!" Utal>orili so se na pokošenem travniku ob gozdnem robu in razpostavili straže. General Kajon je po nasvetu svojega veleuronega adjutanta odposlal vse- svoje konj eništvo ogleda v at, polovico pehote pa v hosto, nabirat smrekovih ki borovih storže v za strelce. Izprva ao jih kaj pridno basali v je kričal že oddaleč. General Kajon se je tako ustra- le glave prvih sovražnikov. Tedaj se je Golijat spotaknil ob General Kajon se je obrnil ter mignil topničarjema. Polde Poku-lica pa .Martin teč sta stopila vsak na svoj napihnjeni mehur. Počilo je dvakrat hitro zaporedoma. Sovražnik je osupel obstal nekaj trenutkov. Kajonove vrste pa je navdajala junaška hrabro«*. Živela gimnazija!" je zavpil pobočnik Veselko. " Pereat realka!" "Pereat realka!" so zagnali Kajonovei strašen bojni krik ter vihteli meče in palice. " I dajte se!" je velel general Kajon barbarom in zopet, migni! artileriji. Todto druga dva mehurja nista počila tako lepo kakor prva. Ali sta imola razpoko, ali nista bila dol o*o zavezana — skratka: od sebe sta dala le smešno žalosten irl'as Barbari so se kroliotali na vso sapo. "Naprej!" je ukazal razjarjeni general Kajon. Z oglušijivim vikom in krikom so se zakadili proti rcalcem. — Strašno jo trobil tudi rog; Nande Niče je napenjal na vse prete-ge. Irav;i toča storže v se jc vsul a na barbare. "Bojna furija", je dejal adjutant Voselko. (inneral Kajon pa je gledal debelo kakor žaba. "Ha, ha. ha!" se je smefjal sovražni vojvoda Miha Zgaga. "Poglejte no! Sirote imajo pa bosega generala!" Zopet so se krohotali objestni barbari. Vojski sta si bili le šo par korakov vsaksebi, l/julo preteče oči so si bliskale nasproti. "Zdaj!" je ukazal barbarski vojvoda Zgaga. C Konec prihodnjič). šil, da bi bil kmalu s črešnje pa-:k°renmi ter telebnil na tla, kako:1 del. |ie toil dolg in širok. Izvinil si je j "Koliko ga pa je?" je vprašal nogo. Počasi je šantal proti lesko- Za koga? adjutant Veselko. "Približno toliko kakor nas je odgovoril konjenik. "Kje pa je?" "Zdolaj v gozdu." ve mu grmu nazaj; za boj ni bil več sposoben, "Slabo znamenje!" je vzdihnil žalostni govornik Aleš Olrobar. "Morebiti mu kmalu odleže". General Kajon pa njegov adju- je tolažil Veselko. "Le naprej!" tant Veselko sta talezla z drevesa! Vsi so hiteli za generalom proti ter se jela obuvati. | sovražniku. Bližal se je veliki od- "Kako so pa oboroženi?" je ločilni trenutek, vprašali Veselko liuzarja. } "Streljaj!" je ukazal vrhovni "Z risarskimi ravnili." .poveljnik. "O jej, z ravnili!" se je prezir-1 Strelci so sprožili storže s prač; ljivo nasmehnil vojvoda. "Potem.drugi so metali češarke. kakor so že zmrznili, kajne, Veselko j ročne bombe. Barbari so se sme-"Ali nimajo nobenih mehurjev, jali zaničljivo; to je pričalo, da to se pravi. .. bomb in granat?" so gimnazijci le slabo merili v pr- je hotei vedeti adjutant, že obut. "Nimajo, nič nimajo. Tudi zastave nimajo nobene. Revčki." "Nobene zastave, lepi junaki!" je za'bavljal general Kajon, ki je obul desni čevelj z največjim naporom. "So že fuč. Kaj pa, trobento pa pač imajo, trobento T" "Tudii nobene." "No, potem, aih, seveda, če nimajo nobene niuzike, potem so že izgubljeni, ah!" je stokal general, Kajon, ki ni mogel obuti levega čevlja. i "Hitro v tabor! Niče naj za-j trobi alarm!" Že je pridirjai drugi huzar, Korošec Cene Petobrus, in jiaivljal • "Najprvo sem zalotil samo dva sovražnika. ležala sta v travi in1 marijažala. Vprašal sem ju: Kaj-: ne, vidva počivatla zato, da bosta1 pozneje lagtlje tekla pred nanri! Potlej —" "Dobro si jima zabelil", je pohvalil adjutant duhovitega liuzarja. "No, in potlej?" ;' Potlej seni jo ;pa popihafl, sicer bi me bili še ujeli. Zakaj bilo jih je čimdalje več. Veste, kako so vem razburjanju. "Zapovej artileriji! val adjutant Veselko. je sveto- j ^MMMMMMMMfclMMMMMMMMMMMeieieieieiMeieiMMF' in Kam se boš obrnil in kje boš dobil najboljšo pijačo v Pitts-burghu in bližnji okolici, ni to nobena uganka! Moji rojaki so se prepričali, da je moje blago najfinejše in moje cene najnižje. To je tudi vzrok, da postane vsak odjemalec moj prijatelj. Poskusi moj tropinjevec ali slivovko ter rdečo visko katera prodajam po $2.50, $3.00, $3.50, $4.00, $4.50, $5.00, $6.00 ter $7.00 galon. Vsako naročilo takoj odpošljem. Ignatz Podvasnik, WHOLESALE WINES, LIQUORS AND BEERS 6325—27 STATION ST., £. E. PITTSBURGH, PA. Nasproti East Liberty postaje. Važno! Ne čudite se ako v časopisih po prvem juliju ne boste videli več naš oglas. Zakon določuje, da se ne sme oglaševati in mi in vi se moramo zakonu pokoriti. Toda znajte pa to le: Mi hočemo tudi po prvem juliju nadaljevati svojo trgovino, kakor smo jo vodili do sedaj, a oglaševanje je zabranjeno v onih državah v katerih je zmagala SUŠA. Ne pozabite našega naslova! Shranite ga, ker vam bo morda še od koristi. Poslužite se ga v slučaju kake bolezni ali v kaki drngi priliki, ko boste potrebovali dobro pijačo. Najbolje bi, da nam pišete po cenik. Naša tvrdka je edina v iztočnih državah, ki vam more poslužiti z naravnim kalifornijskim vinom in žganjem. DALMATINSKO-CAIiFOWlJSKA VDIAKSA ZADRUGA .49 Uartf M« KMf I« li, ____________________________) ... . NOVO! Naznanjam cenjenim rojakom širom Amerike, da imam sedaj v fca-logi zopet tri nove prave Kranjske Columbia recorde (plošče). E 3258 (Sem slovenska deklica 7Rn (Regiment po cesti gre i«« E 3259 (Vsi so prihajali, njega ni b*lo -jr (Divja rožica I 3C E 3260 (Škrjanček poie žvrgoli ir. (Slišala sem ptičko petf Cena vsem trem $2.25 pošiljam po Expressu. Ako kdo želi da jih odpošljem z obratno pošto, naj priloži 15c. za poštnino in jih odpošljem z prvo pošto. To so v resnici nove prave kranjske plošče s finim petjem; po jo na obe strani Se priporoča Vaš rojak: IVANPAJK, 166 Chestnut St., Conemangh, Pa. ___ Ameriški bogataši preko v* noči. V sedanji gvnemegi prevladuje naairanQ**, da m je iele ve-eraj pričela ▼ ameriški igodoviim dobe, k« postanejo ljudje 6*« noe bo-f«ti. Prav poaebno ao rastla bogastva is tal krog leta 184?*, ko «n ljudje v Caui'oraiiji in Nevadi. glavje je morda najbolj čudno izmed vneta, « na vsak način najbolj zadovoljivo. Ko je popolnoma pogorel, je Met na Zapad ter vozil v Nebraski kočijo aa $25 na mesec. Pocnueje je bil zaposlen pri svojem lastnem sinu, agentu neke železniške postaje v tej državi, kje je prevažal kovčege in drugo prtljcgo. Pozneje pa je se izvedelo, da se je redilo zanj precejšnjo svoto denarja, katero je bil prezrl. Po vseh teh burnih dogodkih se ko« reveži ali celo berači ter je vrnil s avojo ženo v Penmsvl- vatali zjutraj kot niiljonarji. Bilo ja to v onih dneh, kom i« zapad ne farme in močvirja preko noči izpremenila t obljudena mesta. To so bali dnevi, ko ao pričeli ljudje x Tmingo okraju v Pemisvl-vaniji iskati petrolejske %*relee in jih tudi našli. Rockefeller, Payne, Arehbold Rogem in ostali se še nwo poja vili na petrolejskem polju. IJiloj je ie preagoda j za kombinacije in , monopole. CUtilniee j« bilo tieba| šele zgraditi, istotako železniee. in 1 treba je bilo sistematičnih motod da se izrine majhnega moža predno je mogel priti do kontroU William McTtintotk in njegova!tonas* nam pojasnjuje kapitan žena sta pos.^vovala leta 18-"»7 Velike pnrobrodne družbe, kij .»» tudi <>bd<-!ovala kos hočejo vplivati na potujoče občin-j v an i jo ter se nastanil mirno in zadovoljno na majhni farmi. To je povest velikega ameriškega premoženja iz petrolejske dobe. Kaj razumemo pod beseda "tonaža"? Različna raba besede 1' tonaža kadar govorimo o lailjah, povzroča pri lajikii ali nestrokovnjaku veliko zmešnjav. Zakaj ni mogoče l.uiij v resnici primerjati glede katerngsi se je iz p<«ebne vi jod stvo /. o^ironi na obseg in vsled nos ti, ki vlada v Venango okraju, \u's* sorazmerno varnost do imenovalo farmo. 15 H a sta le dva tW\nih pamikor, bodo r.aprimer objavile »xtylovite tega ali onega jatmika 20,000 ton, pri čemur se veda mislijo bmtto-tone. Kompa v družini t«r sta odporno zemljo pregovorila v toliko, da je dajala več kot sta sama potrebovala za >«m«NT * I WW«, OMH, vsakdanje »vl-jenje. Oba «!a bila Ijij*ki agent, ki bo vpisal ta par zelo vekoi ju Ima ter sklenila!0'15 P" rolnmskem uradn, bo p« vsled teKa. da ado[»tirata otroka |,la mepotrdil, da ima par z druge revne farme. V resnici r,ik ton- bo plačal do- pe. atii *prej.4a za svoja celo pristojbine za tonažo. V otroka, dečka po imenu Jobn W S. M. Felton, predsednik Great West. Railway. •Steele in njegovo sestro. V tein času so farmerji ob gotovih vodah v Venango okraj« mupa/Lli. da plava po površini vo-j de neka oljnata snov. liili j»o to I v splošnem zelo nevedni in bab je-j verni ljudje. Kjerkoli se je voda ! tem slučaju ima agent v mislih čisto tonažo ali netto-tonažo in dejanski se rabi le ta standard kadar se plačuje pristojbine ali »lavek. Tonažo glede deplaee men t a ali odrivanja vodne prostornine se Naša pomoč zaveznikom v prejšnjih časih. Kmalu bodo stale čete Združenih držav poleg onih Francije in Anglije na evropskih bojiščih. Zgodilo pa se ne bo prvikrat, da uporablja izključno pri bojnih la jjim bomo prišli na pomoč, dasi-vstwila \ majhne tolmune | keI Prevažajo ni kakih! rav,io je -spomin na prejšnjo po- erpaU ljudje to olje « jiovr^ne tovorov- povito J«1- a resnično, j U1(H- 2e nekoliko obledel vsled po-vode s pomočjo volnenih eonj, ka- <>jno Iad«,e «!*»»- teka člasa. tere so razgrnili po vodi. Te cu-lnJa skwo vsako uro' ^akorhitro J>ne maja ]g58 je ppiphlla nje so nato oželi, spravil olje v =»Vohlja premog ali sprejc- ;i,11(.ri!;ka parna fregata "Pow- stekleuiee ter ga nrlwli kot zdra jma ,m krov Premo* al1 knke ani | liatan" v pristanišče Hongkonir vilo. ge težke predmete. Tonaža bojnih! skoraj p(>tova- Nekega dne je pr^el v okoKeo!d,J pa Je kljub 1emu hijn iz Združenih držav. Možje ste enega teh oljnatih potokov mož i . . . fregate so šli polni veselja na ki j«, videl dalje kot so . videli o-1 d" de8e,ttlSO<' ton" taJi. Ta mož je bil Edwin L>ka h<>J,la ladja potopila de^t la Čim večja je bila nevarnoat za naskoku joče, tem bolj je rastia razburjenost častnika, Obrnil se je proti nekemu častniku ter izustil krilate in slavne besede: 4'Kri je gostejša kot voda. Tepec naj bom, če stojim še dalje na strani ter gledani, kako se kolje pred mojimi očmd belokoznike." Angleži so skušali izkrcati ljudi ter vprizoriti naskok na utrdbe s kopnega. Tatnall je privezal te čolne za svoj najeti parnik ter jih privede! k bregu. Napad se je nato vprizorilo, a se je izjalovil. Xekatfire izmed čolnov se je odgnalo in vrste preživelih naska-kujočega oddelka so se hitro red čile. Talnail je povedel svoj najeti parni k pred pod nos kitajskih topov ter rešil ljudi, ki so bili še pri življenju. X'riito je obiskal angleškega admirala. Zastavna ladja je pogorela in večina ljudi je popadalo. Tatnallova posadka je pomagala pri topu, ki je še ostmi na mestu, ter pomagala rešiti situacijo, do-čirn sta se oba častnika pogovarjala. Ta dan je bila kri gostejša kot voda. se mu je Krasne razmere na Dunaju. H. H. Von Schlicku, tovarnarju Bolgarskega Krvnega Čaja, ki je s sto in sto tisočimi bolnimi v stalni zvezi in dan za dnem dobiva zahvalna pisma od onih, katerim, je Bolgarski Krvni Čaj povrnil zdravje je naš rojak Tomo Koščak, 1242 Naning Ave., Youngstown, O. pisal sledeče pismo: "<^20 let sem trpel na želodcu in mnogo sem potrošil denarja za vsakovrstna zdravila, toda ne eno mi ni toliko pomagalo, kot Bolgarski Krvni čaj. Želodec mi j« zdaj kakor na novo prerojen in moj organizem se ne bo tako hitro pokvaril". Ena velika škatlja Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja 5 mescev za 1 dolar, 6 škatelj za 5 dolarjev posije kamorkoli Marvel Products Company, kopno, z žepi. polnimi dertarja in pripravljeni, da se vdeležijo vsa- Mrs. AIct'Hntoi'k, ki je bila ta- Drake. Zagotovil si je nekaj ti ton vsobuj(H"'° trs°vsk<] iadj° j ke vrste ./abave, ki bi se jim nu im u ijelne por oči ter pregovoril!1n®Pom^1 ^ lUJ*a ln,11 ^V/Ti Amerikanei so srečali povsem slučajno oddelek mornarjev /. angleške bojne ladje "Ligh-flver", ki je tudi ležala v pristanišču. Pretep, ki se je takoj nato vnel. je divjal po dobršnem delu glavnih ulic Iloogkonspa. Amerikanei st> biLi .s]i v a v premoči, a i l:ega obsega. Trgovska ladja je krat nama, da mu je dovolila vr- mora,f bit! vf,iko kap tati v nekom kotu fanne. Kmalr'P°floo^.1,n.0Wlf nemogoče je na-5;u farme #13 za v*iki drugi so«llvestl P^'113 ?lede razmerju meo olja ali petroleja, ki ga je dobil iz'to,m « kaJtl raZ,nerp ^ zemlje izpr^mMijajo. Splo-ijio govor- Mrs. Met'lintoek je dobivala od Pa brutto-tonaža ladje od Mr. Drake-., denar s tako nagli 'V) do 10<) ^otkov večja kot co, da je smatrala za potrebno | t ^ tonaža. nalm-vrti si varno blagajno, v kateri je na:neravala shranjevati na Po7lintorncii lahek način pridobljene zaklade ' iMltllUlClUOIIl Njen soprog je imenoval adopti j - raneira sina v svoji oporoki in Pred sedemsto in dvemi leti v ona je to potrdila. Kljub temu pt: teh dneh junija se laiiko trdi, da je bila toliko previdna, da je za- je bila rojena ai iglo-saška pro- varovala v oporoki tudi svojo adopt i rano hčer. Dedič in naslednik je nestrpno čakal, da postane polnoleten. V tem Času se je nagromadilo že veliko bogastvo. Ko je bil proglašen polnoletnim, je bilo eno nje- «top»t. Dne 15. junija 1215 je namreč kradj Janez v liumiymede, v bližini AVindsor-a, podpisal ono klavno listino, imenovano 'Magna (Tiarta Libertatum'. Bilo je precej proti volji knalja, da je mora1, staviti svoj podpis pod ta doku-govih prvih dejanj, da je porabil ment, s katerim se je položilo tepe* petakov kot vžigalice pri za-jmelj za reprezentativno obliko /iganju «modk. Petak je bil sploh vlade. Temelj te velike svobod-najmanjši denar, ki ga je prizna- ščine je najti v starem sakson- val. Plačal je pet dolarjev za ci-ščtMije čevlj Gregorks tn Jernej Per. Barbertoo, O. In okolica: WUtb Kramar. Bridceport, O.: Frank HoQevar. CoOinwood. O.: Math, glapnlk Is Jobn Malovrh. Cleveland, O.: Frank Sakaer, Jako» Debevc, Chaa. Karllnger, J. Marlnčiil Frank Meh, Jobi< Prootor ln Jakot Reanlk, Lorain, O. In okelies: Frank Ansel« Louis Balant In J. KumSe. Niles, O.: Frank Kogoviek. Youngstown, O.: Anton KlkelJ. Oregon City.Ore*.: ML Justin In 3 Mlsley. John AUeghenj, Pa: M. Klorleb. Pa: Frank Jakia Fa: Lonis Hribar. Bronghton, Pa in okolica: Ipavec. I Buvdlue, Fa la okoBea: DemSar. Canonsbnrg, Pa: Jobn Kokllcb. Cedi, Pa in okolica: Mike Kotersr.-Conemamch, Pa: Ivan Pajk, TM Boranflek In Joa Turk. Claridge, Pa: Anton Jerina In Ante« Koxoglor. Dnola Pa in ekoUea: Joseph Soh.tr. Expert, Pa: Lools BapanOA ln Fr. Trebets. Forest City, Pa: Mat. Kamin, Frail Leben In K. Zalar. Fareli, Pa: Anton Valentina«. Grwaoburg. Pa in okolica: Frank Novak. Hostetter, Pa la okoBea: Frank Jordan. Johnstown, Pa: Frank Gsbrenja ta John Pelanc. Luzerne, Pa hi ekoHca: Ant Osolnik. Manor. Pa in okolica: Fr. DemKar Moon Bun, Pa: Frank Maček in F-PodmilSek. Pittsburgh. Pa In okoUca: U. B Jakoblcb, Z. Jakshe, Klarlcb Mat.. I Magister, L Podvasnlk ln Jos. Poga&Ar Beading, Pa in okoUca: Fr. Špebar Sooth Bethlehem, Penna: Jern KoprivSek. Steelton, Pa: Anton Hren. Tnrtle Creek, Pa In okoUui: Fran« Schifrer. Tyre, Pa In okoUca: Alois Tolar. West Newton, Pa: Joslp Jo van. WiDoek, Pa: J. PeterneL Murray. Utah in okoUca: J. Kartell« Tooele, Utah: Anton Palčič. Black Diamond. Wash.: «. Porenta Davis, W. Vs. In okolica: John Brosifh in John TavielJ. Thomas. W. Ya In efcoHea: j, K orenchan. Milwaukee, Wis.: Ana OoDander ta Joslp Tratnik Sheboygan, Wis.: Anton He, Martin Koa John Stampfel ln Heronin Svetlin. West AHIs, Wis.: Anton Demfiar la Frank Skok. Bock Spring*, Wye.: Frank Fortnna A. Jnstin. Ysienttn Mareina In Vil Klwlfafe CTjgiaiaissyanii^^ S CENIK KNJIG katere ima v zalogi Slovenic Publishing Company 82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y. *SBsiEiaKuanifaigiai^ POUČNE KNJIGE: AhnoT nfTP^"*"!1*^ tolmai. H Ail ZASTOPNIKI. kateri ao pooblaSEeni pobirati naroi oino sa dnevnik "Glas Naroda". Naročnina za "Glas Naroda** Je: sa celo leto $3.50, za pol leta $2.00 in ca Qetrt lets pa $1.00. Vsak sastopnlk izda potrdile za svoto, katero je prejel ln jih rojakom priporočamo. San Frandsca CaL: Jakob LorSla Denver, Cola: Lools AndolSdt ln Frank Skrabec. LeadriDe, Cela: Jerry Jsmnlk. Pueble, Cela: Peter Culi«, John Germ, Frank Jsnesh ln A. Kochevsr Salida, Cela In ekettca: Lonis OosteBo. Somerset, Cela: Msth. Karnely. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. IndlanapeBa, Ind.: Alois Bndmaa Aurora, HL: Martin Jurkas in Jer nej B. Verblč. Chicago, DL: Joa BoetU, Joa Bllsb ln Frank Jurjorec. Depne, EL In eketten: A. Mefaart a Joliet, DL: Frank Bambich, Anton Bsmbich, Frank Ianzfdi, A. Oberstar ln Jobn ZaleteL La SaBe, DL: Matija Komp. Livingston, DL: MIh. Ctanr. Cerkvena ngodorlna Hitri račuuar Poljedelstvo Sadjereja v pogovorih Slov.-angieikl ln angt.-alor. slovar Srednji katekizem Trtna ni ln trtoreja Umna Dvlnoreja Umni kletar Umni kmetovalee Veliki riovenako-s nglal tolmač Venček častitk f^JO ehl70 —.40 fcLfiO fl.BO —.00 «>.40 -.60 mJtO 92.00 KABAYNE IN BAZNE DBUGfl KNJIGE: Galshek. North Chftcaga DL ta Kobal in Math. Ogrin. Sa Chicago, DL: Frsnk Cferaa DL: Matija BarborlČ. DL ta ehettcn: Ma Doli s oroijem —JO t7nn^r>)i msls Jsponks iS Izidor, pobožni kmet —.25 Iz raznih stanov (pesmice) —.20 Jama nad Dob rušo ♦—.20 Jaromil Jnkn Mlserla $1.00 Juri baron Vega —.25 Kraljičin nečs^ t^.40 Korejska brata <-.40 Nekaj ls ruske zgodovino —J30 O jetiki Pegam ln ^—Hn* — sy Prafikl jndek -M0 Preganjanje indijanskih misi- jonarjev Bodbtnska sreBa —.KO Slovenske novelo ln povesti —m Sodallsem -.1» Socljalna demokracija —.10 Stanley v Afriki f—J2§ Timotej ln FHemon V jetnik na galeji —ii Vojna na Balkana IS. area ti m OPOMBA: Naročilom jo prlloti ti aH naflMb «nt*ki»N 1- Zgodovina c. ln k. peipolka it, IT s slikami Zlatokopl Zlatarjevo zlsto Življenje na avstr. drora ali Smrt cesarjevima BudolCa (Tragedija v Meyerllnga) Sherlock lishn—j V rek vi kraj bombe Zaklad kupčevalca s sniajl Ens zsms kspljs črnila Grob t svetUnlku | Gosi« ■ kanarskim briljsntom Kako so v Jell Jscka razpsrsča Londonski ponarejale! denarja Pleml* BAZGLKDNICEl NewyorSke s cvetlicami, hnmo-rlstične, božične, novoletne ta rellkonočne komsd po ducst po Ubnm mesta New Torka c krasnimi slikami, ZEBflLJEYXMi Sdrnienlh driav mali veliki Avstro-Itslljanska vojns msps Balkanskih drias Bvrope Evrope, vesaa Vojna stensks maps Vojni atlas Zemljevidi: New Tork. Colorado. Illinois, Ksnssa Montana Ohio, Pennsylvania Minnesota Wisconsin, Wyoming tn West Virginia ln vseh dxnglb driav pe A vstro-Ograke mall veliki vesaa Cell svet Velika stenska maps u. B. aa dragi sti sni pa eeU svet eJl ^.li —-U f-Ji —J* ^-Jl > ZAKAJ VEC PLAČATI AKO LAHKO URO KUPITE ZA TOVARNIŠKO CENO? Pozlačena ura s 3 pokrovi (goldfilled case, velikost 16, jamčen) z najboljšim švicarskim kolesjem (Stratford), katera se prodaja za $12.00 dam jaz za samo $8.00 (ponudba velja samo za kratek čas) Jako okusno izdelane verižiee (pozlačene) jamčene, za ^ nositi na eno ali obe strani telovnika za: $3.00 Uro ali verižico pošljem proti gotovini ali poštnem povzetju. Vsaka ura je jamčena! V. J. KUBELKA .... - sjg I J - z' HEW YOXK, N. 7. m li GLAS NARODA, 19. ,TT7?J. 1317. m Jugoslovanska m _ El Katol. Jednota a Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minn. sedež v ELY. MINN. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. F. D. No. 1, Cone-mangh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio. Glavni tajnik: JOSEPH PISHLER Ely, Minn. Glavni blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik N. S.: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSEPH V. GRAHEK, 843 East Ohio Street, Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue "M", So. Chicago, III. JOHN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GEO. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn, JOHN RUPNIK, Box 24, S. R.. Delmont, Pa. GOSPODARSKI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 483 Mesaba Ave., Duluth, Minn. MAT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, HL ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKBABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Colo. FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn. V«i dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljat v«, naj se poAljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pri-tožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oeiralo. Drnltveno glasilo: "GLAS NARODA". "Te punice, te punice!"... (Nadaljevanje). bils osupnjens. e je "hrabrila in Za trf »notek zmotena .a tak krepko i xl gov r "Prosi im." Koder ie pri n »tvojo de^no ilrtcaia s ta se ž »e po le hkih t Kmalu sta b pogovoru. Kod^r ji ji jaških križih, nec osamel v niTtjfnp« bav. č«*bl jal in za malo hipov e vsmo in zibajoča rodbfnih takih. — ta tudi v živahnem pravil o svojih vo-tožil, kako je nezna-tem mentu, kjer mu nedotctaje pravih za-j celovških razmerah in zabavm<-ih. o svojih k atletski h letih na veseljaškem Dunaju itd., zgovorno, z dovtpi in s smelim: ykoki ml en^tra predmeta k aru temam prehajajoč, kot človek, ki u-me vzdržati živahno konverzacij^l ter zna T»rikriti svojo zadrego s plo ho lepih fraz in s etničnim sineh-i Ijajcm. Tudi Vida je potftala pogumna ter istotako zfrovomo prs vila o svojem življenju na Duna ju in v Ljubljani. Neprisiljeno govorjenje in vljudno, nikakor vsiljivo ali nenaravno vedenje čast nikovo ji je ugajalo. — no. hotela pa se je tudi powteao maičevati nad aestričino, ki jo je pustila samo, ki pa se je v tem vendarle morala drsati samo bre* spremljevalca. — Popolnoma je pozabila na zadrego v prvem trenotku. ki ji je rodil tudi trtmobno bojazen, da bi jo Koder — spoznal. Niti z hesedieo, niti s pogledom ji ni izdal, ds mu ie znana; pa se je umirila in se delala takisto tujo. — Nenadejano pa. prav ko sta se pridričala po vztrajnem teku dr konca drsališča ter se za hip usta vila. prijel jo je Koder za desnico ter dejal: "Gospica, prvič vidim danes v s* obraz, a vendar sem imel to-le desnico že enkrat v svoji!" Vida je preplaaeviosti otrpnil*. moj Bog. torej vendar! — 4,Je-li mogoče?" — je zacepetala v zadregi ter povisila oči; lici pa sta se i i pokrili z na j tem nejšo rdečico. "Pa li uganete, kdo vas je iz dal t" — je vprašal z neko zado-voijnofftjo. vide dekletovo stisko Kaj je hotela. — li tsditi. govoriti neresnico f — Odkimala je z glavo. Koder pa je prijel njem srefcrno zapestnico: dve kači. *rv zoČi se v rep. "Glejte izrisjalko r* je de jal. ona pa je v hipni odločnost: dvignila obraz, proseče uprla plah v njegove oči ter sprego kratko besedico: "Moltt-Bodetef Lepo prosim..." tresel, kakor bi baš storil nekaj česar hi ne bil smel. — Te oči, ta glas! — si je mislil; — srce mi« je zatrepetalo in kri mu je šinila v glavo, da se je vprašal: odkod naenkrat ta vznemirjenost? — ta tesnoba? — To priprosto dekle je imelo vendarle v svojih temnih o-čeh neko čarobo, ki ga je omamljala, in njen mili glasek, nežen alt. s katerim je izrekla svojo prošnjo, mu je vzbudil v srcu neko struno, katere do danes še ni čul nikoli. Koliko je že občeval v druščini krasnih gospie, dražestnih žen, ki so mu vzburile kri po vseh žilah. da mu je gorela glava, tla mu je tolklo v sencih ter da je trepetal na vseh živcih kakor metulj, katerega je nabodel srakopei na oster trn,--ali tega čuta, ki je mahom prevzel vse njegovo bitje ter mu napolnil dušo in telo tega še ni poznal. Sam ni vedel kako mu je, a zdelo se mu je, da j pozna to dekle že dolgo, da pa je ni vide že mnogo časa. a duša njegova jo je iskala in tudi našla____ "Moj Bog. ali jo ljubim?' se je vprašal z nekim strahom in odgovoriti si ni upal.... J'Vida. Vida!"-- Oster, kratek in preplašen krik ie zadonel preko ledu. kateremu se je pridružilo takoj še mnogo glasno kričanje ljudij, ki so stali ob bregu. Godba je utihnila in drsalci in drsalke so drvili na isto mest*,. Jedva dva koraka od breg«. /ia koncu drsališča se je vdrl led pod Trmo. ki je padla v vodo ter si krčevito poprijemala za gladki rob obkrožujočega ledu. V drugem hipu pa jo je it zgrabila močna moška roka okoi* pasu ter jo dvignila iz ledene vo de. ki ji je segala preko kolen. — Smrtno bleda je bila Irma, od -strahu m mraza je trepetala pc vsem životu, niti besedice n! mogla spregovoriti: stegnila je roke k Vidi, hote s*- je oprijeti, a slabost je premagala njene zadnje moči, in omahnila je onesveščens v naročje svoje rešil ca, — la jfnan-ta Kodra. Krepko je ovil svojo desnico o-koli njenega života, dvignil jo na ramo in se odričal poleg Vide h kolibam, iz katerih so že vrele gretrgavano. vroče dihanje... Zunaj pa je tulila pravcata kraška burja in veliki kosmi snega so padali izpod temno sivega nebesa. Mračilo se je____ pet zavedna, poleg nje pa je jav- V salonu profesorja Weigsteina „ ie .bila zbrana prav pisana gospo- Ko se je vrnil, je bila Irma zo- da._ lov. pevsko podporno drttštvo "ZV01 SEDEŽ V CLEVELAND (HEWBTJ&O), OHIO. URADNIKI: Predsednik: JOŽEF BLATNIK, 3582 B. 62. St, Cleveland, Ohio. Podpredsednik: GUST 8TRAJNEB, 993 E. «3. St, Cleveland, Ohio. Tajnik: ANDREW ŽAGAB, 3704 E 78. St, Cleveland, Ohio. Pod tajnik: ANTON GORENC, 7728 Omge Ave., Clveland, Oblo. Blagajnik: MIKE VRČEK, 8884 E 78. St, Cleveland, OMa. Zsptalkarlca: KOZI MAUEB, 8622 E 82. St, Cleveland. Ohio. NADZORNI ODBOR: MART GUBA, 8006 E 78 St, Cleveland, Ohio. MARTIN MARTINSEK, 3559 E 81. St, Cleveland, Ohio. _ FRANK VRČEK, 3884 E 78. St, Cleveland, Ohio. BOLNIŠKI NADZORNIKI: JOBN FONDA, 7825 Burke Ave., Cleveland, Ohio. PRANCB8 ZABUKOVEC. 3684 E 78. St, Cleveland, Okla VRATAR: LUDVIK GRUDEN, 3884 E 78. St, Cleveland, Ohio. Spodaj imenovani rojaki in rojakinje kateri so se pred kratkim preselili in jih naša pisma niso našla na starem bivališču, naj blagovolila naznaniti svoj stari in novi naslov tvrdki Frank Sakser radi vrnjenih denarnih pošiljatev: ."fij " P™ nedeljo v mesecu ob 9. url dopoldne v Mike Plutevl dva rani, 3811 E 81. St, Cleveland, Ohio. Bil je tu baron C., majhno, suh- imi profesor Weigstein s solzami v ljato. rdečelaso in kratkovidne č loveče, ki je baje uvel le od d moral na stara leta celo beračit* Dalje je bil ondi profesor Zdra-žba, mlad doktor filozofije. Noge in roke so mu bile vedno na poti' Končno je bilo ondi osem do deset gospic približno jednakih sta-rostij; z njimi je bilo tudi par gar de-dam in par mladih gospodov bratov in sorodnikov. Družba se je zabavala z drama Stavbinska umetnost starih Se vedno stavi j a nam modernim u-ganke, katerih ne morejo rešiti naši inženirji. Tako naprimer ne vemo, kako je bilo mogoče spraviti velikanske granitne bloke iz tičnim uprizarjanjem slovenskih in d° Egipta ter nemških nr^mmrnv in Jlh ***» ™grom*d*ti brez parnih nemških pregovorov in naslovov različnih pesmic. Razdeljeni so bili v dve stranki; ena je predstavljala, druga pa ugibala, kai se je menjavalo. Bilo je pri tem seveda veliko smehu. Baš se je v sosednji sobici pripravljal zopet nov prizor, ko sr ie približal Weigstein svoji hčeri, ki je sedela poleg Vide v krogu smejočih se tovaršic. "Ali si pa poslala gotovo tudi gospodoma častnikoma vabila?" — jo je vprašal. — "Dolgo ju ni no eoj." "Sem" — je odgovorila Irma krntko; — "a ti Ljubljančanje za htevajo, da jih pismeno in še o-sebno parkrat povabiš, predne se odzovejo!'' (Dalje prihodnjič). Zahtevajo zračne napade na nemška mesta. London, Anglija, 17. junija. — Londonski prebivalci so se v o gromnem številu sešli v Opera House in so v svoji resoluciji sklenili, da morajo angleški letalci napadati mesta, ker tudi Nemci -redno bombardirajo angleško vzhodno obal, posebno pa London. S tem hočejo doseči, da tudi nemški mestni prebivalci poskusijo vojno kar bo mogoče dovedlo nemško vlado d6 tega, da bo opu«»tila polete na Angleško. Poletov v notranjost Nemčije sc bodo vdeleSevali tudi francoski letalci. Cilj teh poletov bo Berlin ta Frankobrod ob Meni. Enaka ofenziva? Petrograd, Rusija, 17. junija. — V tajni seji je ruska Duaia sklenila, da se mora takoj pričeti z ofenzivo. V resoluciji se glasi, da bi bil separaten mir z Nemčijo, ali pa še nadaljne premirje na bojiScu, izdaja ruskih zaveznikov, česar prihodnje generacije ne bi nikdar odpustile Rusiji. "Zato Duma misli", pravi resolucija, "da varno&t in svoboda Rusije leži v ofenzivi v skupnem leiovanju z zavezniki." Diktatontvo na Kitajskem. Peking, Kitajsko, 17. junija. — General Čang-Hsun je sedaj diktator v Pekingu in Li Ynan Hung je le še po imenu predsednik. Uporniki sklicujejo zborovanje v Tien Tsin, da vstanovijo novo provizorično "vlado, kateri bo predsednik m ministrski predsednk Čang-Hsun. Generalovi naklepi so zaviti v temo: mislijo, pa, da misli zopet spraviti na kitajski prestol prejšnjo vladajočo hišo Mandžn. General je zahteval od predsed nika. da imenuje ministrstvo, na; se vstanovi kot v Rusiji provkso-rični odbor in naj se potem takoj napove Nemčiji vojna. Voditelji južnih kitajskih pro vincij pravijo, da je bil predsednik prisiljen razpustiti parlament Borili se bodo dalje, da ohranijo ustavne pravice. Ogromni kamni. Ambrožič Louis, Bachnik Frank, Ban Frank, Bartol Fannie Bartol J., Bergant Josip, Bevčič John, Blatnik Josip. Boje Frank, Čebul ar Alojzija, Cerovšek Matija, Derganc Anton, Dokusovič Steve, Dolar Valentin, Dvoršek John, Eccher Giuseppe, Gabrenja John, Gomibač Josip, Jaklich Louis Janeš Jožef, Janeš Anton, Jerele Mihael, Ješelnik Antonija, Kastelc Franc, Kaučič John, Kinzie O. E. Mrs. Klepec Frančiška, Knaus Marija, Knaus Josip, Košir Frank, Kostrevec Marija, Križ Stanko, Križ Anton, Kulovic Josip, Kukec John, Kuzele Anton, Lapajne Neža Miss., Laurič Anton, Lenaršič Josip, Leveč Franc, Loknar Anton, Mastnak Frank, Meden Gasper, Medvešek Frank, Mihelič Peter, Modrijan Frank, Oswald Josef, Oswald Louise, Pavlovič Ignac, Pirnat Frank, Potochnik Val. Poženel John, Rajšel Jožef Rak Ferko, Rakuš Agnes, Raueh Math. Rosman Frank, Rohs Anna, * Rosman Heinrich, Sadar Frank, Samide Frank, Seničar Anton, Schmautz Maria, Sinčič John, Smalcl Matija Sodeč Anton, Spaniček Rozi, Stancich Frank, Strnmbelj John, Tekavec Frank, Trelih Josip, Triden Johan, Turk Ivan, Turk Jernej, Varzich John, Vidmar John, Virant Frank, Wirt Frank, Yakliseh John, Žagar Frank, Žagar Frank, Zetko John, strojev do višin piramid. V isti meri stoje tehniki popolnoma brez sveta in strmeči pred velikim kamenom, ležečim pri slavnem Svetišču solnca v Baalbeku, ki predstavlja največji kamen, kar se- jih je kdaj izklesalo iz kakega kamenoloma. Dol# je 22 metrov širok 4.2 metra ter visok 5.8 metra. Te£o se ceni na nfijmanj 1500 ton, to je 1000 kilogramov zal tono. Vse kaže, da je bil ta velikanski kamen določen za zjgradbo tega svetišča, kajti v podstavku svetišT-a je najti še več takih ka-menov. Kako so mogli sirski stav-biuski mojstri spraviti skupaj tako čudotvorc, bo pač ostala večna skrivnost. Cenjenim rojakom priporočam svoja VDUm VIHA Velika zaloga vina in žganja. Belo vino, 50 galon Je.................. $40.00 \ Rdeče vino, 50 galon Je................$30.00 Brinjevec 4 galone sodček Je..........$17.00 DroŽnlk, 4 galone sodček je............$13.00 Manje kakor 50 galon ee mora plačati posoda. Naročilu se more priložiti denar. 5308 St Clair Ave., N. E Cleveland, Obte. MARIJA GRILL, SM8 St Clair Ave* N. E, Hmil—i Ohk POPOTNIKI Vsem onim, ki ste namenjeni potovati v Cleveland, iwjselnio ako imate družino, l>o potrel»no nabaviti pohištvo in kuhinjsko opravo ako se hočete nastaniti v naši naselbini. Zato ob tej priliki priporočam svoje velike prodajalne, kjer dobite vse kar Je potrebujete. Pri meni imate vedno po-teno in zanesljivo blago. Ako dospete v Cleveland na postajo in se neveste kam obrniti, pokličite na telefon Princeton 1381 ali pa Rosedale 1881 in jaz bom poslal en avtomobil po vas. Ako pa vzamete pocestno karo se peljite s St. Clair karo do eeste in na vogalu St. Clair Ave. je naslov: A. GRDINA, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. Pri meni se lahko dobi letni L.'..ur za 20c. poištnih znamk. is najbolj iagm groadja. Najboljše staro belo vino Siea-ling 10 gal $6.50, 27 do 28 gaL 115.50, 50 gaL $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14-, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon 125, rdeče vino 27 do 28 galon 112.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevee gaL ^ $12,10 gaL pa $25. Pri omenjenih cenah je vitet tudi vojni davek n vino. 8 spoštovanjem & JACKftfl, P«* Ml BL Helena, Gal PROŠNJA. Spodaj podpisani se obračam do vas, dragi rojaki, za kako malo pomoč v moji nesreči in za vsak najmanjši dar se vam že Jta-prej iskreno zahvaljujent. Mene je pobilo dne 4. avgusta 1913 v premogorovu v Sunny s ki e, Utah. Zlomolo mi je križ take hudo, da ne bom mogel ndkdar več hoditi,' ker noge so postale popolnoma mrtve. Torej, dragi rojaki, usmi-| lite se me siromaka, večjega siromaka si skoro misliti ne morete kot sem jaz. V starem kraju imam \ /.eno in tfl-i otroke od 6 do 10 let* stare. Kar sem preje* od društev, sem poslal domov in zdaj moram pa že eno leto earn plačevati 1k>1-nišnico m zdravila, ki jih potre bujem. Ne preostaja mi drugega, kot prositi usmiljene rojake, da mi pomagajo. Priporočujoč se - vaši usmiljenosti, se vsem že na prej iskreno zahvaljujem. Vaš nesrečni rojak Anton Kosec, St. Mark's Hospital, Sek Lake City, Utlali. Uradno potrdilo dr. sv. Barbare St. 282 NHZ: Luka Panisn, predsednik. Martin Panian, tajnik. Ivan Žagar, računovodja. (Pečat.)_(2x 12&1D—6) Kadar se gre za postrežbo, izbor-no pivo in razne druge pijače, kakor tudi lepo vrejena prenočišča za potnike, takrat je zmaga vedno na moji strani. Moja dolgoletna skušnja v nata-karstvu in splošnem salonskem delu jamči mojim prijateljem pravo domačo postrežbo. Torej ako te muči žeja ali glad in ako je srce otožno, pridi k meni na korner in postregel te bom prav izvrstno. John Balkoyec Hotel 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa. Dolenjsko pri Notranjskem. Najstarejša slavensko-hnatska trgoTini z Ifkery v Ameriki. Mi vam nudimo našo zalogo najboljših likerjev po sledečih cenah • Brinjevec, zaboj (6 steklenic)...........i......................$ 800 Brinjevec, zaboj (12 steklenic)................................ 1500 Tropinjevee, galona........................$2.25, $2.50, $2.75 in 3.00 Tropinjevee, zaboj <6 steklenic).............................. Tropinjevee, zaboj (12 steklenic)..........................'.*** Slivovka galon......................$2.75 in................ Brinevec, (posamezna steklenica) ............................ Nafi slavni 'W Pare Rye Whiskey, 7 let star zaboj (6 steklenic).................................... zaboj (12 steklenic.................................... Concord vino, rdeife, berel.................................... Concord vino, rdeče, pol berela......................".".".".*.* *.".*.". Pri odjemu 5 in 10 galon, stane galona............".*.*.*.* ".".*." ".* ".* * Pri odjemu ene same galone pa.................. . . .. . . . . . . .. .", Belo vino, berel.............................................. Belo vino, pol berela.......................................... Pri odjemu 5 ali 10 galon, stane galena........................ Pri odjemu ene same galone pa................................ Za posodo računamo sledeče cene: za 3, 4 in 4% galone sodčke 50 centov, za 5. C in lO^alon sodčke $1.00 In zn 25 galon (pol berela) $1.50. Be rele pa damo zastonj. Z naročilom poSljite vedno tudi Money Order all pa bančni ček. Za vse blago jamči THE OHK) BRANDT DISTILLING COMPANY CLKTELAND, OHIO. Sin—4 ST. 7LAIR AVE, Nemčija nima gnojil. tj. Dansko, 17. junija. — Praska vlada je razpisala nagrado HA PRODAJ za pridobivanje fosfatov, ki se ra- je 180 akrov obsegajoča farma bijo ca izdelovanje umetnih gno- vsem gospodarskim poslopjem in jil. — drugo opremo. Zrn poj as Ker v Nemčiji primanjkuje foa- nila se obrnite na lpsiniks: nimajo dovoli Aretirana. A. Van Duyn, Holandec, in Mark Potter, Norvežan, sta se branila, da bi pri nekem koncertu či-kaikega simfoirijskega orkestra vrtala, ko se je igral 'Star Spangled Banner". Na zahtevo trgovca A. A. Sprain * bosta morala zagovarjati pred zveznimi oblastmi. Nastavljen je žeut Klavničarska tvrdka v že premišljuje in nvcfoje. mesto delavcev nastavila delavke po svojih klavniack. Isto se bo n krenilo tudi v .. .v, i. ju. . _ ' . i . y CLAS NAJRODA. If). JTN. 1917. Sedež: FOREST CITY, PA. m 21. januarja 1902 v driavi Pennsylvania. GLWM URADNIKI: Predsednik: F. S. TAUCHER, «74 A h saj Are., Rork Springs, Wyo. Podpredsednik: JAKOB DOLENC, box 181, Broughton, Pa. Tajnik: FRANK PAVLOVClC, box 647, Forest City, Pa. Ponolni tajnik : AVGUST GOSTlftA, box 310, Forest City, Pa. Blacsjnik: JOSIP MARIN^IČ, 5805 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomoftnl blsgsjnik: ANT. HOCHEVAR, EFU. No. 2, box 11%, Bridgeport, Ohio. NADZORNI ODBOR: Predsednik nad*. odbora: JOSIP PETERS'EL, box 9C, Wlllolk, Pa. L nadsornik: JERNEJ HAFNER, box 65. Burdine, Pa. I nadaorulk: IVAN UROŠEU, 885 E. 137th St., Cleveland, Oblo. POROTNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: MARTIN OBRE2AN, box 72, E. Mlnersl, Kana L porotnik : FRANC TKROPOlC, R. F. D. Na 3. box 140, Fort Smith. Ark. S. porotnik: JOSIP GOLOB. 1916 So. 14th St.. Springfield, 11L VTUIOVNI ZDRAVNIK: De. JOSIP V. CRAHEK. 843 E. Obio St., Pittsburgh. Pa. Uradno glasilo: "GLAS NARODA", 82 Cortlsndt St., New York, N. T. On>na drnštra. oziroma njib uradniki so naproSeni pofilljatl vse do-ples direktno ns glavnega tajnika ln nikakor drugega. Denar naj se pa po-Ulja edino potom pustnih. ekapresnih aH ban«dni dan? - se je začudil frakar. — Kaj ae? — Holkovo m xendji.š.ee so prodali na dražbi. 11 I,Uo l*»|?atep» llolkaf — >e je začudil farmer. — Presneto, pred «-n«ii.n dnevi sem bil tukaj, pa t«laj nisem Se ničesar aiiaal. — Seveda, ča*i s«' izpreminjajo. — Kakor veste, se je bil Holk cvipravil * !»r - Utu v New Orleans. — Medpotoma se mu je gotovo pri p« til a n.-r , a, kajti o brodu in njegovem gospodarju ni nobenega bledu. Prej petimi dnevi je prišel v Heleno Holkov sin Ali je imel Holk Mila? — j,, vprašal farmar. — Saj vendar ni bil porm-< n. To je l.ii i/ prejšnjega zakona. — Več ljudi H>ozna to družino. Mladi Holk bi l.tl ..Mal tukaj, pa m g a je že tretji dan lotila mrzlica, vsled ee*»r je prtnial vse |H^estvo in se zopet podal na pot, — Draž. ba je vršila dan-, zjutraj, Ilolk ^e je pa že danes opoldne vkrca« na parili k. — Strela božja, ta je pa hitro opravil. — Ali je poceni prodal? — je vprašal pismonoša. To lavno ne j.- odgovoril advokat. — Hiša je ena najlepših v Helen,. Udražil jo je ki, mar Smart. — Presneto si je že aatdu/.il ta eiovek v Heleni denarja! Čudno, . iidno! — j«, mrmral farmar. — Meni je%a pravil Holk, da nima niti sina niti kakega drugega sorodnika. — Večkrm mi jc rekel, da bo vse skupaj prodal in se vrnil v Nemčijo ' Sevala, on je vedno tajil, da je bil poročen. — Saj poznat* ono mlado udovo pole-g Ilaytonovega pcksestvaT — J'boga ženska, pravijo, da sta se zelo rada imela. — Zadnji Čas se je |tone»refilo zelo veliko brodov _ je rekel farmer zamišljen. — .laz dobro vem, da so iz Little Roek trije od-plu i, ps m no|»eii pris« 1 na cilj. — Moj Hog. koliko žrtev požre ta nesrečni Missinaippi. — Saj so ljudje sam! krivi. — Zdaj ima skoraj že vsak svoj brad. roaki in krma rt i ua pa nobeden ne zna. — Ne. ne, to je druga stvar — je ugovarjal farmer. — Vsi brodi, ki mi od pluli iz Little Rocks so imeli dobre krmarje na krovu. -Krmarje, ki so že petnajst ali dvajset let na reki. - Seveda, so bili na reki, toda ne na brodih. pač pa na parni- kih in jadrnicah. — To je pa. dragi moj, velika razlika. _ Na par- niku se človek ne nauči veliko. M»-dtem je pristopil nek majhen možiček, ki je imel čisto sive dočim mu je pogled neprestano švigal naokoli. — Ali ae še spominjate nekega krmarja, katerega je pred kratkim vrglo na »uho? — je vprašal. — Izvrsten eksemplar. — Noge je imel polomljene in roke, erepinjo razbito, rebra zlomljena, in ne ve*n, kaj * vse. — Jaz sem ga hotel ohraniti pri življenju, pa nikakor nisem mogel. — Kričal je. da je bilo groca. — Veliki Bog! — je odvrnil farmer — najboljše bi storili, če bi mu dali par krogelj v glavo — Bi se že vsaj ne mučil več. — Kako ae je pa ponesrečil? — Na parniku "General Brown" je počil kotel — je odvrnil, se mi, da je petnajst oseb smrtno ponesrečilo. dvema zamorcema je odtrgalo glavo — je pojasnjeval ma-— neki ženski je zmečkalo prsi. j pa tako natančno pripovedujete? — ae je razjezil far-pljunil na tla. — Ve* tek nam boste skvarili. — Prokim, oprostite .mi— se ie opravičeval zdravnik — toda ahiČaji so silno važni za inamtvo. — Breus njih bi zdravnj&a ne mogla napredovati. — ln tukaj ob Mississippi je najpri- «ior za take študije. — Nekoč sem videl človeka, kar je bilo.... ** — se je krvi sem že videl in marsikaterega ponesrečenca, toda tako bi ne mogel opisovati kot opisujete vi. — Seveda, seveda, ni mogoče, če nimajo ljudje nobenega smisla za znanost. Po teb besedah je zdravnik vstal, pograbil velik siv dežnik in odšel skozi vrata. V Hvala Bogu, da je odšel. — Jaz nisem ničkaj rad v njegovi bližini. — Zdi se mi, da se širi od njega duh po mrtvecih. — Ali ie res pravi zdravnik? — je vprašal farmer. — Zdravnik? — Bog varuj! — Ljudje ga samo zato tako imenujejo ker ne govori ničesar drugega kot samo o operacijah in mr- j — Ali ima dosti pacientov? — Kolikor je meni znano, — je rekel frakar — ni doktor Mon-rove še nikogar ozdravil. — V Heleni je zdravil pet tujcev, pa so vsi umrli. — V svoji delavnici ima v špiritu vse dele človeškega telesa. — — Strašno, strašno! — je odvrnil farmer in se stresel. — V njegovo hišo, ki je oddaljena par streljajev od Helene, ne stopi noben pošten človek. 4. DAYT0N0V0 STANOVANJE. Dayton sc je odpravil iz Smartove krčme proti svojemu domu. Njegova hiša je stala na zapad ni strani Helene. — Krog nje se je razi»rostiral lep vrt, za vrtom je bil pa gozd. — Hiša je bila lična in ravnotako lične so bile tudi sobe v njej. V obednici je bila zbrana mala vtonižbica, ki se jc veselo zabavala ob čašicah čaja. Nekdo je sede! pri klavirju in igral razposajeno melodijo. Ko je stopil Dayton v hišo, je za hip vse utihnilo. Deklica, ki je sedela pri klavirju je vstala in mu prihitela na-> I »roti. — Vendar ste slednjič prišii? — Dolgo časa smo vas čakali. — Rest — sc je zaeudil «odn k, ki je medtem vse pozdravil in poljubil svojo ženo na čelo. — Da, dolgo smo vas čakali — je nadaljevala mlada deklica. — Poglejte, koliko gostov imamo. —- Tukaj vas čaka girspod Lively, skoraj že celo uro, in tudi gospa Breidelforvj. — Oprostite gospodična — je odvrnila gospa Breidelford, ki je medtem tiho sedela pri peci. — Ja/. nisem prav nič nestrpna. — Jaz bi še eno ura eakala, če bi bilo tr« ba. Ko je bil formalni pozdrav končan, je sedla gospodična Adela zopet k klavirju. — Ali je bil pismonoša že tukaj? — je vprašal Mr. Dayton. — Pismonoša? — Ne. — 'J'oda Mr. Lively ima nekaj važnega za vas. James Lively je sedel pri mizi kot da bi ne znal šteti do treh. -Vse mu je bilo na poti, najbolj pa roke in noge. — James je bil čisto priprofct kmečki fant in ni bil vajen gosposke družbe. — Pozdravljen, Mr. Lively! — Kako je z očetom? — Kaj dela na farmi? — Hvala, gospod sodnik, vse je po stari navadi. — Naša r javka je nekaj zbolela. — Zastran nje sem tudi prišel v mesto. — Saj pravim, z živino je križ. — ln še nekaj.— Po teh besedah je pogledal plašno naokoli. — Kja pa? — je vprašal Dayton. — Ali je kaka skrivnost, ka-rero mi morete na samem zaupati? — Nikar se ne sramujte! — je odvrnila mesto njega Mrs. Brei-delford. — Ali mislite: da me ženske ne znamo čuvati skrivnosti? — Ne, gospod sodnik — je jecal Lively — mati je rekla-- oče je rekel--in tako smo sklenili, da bi nas gospa in gospodična obiskali. .. . Pri nas sta lahko, kolikor časa hočeta. .. . Adela je prenehala igrati in pogledala gospo Dayton. — Ta se je prijazno nasmehnila rekoč: — No, ee ni dmgoče, bova prišli z Adelo. — Kaj pa oče? — Postarem, gospa. — Zadnjič je ustrelil medveda. — Sicer pa post a rem. . _ . (Dalje prihodnjič). VABILO na VELIKO PLESNO in ZABAVNO VESELICO, ki jo priredi društvo Napredni Slovenci'* Nt. 254 SNPJ v prostorih društva "Bon a irski Slovenci" v Bon Air, Pa., v nedeljo dne 1. julija 1917. Obc-ncm bo tudi obletnica društvene zastave. Pričetek je ob 2. uri popoldne. Vstopnina za moške $1, dame so vstopnine proste. Tem potom vljudno vabimo vsa sosedna društva ter posamezne rojake in rojakinje, da se te naše veselice v obilnem številu vdele-že. Svirala bo Moxham godba na pihala pod vodstvom g. Roglja Za sveče pivo, hladni prigrizek in vse drugo bo skrbel odbor. Torej na veselo svidenje 1. julija ob dveth popoldne. Opomba: Kdor izmed članov tega društva se ne vdeileži veselice, plača v društveno blagajno $1.00. Torej pozor! Anton Jakobe, tajnik. (ox 1^.21.26—fH <38 PENN A VEL, SLOVENSKI ZDRAVNIK PITTSBURGH, PA. Dr •KoUr j; naj*tar*iii •lovcaakl sdravaik. ipaeialiat » Pitt*- burghu, ki uma 231etno prmkao ▼ idmljcnja tajnih molki b hnluni. SjfilM sa^pUmj« krvi sdrari s rkaovitiai 60«. ki ga Ja nami dr. »rof. Ertich. Ce kasto motali* «11 Btkarik« m toUn. » *»»«*»»• » komtmh, prkUto in fatCUtil rmm bo kri. N« imkmjtm. ker ta boltun mm nal«x«. 3.f ■M.h. kag«r«c *fi tefear in tudi TM drn*« PooWk-*. M nastanejo radi to*a. Ta bolezni zdravim po zadnji matodi t naj k raji Kakor hitro opazita, da vam ponehajo maftka zmoiaoat. no Sakaite. temveč pridite in jaa Tam jo bom zopet povrnil. SuAenje cevi. ki vodi iz mehurja. ozdrav Oawanda. N. Y, IZJAVA. Kar sem govoril zopet osebo S. Ro