/Q ljubljanska banka "o^jVK^'SEDn^'SSS LETO XXV. — številka 62 Vitanovitelji: obe. konference SZDL fe»enlce, Kranj. Radovljica. Sk. Loka » Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič ,*"* Odgovorni urednik Albin Učakar fl A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KRANJ, sobota, 12. 8. 1972 Cena 70 par Lisi Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od t. januarja 1958 kot poliednilc. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od t. januarja 1964 kot pollednik, in sicer ob sredah tn sobotah. IZREDNA UGODNOST! KRANJ ZNIŽANJE CEN MOŠKIM SRAJCAM OD 30 DO 40 °/o NA ZALOGI BOGATA IZBIRA: diolen loftov, zaves in uvoženega blaga trevira V prodajalni GORENJC — KRANJ, Prešernova 11 9. STRAN Kako čist je vaš krožnik? Poziv na pomoč Predsedstvo republiškega »Veta zveze sindikatov SloveNIJe in upravni odbor repub-uftke gospodarske zbornice *ta pozvala vse delovne iju-jK, da odstopijo dva odstotka enomesečnega osebnega dohodka za pomoč severovzhodnim krajem Slovenije. V minulih poplavah so tu Utrpeli za okrog 200 milijonov dinarjev Škode. Voda je prekrila okrog 40 tisoč hektarov v občinah Murska Sobota, Lendava, Ljutomer in Gornja Radgona. Sredstva, ki se bodo zbirala v posebnem skladu, bo upravljal 19-Članski upravni odbor, v katerem so predstavniki gospodarskih organizacij in ustanov. Z denarjem, ki ga hodo prispevali delavci ln gospodarske organizacije, bodo sanirali pomursko gospodarstvo. Predvsem bodo denar namenili za usposobitev poškodovanih gospodarskih objektov, za zagotovitev zaslužka delavcem in za regrese kmetovalcem pri nakupu krmil. S predlagano akcijo bi zbrali okrog 23 milijonov dinarjev. A. Ž. NOVO ŠOLSKO LETO JE PRED VRATI! KRANJ vam nudi izredno priliko: v trgovini NogaviČar, Titov trg 18 TELOVADNE DRESE PO 11,90 DIN v trgovini Galanterija, Prešernova 14 ŠOLSKE AKTOVKE v trgovini Babv, Titov trg 23 VSA OBLAČILA ZA OTROKA IZKORISTITE 10% POPUST DO 14. AVGUSTA 5. STRAN: Tradicija in zadrege Prenovljeno križišče v Lescah V torek so v Lescah na odcepu gorenjske ceste la Bled odprlj prenovljeno križižee. Križišče Ima podvoz, po katerem vozijo avtomobili iz kranjske smeri proti Bledu in z Bleda proti Jesenicam, uredilo pa ga je Cestno podjetje Kranj. Tako zdaj Hi več potreben obvoz skozi Radovljico, zaradi katerega so se mesec dni nabirale dolge kolone. — A. Z. — Foto: F. Perdan XXII. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 4. 00 15. AVGUSTA Študentsko okrevališče v Gorenji vasi Letos se že peto leto v Gorenji vasi v gostilni pri Anžku zbirajo študentje slovenskih visokošolskih zavodov. V ta predel Poljanske doline jih namreč pošilja na klimatsko zdravljenje zavod za zdravstveno varstvo Študentov. Trenutno je v Gorenji vasi 12 visokošolcev, prav toliko pa jih je bilo tudi v prvi »kupini. Skupine ostajajo v okrevališču tri tedne, kar pomeni, da se prek poletja lahko rvrsti na zdravljenju po 40 študentov. Vzroki zaradi katerih jih posebna komisija napoti v Goronjo vas, So najrazličnejši: napogosteje je to slabokrvnost, ki je posledica slabe prehrane med študijskim letom. In kaj študentje v Gorenji vasi počno? Najpriljublje-nejša oblika razvedrila so sprehodi po okoliških vzpetinah. Prav vsaka skupina se enkrat v treh tednih odpravi tudi na Blegoš. Poleg tega pa so priljubljene oblike zabave še namizni tenis, šah, košarka in balinanje. Tudi za prehrano je dobro poskrbljeno. Polni penzion 8 petimi obroki domače hrane stane 52 dinarjev. Sicer pa naj o počutju v Gorenji vasi spregovorijo kar študentje sami: Neva Vičič: Končala sem tretji letnik kemijske tehnologije, doma pa sem iz Ilirske Bistrice. Lahko povem, da se v Gorenji vasi zelo dobro počutim. Pogrešam edinole kak disco klub. Sicer pa mi bo tritedensko bivanje v Poljanski dolini zagotovo koristilo.« Lojze Kcber: »Sem absolvent strojništva, letos pa že tretjič v Gorenji vasi. Mislim, da je kraj za okrevališče Študentov zelo posrečeno izbran. Upam le, da bo vreme nam bolj naklonjeno kot je biJo prejšnji skupini. J. Govekar Enajsti zlet planincev Jugoslavije Od 26. do 29. julija je bil na Kozari 11. zlet planincev Jugoslavije. Zlet je bil na planini Kbtlovača, kjer ima planinsko društvo Prijedor svoj dom. Udeležilo se ga je tudi šest najboljših kranjskih planincev. Program je bil pester in zanimiv. Dopo'dne so udeleženci hodili na krajše izlete in si ogledovali znana mesta is NOB. Na Mrakovici, kjer stoji veličasten spomenik več kot 8590 padlim parrzanom, je bila osrednja proslava. Zbora sta se udeležila tudi predsednik pla-ainske zveze Slovenije dr. Miha Potsčrik in dr. Marjan Brecclj, predsednik planinske zveze Jugoslavije. • Zleta naj bi se udeležilo 60 slovenskih planincev, vendar jih je prišlo le osem. Kranjčani so na zletu osvojili prvo nagrado na oddaji »Pokaži, kaj znaš«, sodelovali so pri vaji GRS iz Sarajeva ter dobili posebno pismeno pohvalo, s katero se jim planinska zveza Bosne in Hercegovine zahvaljuje za sodelovanje in za dobro razpoloženje, ki so ga ves čas vnašali med udeležence zleta. J Petač Borbe v Uden borštu ne smemo pozabiti Ha sadnji seji odbora za rosiavc nov ■! vise di ptraam mmmaammn v dneh 14. bi 15. T|rtemhn leta 1942 aa Kapaka v srcu Uden barSta. Takrat Je padlo 49 borcev. Kronisti odreda ter nekdanji borci te partizanske eaoie sodijo, da Je bila ta berba ena največjih od redovi tragedij. Prav zato, ža-lofPtnera dogddka v srcu U''en bnršta ne smemo pozabiti. Celo nemški viri to bnrb.o zaradi izredne hrab-rcsU partizanov omenjajo s prizsaanjem. Krajevna organizacija Zveze borcev v Naklem se je odločila, da bo letos septembra organizirala v spomin na ta žalosten dogodek proslavo, ki naj bi Jo pripravile krajevne organizacije Zveze borcev Iz tistih krajev, ki mejijo na Uden borit, borčevska organizacija iz Kranja ter odbor Kokrškega odreda. Ob tej priložnosti naj bi bila proslava v Strahinju, mladinci ln predstavniki borcev pa naj bi obiskali kraj borbe. O tem se bodo prizadeti dogovorili na posebnem sestanku. -Jk Komunisti za idejno-politično usposabljanje Pred nedavnim je bila na Jesenicah seja komisije za družbenopolitična in ideološka vprašanja pri občinskem komiteju ZKS Jesenice. Na njej so razpravljali o aktualnih vprašanjih i de. ji jopol j ličnega usposabljanja v ZK v zvezi s siklepi 25. seje CK ZKS. Spregovorili so o idej-nopoiitičnem izobraževanju članov ZK na Jesenicah in imenovali člane ZK, ki bodo obiskovali poletno politično šolo, ki jo organizira republiška konferenca ZMS v Ljubljani. Razen tega so imenovali kandidata, Iki se bo udeležil politične šole pri CK ZKS. Na seji so se dogovorili, da bodo jeseniški komunisti pobudniki za sklenitev dogovora o političnem izobra- Nove naloge komunistov-prosvetni h delavcev Občinska komite ZKS na Jesenicah je pred nedavnim poslal vsem vodstvom šol v občini in temeljno izobraževalni skupnosti gradivo o uresničevanju vzgojnih in izobraževalnih ciljev in o nalogah komunistov na tem področju. To gradivo opredeljuje naloge komunistov po 25. seji CK ZKS, na kateri so obravnavali idejno politična vprašanja vzgoje in izobraževanja. Vodstva' Šol in temeljna izobraževalna skupnost bodo razpravljala o gradivu, o njem pa bodo v jeseni spre- govorili tudi člani aktiva komunistov — prosvetnih delavcev. Dogovarjajo se, da bi o teh vprašanjih govorili tudi na dnevu prosvetnih delavcev v jeseni. D. S. zevanju v občini, ki naj bi ga podpisale vse družbenopolitične organizacije in zainteresirane delovne organi* zacije v občini, delavska univerza in temeljno izobrazb" valna skupnost. S tem družbenim dogovorom, ki naj bi ga sklenili Se letos, bi postala delavska univerza cente* klejno političnega usposabljanja in družbeno-ekononv skega izobraževanja delavcev iz delovnih organizacij« Tak center bi ustanovili i namenom, da ne bi drobia sredstev in moči, da bi do lavska univerza poskrbela za strokovnost in kvaliteto, naročniki pa bi prispevali sredstva in zagotovili udeležbo V teh oblikah izobraževanja. Jeseniški komunisti so se poleg tega dogovorili, da bodo organizirali seminar za na novo sprejete člane ZK. poseben seminar za sekretarje osnovnih organizacij lfl ciklus predavanj za člane občinske konference ZKS Jcse" niceV J&%. v. s. ŠKOFU A LOKA O V ponedeljek, 14. avgusta bo v Gorenji vasi osma soja sekretariata krajevne organizaciji; ZK Poljanska dolin,1,. - Ivan Jan (10) Odlomek iz delovanja drugega sestava kokržke-ga odreda jeseni 1944 Največkrat sta na takih zborovanjih nastopila Slavko Krek in Rudolf Humcr, oba oficirja in organizatorja gorenjskega domobranstva. Prav tisti dan, to je 29. oktobra 1944 sta imela kar tri shode; zadnjega je Rudolf Humer, začetnik gorenjskega domobranstva, imel v Šentvidu pri Ljubljani. Kmalu popoldne se je vrnil v Kranj in ko je stopil pred gimnazijo iz avtomobila, se mu je sprožila brzostrelka. Obstrelil se je do smrti. Na njegovem pogrebu, ki je bil 1. novembra 1944 v Kranju je sodelovalo 400 domobrancev, v imenu vsega slovenskega domobranstva pa je govoril duhovnik Ivan Lavrih, ki je v ta namen prišel iz Ljubljane in poudaril, da je bil pokojni Rudolf Humcr zelo sposoben poveljnik v Centru in ustanovitelj gorenjskega domobranstva. Tedaj so na rob gozdov ter v vasi in kraje pod Storilcem in Krvavcem hodile številne domobranske patrulje, ki so delile domobransko literaturo, postavljale zasede, preiskovale hiše in širile strah. Tako so domobranci pogosto prišli na Golnik, na Stefanjo goro, v Lom, v Gozd in v druge vasi in naselja okrog Storžiča, pa tudi v Tržič. Sčasoma so njihove postojanke postale številne in močne. 18. X. 1944. pa so se jim pridružili tudi četniki, oz. črnorokci, ki so 5. oktobra 1944 doživeli napad Šlandrovcev v Zalogu pri Lahovčah. Domobranski Center jih je razdelil v Predoslje, Cerklje, Voklo, v Lahovče in v Kranj. Domobranci so postavljali postojanke na takih krajih, ki so bili posebno važni za prehode in akcije partizanov. Zato so postojanke iz dneva v dan bolj nevarne in so zelo ovirale razvijanje narodnoosvobodilnega boja. Za tem sta po orožje na Štajersko postopoma odšla tudi III. in I. bataljon III. bataljon je šel tja sredi novembra, vrnil pa se je 20. novembra. Brž ko je prišel nazaj je bil štiri dni na sektorju II. bataljona, od 24 do 30. novembra pa se je zadržal na območju pod Stolom, kjer je bilo operativno področje I. bataljona. Ta — I. bataljon je namreč odšel po orožje zadnji, in sicer 21. novembra. Oba bataljona sta na osvobojenem Štajerskem v zgornje Savinjski dolini doživljala približno isto kakor poprej II bataljon. Preden se vrnemo k opisu delovanja bataljonov in njihovih enot, opišimo nekaj znamenitih akcij, ki jih je omogočilo predvsem orožje, ki ga je iz Gornjega grada prinesel II. bataljon. Po domobrancih pri Trsteniku Borci II. bataljona, ki so bili tedaj najbolje oborožena odredova enota, so komaj čakali, kdaj bodo preizkusili novo orožje. Najbolj neučakani so bili mitraljezci. Brene so mitraljezci preizkusili tako, da so v gnoj izstrelili po nekaj nabojev. Tedaj je bilomamreč treba skrivati kraj bivališča bataljonov in zato se ni smel slišati noben nepotreben strel. Ta bataljon, ki je največ deloval pod Krvavcem po vaseh okoli Cerkelj, je v spopadih z domobranci izgubil že več ljudi. Zato so borci komaj čakali, da bi se zdaj, ko so bili dobro oboroženi, čim prej spopadli s kakšno domobransko enoto. Poleg lega je bilo treba maščevati rudi tovariše iz I. bataljona, ki so pred nekaj dnevi bili padli pri Kovorju Ponudila se je priložnost, ko so domobranci iz Predoselj, iz Voklega in Kranja nameravali priti na žegnanje oz. na martinovanje v Trstenik pod Sioržičem, kraj med Golnikom in Preddvorom. V tem času so domobranci predrzno hodili po vaseh, kajti s partizanske strani niso dobili \e nobenega resnejšega udarca. Poleg tega pa jih je bilo na tem predelu več kakor partizanov, podpirali pa so jih še Nemci. Drugi bataljon je bil še vedno pri Gabim in Pav siju. Prek obveščevalne službe je štab odreda oz. bataljona na zanimiv način — v zvezi s Pe- trom Starctom in dezerterjem ter domobrancem Jožetom Urbancem-Gašperjem zvedel, da namerava priti v Trstenik okoli 50 domobrancev. Zato je bilo naglo odločeno, da jih bo pod vasjo nekje pričakala bataljonska zaseda. V ta namen je bilo odbranih 26 fantov, samih prostovoljcev in sko-jevcev. Za ta napad so bili izbrani najboljši borci, med njimi štirje odlični mitraljezci, ki so komaj čakali na preizkus brenov. V to akcijo je zlasti zaradi novega orožja silil ves bataljon, ki je tedaj štel okoli 120 borcev. Vodstvo pa se je odločilo le za manjšo, a dobro oboroženo in gibljivo skupino, ki bo lahko hitro udarila in menjala svoje položaje, kajti v dolino je bilo treba priti na skrivaj. Skupino sta vodila komandant in politkomisar bataljona. Spričo tolikšnega števila domobrancev je bila odredna skupina razmeroma šibka. Poleg tega je bilo zaradi zvez prek Stareta in Gašperja vse skupaj zelo tvegano, kajti ni bilo izključeno, da bo skupina nekje v dolini zašla v nastavljeno past. Tudi orožje še ni bilo preizkušeno v nobenem boju in kljub neučakanosti borci še niso imeli vanj pravega zaupanja. Od- Gabrca, ki je na zgornjem pobočju Zgornjega Loma, se je skupina že sredi noči najprej povzpela na severno stran strmega Storžiča. Potem se je vzpela na sedlo čez Malo Poljano in se tam ustavila toliko, da jim je politkomisar pojasnil, za kaj gre in kam gredo. To, da so šele med potjo borci zvedeli za nalogi, je spadalo h konspiraciji, ki je bila v tem primeru še posebno potrebna. Ko so se spuščali po južni strani storžiškega pobočja je začel naletavati tudi prvi sneg. Po slabi uri hoda je še ponoči skupina dosegla podnožje Storžiča in se med drevjem premaknila kak kilometer pod vas Trstenik. Tam je bil primeren prostor: blizu gozda se je prek travnika proti Trsteniku vila bela cesta, nekaj deset metrov zahodno od nje pa je bil potoček in za njim gozd. Vzhodno od ceste so bili sami travniki in čist svet. Tu so polegli borci. En mitraljez naj bi zapiral zasedo po tem, ko bi tja prišli domobranci, drugi mitraljez, ki ga je nosil drzni Bitenc, pa je bil skrit pod mostičkom, ki naj bi zaprl čelo domobranski koloni. Z zahodne strani pa je proti cesti štrlelo skritih več puškinih cevi ter dve brzostrelki. Ni se še zdanilo, *o je bila skupina pripravljena na sprejem domobrancev. Čakali so in čakali, vendar domobranske kolone ni bilo od nikoder. Ura je bila že pol osmih in tovariše v zasedi je začelo skrbeti, če sporočilo ni bilo izmišljeno ali če jim ne grozi nenaden napad s hrbta. To še posebno, ker je malce stran politkomisar bataljona z majhno skupino čakal na zvezo, ki naj bi razvozi jala nekaj dezertacij. Tako vznemirjeni so težko mirovali na položajih. Minila je že cela ura in po cesti so začeli ljudje hoditi k maši. Zato so se borci morali prikriti še bolj. Potem je v Trsteniku zadnjič zazvonilo k maši. Tedaj so se izza ovinka pokazali domobranci na kolesih. Prihajali so po cesti ki se je tik pred partizansko zasedo rahlo vzpenjala, tako da so morali stopiti s koles. Bilo jih je 47. Prvi so že šli mimo partizanskih mitraljeskih gnezd. Ko so prišli le na kakih 40 metrov do mitraljeza, ki je spredaj zapiral pot naprej, so partizani udarili. Vsi breni so dobro delovali in tudi drugo orožje ni zatajilo. Ze po prvih strelih je nekaj domobrancev padlo. Drugi so se začeli naglo umikati. Kolesa so pustili na cesti. Toda zaseda je bila postavljena tako spretno, da se domobranci niso mogli umikati drugod kot prek čistine. Kljub temu pa so kmalu poiskali nekaj zaslonov in začeli streljati nazaj. Toda odpor je bil le šibek. Kraju spopada se je od Golnika bližal nemški oklopnjak, z druge strani pa še nekaj domobrancev, ki bi se pridružili prvim v Trsteniku. Da jim ne bi odrezali umika v Storžič, partizani niso jurišali na domobrance onstran ceste, temveč so se umaknili čez cesto ki vodi na Golnik in v gozdove pod Storžičem. Zato tudi niso zaplenili nič orožja. ) Komaj so se dvignili nad vasi pod Storžičem, sta na kraj spopada pripeljala dva oklopnjaka in začela pod Storžič streljati s topovoma. Granate niso padale daleč od umikajoče se partizanske skupine, a niso nikogar zadele. Vendar pa je tO kazalo, da je bil nagel umik partizanske zasede pravilen, kajti šlo je le za to, da med domobrance poseže z udarcem, ki bo odjeknil tudi med ostalimi posadkami. Zaseda je ta uspeh dosegla brez kakršnekoli žrtve, medtem ko so na nasprotni strani imeli 10 mrtvih in 8 ranjenih. Med padlimi so bili iz postojank v Predosljah in V. Voklem, medt( m ko so domobranci iz Cerkelj prišli tja pozneje. Iz vokelške postojanke so padli trije.* • To je bil dotlej najhujši udarec, ki so ga doživeli domobranci na Gorenjskem. Namen Kokr-škega odreda je bil tako tudi dosežen. Orožje, prineseno s Štajerske, je v tej akciji opravilo izpit z odliko, morala med borci je še bolj zrasla in še bolj so dobili zaupanje vase in v svoje orožje. Tako je II. bataljon, pred meseci znan kot najmanj udaren, postajal najboljši bataljon odreda. Nekaj borcev, med njimi tudi sko-jevska sekretarka Jelka, je bilo predloženih za odlikovanja. Že naslednji dan so domobranci stikali za enoto, ki je napadla njihove tovariše. Tako so prišli v Zgornji Lom, blizu tja, kjer je taboril II. bataljon. Borci, ki so bili v zasedi pri Trsteniku, so medtem že prišli nazaj v taborišče irt so bili na morebitni napad že pripravljeni. Oddelek 30 mož iz II. bataljona se je iz Zgornjega Loma spustil proti Tržiču in proti večeru naletel na skupino domobrancev, ki pa jih zaradi teme ni bilo mogoče takoj prepoznati. Vnelo se je streljanje, nakar so se domobranci umaknili. Nemir ob progah, cestah in naseljih Tudi na drugih sektorjih Kokrškega odreda ta in druge dni ni bilo miru. Istega dne — 12.11. zjutraj — je zaseda I. bataljona napadla in ustavila domobransko skupino 25 mož, ki je iz smeri Begunj oz. Dvorske vasi prodirala proti Podgori in po cesti med Begunjami in Tržičerm Ko jih je partizanska zaseda napadla, so takoj odgovorili z ognjem, vendar so se v negotovosti in zaradi presenečenja ter neugodnega terena začeli umikati. Partizansko poročilo pravi, da so na bojišču pustili 4 mrtve in 2 hudo ranjena, medtem ko na partizanski strani ni bilo izgub. Vendar pa tudi ni bilo mogoče zapleniti orožja, ker je bil spopad v neposredni bližini okupatorjeve postojanke. Dan poprej je skupina iz I. bataljona napadla tudi domobransko patruljo, ki se je bližala dolini Drage. To se je zgodilo blizu grobov talcev. Domobranci so se morali umikni'i. Poročilo govori o enem padlem in enem ranjenem domobrancu. To je kazalo, da je Nemcem oz. domobrancem znano, kje se zadržujejo odredne enote. Vsak dan so namreč stikali po vaseh in obronkih Karavank. 14. 11. so policisti iz Poljč skupno z domobranci iz Lesc nenadoma spet vpadli v dolino Drage pri Begunjah. Tja so vdrli že navsezgodaj, ko se še ni niti dobro zdanilo. • Janez Prestoi, Franc Zupan in Janez Kern — zadnja dva iz Praprotne police. Jože Krničar — Jezersko, Ivan Javoršek — Moravče Aleš Dolin-šek — Uovka, Franc Ažman — Suha. Ignacij tX-bert —■ Dolen, Jože Zupan - Lom in Jože Korošec — Velesovo. V poročilih KO je navedeno, da je bilo 18 domobrancev mrtvih« 11 pa hudo ranjenih. Verjetno drži prva trditev, ki izhaja iz dnevnika Centra gorenjskega domobranstva. Kako cist le vas krožnik? Nov način preverjanja čistosti gostinskega posodja Ste se že Jkdaj vprašali, kako čist je krožnik, iz katerega so vam v restavraciji postregli z juho? Z očmi ošinemo le pribor, na krožniku Pa je navadno že jed ;n tuko nas čistoča krožnika niti ne zanima, še posebej pa te v hotelski restavraciji z Ugledom, ki ne dovoljuje nobenega dvoma. Resnica pa je drugačna. Sodelavci Zavoda za zdravstveno varstvo v Kranju so pokazali, da hotelsko posod-je v veliki večini ni čisto. Vzorce so vzeli v sedmih znakih hotelih na Gorenjskem: Y_ Lariksu, v Creini, Evropi, Golfu, Boru, Transturistu in Grajskem dvoru. *Jasno je, da hoteli ne mo-TciO postreči gostu vedno na novem krožniku, to delajo le * bolnišnicah na švedskem, ko plastično posodo po enkratni uporabi zavržejo. Enak način bi bil priporoč-*j-v za vse bolnišnice, tudi za naše, pa zaenkrat še ni izvedljiv. Tako je začela pogovor o za nas precej nenavadnem testiranju direktori-°a Zavoda za zdravstveno varstvo dr. Ana Krakerjeva. •Zanimalo nas pa je, kako cisto je hotelsko posodje. Moramo reči, da so vsi hoteli, kjer smo vzeli vzorce Posodja, pokazali za nase testiranje veliko razumevanja. £0 je prvi od pregledov, s katerimi bomo v bodoče sistematično nadzorovali čistost posodja. Na enak način borno pregledali posodo tudi Pri privatnih gostilničarjih. * tem prvim testiranjem srno hoteli določiti tudi nor-*Ue čistosti.« Umazanijo, to je ostanke brane, največkrat beljakovin, na krožnikih in skodelicah Pokaže rdeča razstopina — fuksin. šef higiensko kemijskega laboratorija pri zavodu Ur. ing. Tone Perdih je postopek z raztopino, ki so jo znašli Nordijci, izpopolnil. *Fuksin razlijemo po krožniku, ki ga testiramo, čez čas Pa odvečno razstopino splak-flcnio z vodo. če so na krožniku bile beljakovine ali škrob ali če je krožnik močno odrgnjen, razstopina pusti večje ali manjše lise.« Takšna kemijska preiska-ya pravzaprav le dopolnjuje bakteriološko preiskavo. Na ostankih beljakovine ali škroba se rade naselijo bakteriji', ki imajo še posebno Ugodne pogoje za razvoj, če Posoda stoji vlažna. Posebno nevarna za naselitev bak-tenj pa je močno obrabljena Posoda, ki lahko v svojih razah skriva prava gojišča za bakterije. Razstava krožnikov in skodelic na Zavodu *°s ni bila za rahločutne že-lodee, saj so bili vsi krožniki bolj ali manj zaznamova- ni z rdečim fuksinom. Seveda ni rečeno, da rahlo rožnat krožnik velja kot umazan, med njimi je bilo nekaj krepko rdeče obarvanih. Rezultate testiranja bodo sodelavci zavoda pokazali go-stincem. Test naj bi pomagal v prizadevanju za gostinsko neoporečnost gostinskih uslug. Pri testiranju hotelske po-sode glede na ostanke hrane, je dr. ing. Perdih raziskal tudi količino detergen-ta, ki ostane po pranju na posodi. Kemijski postopek je iznašel sam. Pri testiranju je postavil izhodišče, da na krožniku ne sme biti več de-tergenta kot v pitni vodi. Ugotovil je, da je večina krožnikov dobro splaknjena, le kakih 20 odstotkov posode je imelo več ostankov de-tergenta kot je dovoljeno. Direktorica zavoda je tudi povedala, da bodo odslej naprej hoteli lahko pri njih naročali preiskave o čistoči svojega posodja. Zavodova sanitarna inšpekcija pa bo soveda še naprej preverjala čistost gostinskih objektov in med drugim tudi posodja ter seveda ob odstopanjih od normativov — ukrepala. L. Mencinger Pogled na razstavljene krožnike, del posodja gorenjskih hotelov, na katerih je kemijski postopek odkril, da le niso tako čisti kot se sicer zdi. — Foto: F. Perdan »Levi< začenja vračati udarce Kaže, da revkjaviški dvoboj med izzivalcem Fischerjem in svetovnim prvakom Spasskim še zdaleč ni odločen Komaj dober teden dni nazaj je že vse kazalo, da bo islandski »dvoboj stoletja« kmalu končan. Ekstravagantni ameriški velemojster Robert Fischer je v osom partij trajajočem jurišu zbral kar 6,5 točk, njegov nasprotnik, branilec naslova svetovnega šahovskega prvaka Boris Spasski, pa samo 1,5 točke. Redki so bili opazovalci, ki jih izdatna prednost izzivalca ni premotila in so si drznili trditi, da ledeno hladni Rus Se ni potolčen. Predzadnje in zadnje kolo prve polovice spopada sta jim dala prav: Spasski se je »razjezil« ter v uraganskem slogu pregazi 1 nasprotnika, ki tudi dva dni pozneje, z belimi igurami, ni mogel več kakor remi. Bobbv sicer prepričljivo vodi, a to v borbi proti nasprotniku, kakršen je »jekleni Borja«, ne pomeni dosti. Zakaj? Poznavalci sovjetskega šam- piona pravijo, da po značaju leni Spasski potrebuje »injekcijo«, brez katere ne zna do kraja aktivirati skritih umskih sposobnosti. Udarci, ki bi devet desetin ostalih velemojstrov notranje štrli, so njega šole predramili. Podoben je spečemu levu aH — kot piše islandski dnevnik — dobrodušnemu boksarju, ki čaka, da bo par krepkih klofut v njem končno zbudilo bojaželjnost. Drugače si pač ne moremo razlagati nenadnega preobrata v veliki revkjaviški dvorani športov; celi seriji mlačnih, slabih predstav je namreč sledila demonstracija vrhunskega šaha, začinjena z nizom svežih kombinacij, ki so popolnoma onemogočile solidno zamišljene Fischerie-ve obrambne poskuse V 11. partiji je Spasski prekosi! samega sebe in dokazal, da mil v položajih, ko vnaprej pripravljeni načrti odpovedo in ko situacija terja sprotno improviziranje, nI para. Hkrati smo lahko videli, da je izrazito napadalnemu konceptu Američanovih iger moč najučinkoviteje kljubovati — z napadom. In kaj naj rečemo o Fi-scherju? Zebelj na glavo so zadeli tisti, ki menijo, da je trenutno bržkone najbolje pripravljen, najbriljantnejši šahist sveta. Zahvaljujoč fai tastičnemu spominu drži v glavi nešteto znanih in neznanih variant in ga ni moč presenetiti z nobenim naštu-diranim manevrom. Napak skoraj ne dela. Poleg tega je tudi »ustvarjalec«, saj rad demonstrira novosti, o ka-karšnih se doslej nikomur ni niti sanjalo. Malce negotov je le v zapletih, ki jih ne pozna, v zapletih, ki pa ustrezajo prirojeni intuitivnosti Spasskega. L G. Letošnji dopust sem nameraval preživeti v metro. poli gorenjskega turizma, na Bledu. Z Ježevko sva torej sklenila odpotovati na Bled. Ampak samo sklenila, kajti zakonski par iz Belgije, vnet občudovalec naših krajev, nama je iskreno odsvetoval počitnice ob idiličnem jezeru pod Alpami. Ja, čisto zares. Vas zanima, zakaj? Berite naprej in vse vam bo jasno. Gospod in gospa Gerva. in sta dopotovala v Slovenijo z namenom, da si nabereta novih moči in utrdita zdravje. Monsieu-ra Gervaina je namreč lani prizadel infarkt. Komaj je teel smrti. Rešili so ga, toda mož še zmeraj ne prenese srečanja s simboli inostranstva, ki mu hipoma zagrenijo življenje. Pomirjujoči sprehodi skozi blejske parke, vožnja v gondoli, izleti in sončenje so bili zato zanj pravi balzam. A žal je že tretji dan doživel šok; med popoldanskim potepanjem vzdolž obale sta, srečala grozljiv pogrebni sprevod. Spredaj so otroci nosili venec, sledit jim je lojtrski voz s črno prepleskano trugo, zadaj pa so stopali duhovnik in objokani žalujoči ostali. Gospoda Gerveina je pri* zor močno pretresel in tudi drugim mimoidočim procesija ni ravno dvignila razpoloženja. Menili so, da gredo domači turi. stični delavci v prikazovanju srednjeveških ljudskih navad in običajev vendarle ntalet predaleč. Mnogo jih je prastari obred pokopavanja mrličev opazovalo celo le drugič ali tretjič — dasi o njem ne piše v nobenem turističnem prospektu. K sre* či ne bodo nikdar zvedeli, da gre za čisto resno zadevo in da v krstah ležijo trupla iz mesa in kosti. Kakor sem pomtie slišal od domačinov, radovljiška občina ne premore niti enega zavo ia, ki bi se ukvarjal s p'emi-nulimi občani. Truge je sicer moč dobiti pri Obrt. nem podjetju Bled, medtem ko si s transportom pokojnikov nihče ne beli glave. Svojci so prisiljeni najemati konjske vprege, saj na Bledu ne poznajo avtomobilov-jurponov in mrliških vežic. Kljub negodovanju je dislej o.tato le pri načrtih. Naj živi turizem — da o mrtvecih sploh ne govorimo! Vaš Jei Popotnik V Gvineji, deželi, ki je daleč od nas in Georgetovvnu, njenem glavnem mestu, za katerega sicer ne zvemo pogosto v časnikih, se je začel sestanek neuvrščenih dežel na ravni zunanjih ministrov. Sodelujejo predstavniki okro. glo sedemdesetih neuvrščenih držav in je po tretji konferenci neuvrščenih v zambij-skem glavnem mestu največji zbor predstavnikov »tretjega sveta«. Delegati, med katerimi je tudi jugoslovanski zunanji minister Mirko Tepavac na čelu jugoslovanske delegacije, bodo skušali na najboljši možni način razrešiti nekatere vozle — in naloga vsekakor ne bo lahka. Dilem današnjega časa je veliko ln skoraj vse med njimi zadevajo tako ali drugače tudi neuvrščene. Opazovalci ne pričakujejo načelnih deklaracij in listin, ki bi zgolj z najširših možnih osnov obravnavala nerešena vprašanja današnjega sveta. Kolikor Je bilo za to potrebe, je bila ta opravljena že v Lu-sakl, v Georgetownu bodo na dnevnem redu zadeve drugačnega značaja. Predvsem naj bi predstavniki neuvrščenih skušali poiskati in oblikovati Neuvrščeni v Georgetovvnu odgovore na številna nerešena vprašanja tako, da bi bili le-tl manj ali skoraj nič načelni in kar se da konkretni. Tisto, kar bodo skušali doseči, bo predvsem neke vrste akcijski program, napotki za delo, kajti čas načelnih dogovarjanj je že minil. Sestanek v Georgetovvnu prihaja v času, ki mu vsi priznavajo znamenje popuščanja v mednarodnih odnosih in zbliževanja med tistimi, ki so dolga leta nepopustljivo vztrajali na različnih pozicijah. Neuvrščeni tak razvoj odnosov kajpak pozdravljajo, saj je dobrodošla in koristna sprememba, toda to nI edino, kar bi si želeli. Spoznanje, da so za tiste, ki stojijo ob strani ln so zgolj opazovalci razpleta, rezervirana vselej (ln zgodovina je v tem smislu bogata učiteljica) le mesta na stranskem tiru, je dovolj m o-čna vzpodbuda za aktivnejšo vlogo neuvrščenih. V nedavnih zelo uspešnih dialogih med veliko trojico v Pekingu in Moskvi je bilo rečenega in sklenjenega sicer veliko dobrega, toda izkušnje učijo, da je marsikak račun za take sklepe — pa čeprav nemara še tako dobro mišljene — prišel kasneje na naslov tistih, ki niso bili poleg, udeleženi. Torej gre za željo, porojeno iz potreb in spoznanj, biti prisoten pri reševanju vseh problemov, o katerih so po neki logiki doslej odločali samo veliki. Kako zagotoviti to prisotnost — pa ne zgolj z besedami in načeli, marveč s konkretno in uporabno akcijo — bo ena izmed prevladujočih tem na razgovorih v Georgetovvnu. Razen tega bodo predstavniki neuvrščenih razpravljali tudi o nekaterih bolj ali manj spornih zadevah znotraj svojega tabora. Od Lusake sicer ni minilo kdove koliko časa, toda vendarle dovolj, da se je medtem v razgibanem svetu, ki smo mu priča, zgodilo marsikaj, kar je spremenilo razmerja ne samo med velikimi, marveč tudi v taboru neuvrščenih. Kako uskladiti odnose, porojene iz teh sprememb in zagotoviti kolikor mogoče veliko enotnost, bo tudi ena izmed važ- nih nalog georgetovvnskega sestanka. Razen tega bodo seveda na dnevnem redu tudi razprave o neizogibnih spremljevalcih neurščenih ki so v veliki večini tudi nerazviti: namreč ekonomski problemi in problemi razvoja. Medtem ko bomo o rezultatih sestanka v daljni Gvajani podrobneje poročali prihodnjič, pa naj zaključimo to poročilo še z eno informacijo iz Georgetovvna: v petek bodo odkrili kipe uglclrlnih vodij gibanja neuvrščenih — predsednika Tita, Nehruja, Naserja in Nkrumaha. Ta spomenik vodjem neuvrščenih dežel sveta bo stal v osrednjem mestnem parku in bo veliko priznanje osebnostim, ki so s svojimi dejanji pomagale spreminjati podobo sveta na bolje. Medtem pa so i/. Kaira sporočili, da je umik sovjetskih vojaških strokovnjakov že končan — hkrati pa je prišla novica, da je dobil egiptovski predsednik Sadat povabilo, naj obišče Moskvo. Obenem s sporočilom, da bodo do septembra prihodnjega vleta ustanovili zvezo med Egiptom in Libijo, je to informacija, ki zaokroža podobo o trenutnem dogajanju na Bližnjem vzhodu. Srečanje Sa-dat-Brežnjcm bo, kadar bo do njega prišlo, gotovo izraz obojestranske želje in interesov. Sovjetsko-egiptovski odnosi so se namreč kljub vsem zunanjim izjavam, ki so zagotavljale nasprotno, vendarle nekoliko ohladili in bilo bi skoraj nemogoče pričakovati kaj drugega spričo Sadatove-ga sklepa, da morajo sovjetski strokovnjaki iz dežele. Kar zadeva sovjetske interese so malone na dlani: Sredozemlje in Bližnji vzhod imata slej ko prej pomembno vlogo v dolgočasnejših sovjetskih strateških ciljih in načrtih. Aktivnost sonca Zaradi velikanskih eksplozij na soncu so na zemlji nastale motnje na radijskih zvezah. Eksplozije na soiicu pred nekaj dnevi so trajale štiri ure in so bile najmočnejše v zadnjih osmih letih. Znanstveniki menijo, da ima velika aktiv-nost na soncu vpliv tudi na vreme pri nas. Vihar v Beogradu Veter, ki je pihal s hitrostjo 101 kilometer na uro, je med nedavnim neurjem v Beogradu med drugim podrl tudi 109 metrov visok stolp blizu beograjskega sejma. Na kvadratni meter je med to hudo uro, ki je bila te tretja v dveh tednih, padlo 15 litrov vode. Velika sabotaža Neznani atentatorji so nastavili eksploziv na štirih mestih ob naftnih zbiralnikih v triaški industrijski coni. Vnelo se je 85.000 ton surove nafte. Rezervoarji nafte so na začetku čezalpskega naftovoda Tal, ki sodi med najpomembnejše v Evropi in je dolg 460 km. Škodo cenijo na 9 milijard lir. Spet snemajo Sutjesko Spet so začeli po daljšem premoru snemati jugoslovanski velefilm Sutjeska. Pri snemanju prizora, ko partizani z ranjenci bredejo čez Sutjesko, se je lažje ponesrečil igralec Richard Burton, ki bo v filmu upodobil lik maršala Tita. Eksplozija v vodi je dvignila val, ki je igralca vrgel ob skalo. Ladja potonila V Jonskem morju blizu grške obale je potonila izraelska ladja, na kateri je bilo med 25-člansko posadko kar 20 Jugoslovanov. Na ladji je najprej izbruhnil požar, v katerem je izgubil življenje Jugoslovan Rado Bošković. Ostala posadka se je rešila. Jugoslavija v številkah Črna gora je naša najbolj redko naseljena republika, Kosovo pa ima največ prebivalcev na kvadratni kilometer. V Črni gori je 38 prebivalcev, na Kosmetu pa 114 prebivalcev na kvadratni kilometer. Poprečno živi v Jugoslaviji 80 prebivalcev na kvadratni kilometer. Ob lanskem popisu se je spet izkazalo, da živi v Jugoslaviji več žensk kot moških. To velja tudi za vsako republiko posebej, razen za Makedonijo in za Kosovo. Kolera se širi Ameriški center za kontrolo epidemij meni, da je širjenje kolere v Latinsko Ameriko nemogoče preprečiti. Kolero pričakujejo na ameriškem kontinentu čez nekaj mesecv, najbolj pa naj bi ta bolezen prizadele države ob Karibskem morju. Kolera se že dlje časa nezadržno širi od vzhoda proti zahodu. Živi biki Sloviti španski bikoborec Dominiauin je pred. lagal italijanskim turističnim delavcem blizu Barija naj konec septembra organizirajo več bi-koborb, na katerih pa bikov ne bi ubijali. Po italijanskem zakonu je namreč prepovedana vsaka javna prireditev, na kateri trpinčijo živali. Zupan Ver one pa je prepovedal tudi tako »humano« bikoborbo. Povodenj in suša Severni del Filipinov je zajela povodenj, v kateri je izgubilo življenje 427 ljudi. Materialna škoda je velika. Uničeno je tudi okoli 1000 kilometrov magistrale. Medtem ko je bil sever pod vodo, pa je južni del Filipinov zajela strahotna suša. Železniška nesreča V doslej največji železniški nesreči v zgodovini pakistanskih železnic je izgubilo življenje 64 ljudi, boje pa se, da je število žrtev še večje. Nesreča se je pripetila, ko je potniški vlak trčil na postaji v tovornega. Milijoni v mestih Leta 1970 je živelo 136 milijonov od 260 milijonov sovjetskih prebivalcev v mestih, medtem ko je leta 1959 živelo v mestih 100 milijonov ljudi. Leta 1970 je bilo v SZ 188 mest s 100.000 do 500.000 prebivalci, leta 1959 pa samo 123. Število mest z več kot pol milijona prebivalcev se je v tem obdobju zvišalo od 25 na 33. Slabše in močnejše cigarete Britanski kadilci bodo kmalu prebtali na zavojčkih ali cigarete vsebujejo velike, srednje ali majhne količine nikotina ali katrana. To je eden izmed predlogov v okviru akcije proti kajenju, ki že nekaj časa poteka v Veliki Britaniji. $ poskusi so namreč dokazali, da cigarete Z manj nikotina manj škodijo kadilčevemu zdravju in zatorej redkeje povzročajo raka na pljučih kot »močne« cigarete. Lisice varujejo črede Po dolgih raziskavah je sovjetskim znanstvenikom uspelo lisice spremeniti v domače živali' V letih udomačevanja se je povsem spremenila zunanja podoba lisice, hkrati pa tudi tipične lastnosti in temperament poskusnih živali. Li-sice so postale krotke in dobrodušne ter po pas' je zveste. Dobro so se obnesle kot varuhi čred. Kolera na Borneu Na dveh indonezijskih otokih Borneu in Južni Sumatri je letos v juniju izbruhnila kolera, ki je doslej terjala 96 življenj. Smrt zaradi gobe V mariborski bolnišnici je umrla 22-letna Alojzija Kegelj iz Crkvenjaka v občini Lenart. Jedla je pečene gobe podobne sivkam. Vsa pri' zadevanja, da bi jo rešili so bila zaman. Seme staro 4000 let Japonski arheologi so sporočili, da je vzklilo prgišče semen, ki so jih našli v okoli 4000 let stari grobnici. Ni še ugotovljeno, za katero rast. lino gre, verjetno pa bo nekakšno proso. Moderno mesto Poleti ni nad Tokiom sinje nebo, pač pa pogled kvišku preprečuje velemestna sopara, pomešana s sajami in industrijskim dimom. Temperatura v poletnem Tokiu je okoli 30 stopinj, na[bolj občutljivi poleg vročine trpe tudi zaradi smoga. Zato se ob koncu tedna prebivalci zakade v naravo. Vendar je tudi tu gneča: na peščinah se sonči okoli milijon ljudi, pa tudi v gorah ni bolje, saj se vsaj 30.000 planincev še ponoči odpravi na Fudžijama, da bi videli sončni vzhod v gorah. Lizbona brez toka V bl.Jni treh portugalskih mest je eksplodiralo 30 bomb, ki so jih neznanci podtaknili pod daljnovode, škoda je bila največji v Lizboni, ki je bila brez električne energije 24 ur. Starost ljudi Prebivalci dežel v razvoju žive v poprečju kakih deset let manj kot prebivalci razvitih dežel. V zadnjih desetih letih se je življenjska doba najbolj podaljšala v Čilu, Kolubiji in Venezueli. Najdlje žive Norvežani, poprečna starost je skoraj 78 let. i RADIO i Poročila poslušajte vsak dan ob 4.30, 5, 6, 7, », 9, lt (danes dopoldne), 11, 12, 13, 14, 15 (dogodki in odmevi), 17, 18, 19.30 (radijski dnevnik), 22, 23, 24; ob nedeljah pa ob 4.30, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 17, 19.3» (radijski dnevnik), 23 m 24. 12. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena komedija — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 S pihal. Oim orkestrom RTV Ljubija- »a---10.20 Pri vas doma — 12.10 Pojo naši operni pevci — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Po domače — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 S pe-»nnijo in besedo po Jugoslaviji — 15.40 Glasba Bachovih Sinov — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Michel Piasfcro — 17.10 Gremo v kino — 17.50 2 ansamblom Francija Pu-barja — 18.15 Dobimo se ob isti uri — 18.45 S knjižnega tr_* — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča — 20.00 V soboto zvečer — 21.20 Zabavna radijska igra: Strup, med in nič — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden DrugI program ».05 Uvodni akordi — 8.40 Sobota na valu 202 — 12.40 Panorama zvokov — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Dobre volje v novi teden — 16.05 Mozaik zabavnih zvokov — 16.40 Sobotni mozaik — 17.40 Poletna potepanja — 18.40 Od Popevke do popevke — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Sobotni zabavni akordi Tretji program 20.05 Zborovska pesem skozi stoletja — 20.30 Svet in mi — 20.40 Operni koncert — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Robert Schuman: Krersleria-na, op. 16 — 22.15 Okno r svet — 22.25 Po sledeh izročila — 2355 Iz slovenske poezije 13. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro — 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 Še pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 20.45 Na-$i poslušalci čestitajo in po-zdravljajo — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačinu* ansambli — 14.05 Melodije z velikimi zabavnimi orke- stri — 14.30 Humoreska tega tedna: Rojstni dan — 15.05 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 16.00 Radijska igra: Izbira je težka — 16.51 Glas. bena medigra — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Godala za lahko noč — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 8.05 Vedri zvoki za nedeljsko jutro — 8.40 Glasbeni mozaik — 9.35 Nedeljski sprehodi — 12.00 Opoldanski coc-ktail — 14.00 Panorama zvokov — 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 20.05 Športni dogodki dneva — 20.10 Večer ob lahki glasbi — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Glasbeni utrinki — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Iz stut. garskega glasbenega življenja — 2250 Soaatine in sonate slovenskih skladateljev — 23.55 Iz slovenske poezije 15. AVGUSTA 14. AVGUSTA 430 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 905 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Glasbena pravljica — 9.40 Z revijskim orkestrom Percy Faith — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Iz jugoslovanskih plesov — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 S tujimi pihalnimi godbami — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Ljudske pesmi sveta — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Melodije mojstrov lahke glasbe — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Leon Young — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Popevke in plesni ritmi — 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Maksa Kumra — 20.00 Stereofonski operni koncert — 21.30 Tipke in godala — 22.15 Za ljubitelje jaz-sa — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 S popevkami po svetu Drogi program 13.05 Panorama zvokov — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Melodije velikih mojstrov v novih priredbah — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Klavir v ritmu — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.40 Poletna potepanja — 18.40 Jazz na II. programu — 19.00 Kulturni mozaik — 19.05 Mozaik zabavnih zvokov — 19.40 Svetovna reportaža Tretli program 20.05 Boutique lahke glasbe — 20.30 Pota našega gospodarstva — 20.40 Lepe melodi-?e — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Lutnja in njen pevec — 22.15 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 22.30 Iz romantične vokalno-instrumen-talne glasbe — 23.55 Iz slovenske poezije 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Zorke-strom An dre Kostelantz — 9.40 Slovenske narodne — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Na. pevi in ritmi —12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi godci in ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Od melodije do melodije — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Ri-chard Strauss: sklepni prizor opere Salome — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Floyd Cramer — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 S pevko Ireno Ko-hont — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Janeza Jeršinovcas Plan. šarji — 20.00 Prodajalna melodij — 2030 Radijska igra: Doldni — 21.30 Lahka glasba — 22.15 Od popevke do popevke — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz glasbenih izpovedi Matije Bravničarja Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Z orkestrom Lalo Schifrin — 16.05 Gtasbeni bing-bang. — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.40 Poletna potepanja — 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Srečam je ob lahki glasbi - 21.00 V korak s časom — 21.10 Glasbene konture — 21.30 Dogodki dneva •— 21.40 Arije in monologi —■ 22.15 Ljudje med seboj — 22.25 Večeri pri slovenskih skladateljih: Vinko Globo kar — 23.55 Iz slovenske poezije 16. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniški pozdravi — 925 Popevke in zvoki iz studia 14 — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Odlomki iz slovenskih oper — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi - 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Skladatelji Glasbene matice in Novih Akordov — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Majhen recital klarinetista Valterja Petriča in oboista Matjaža Bajca iz Maribora — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Les Baxfer — 17.10 Poletno glasbeno popotovanje — 18.15 Igramo za vas — 18.45 Naš gost — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu — 21.10 Lepe melodije — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Z majhnimi zabavnimi ansambli — 16.05 Srečanja melodij — 16.40 Poletna potepanja — 18.40 Jazz za mlade — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Mladina sebi in vam — Tretji program 20.05 Slovenske ljudske pesmi — 20.30 Na mednarodnih križpotjih — 20.40 Melodije z velikimi orkestri — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Minute za pianistko Zorano Cotič — 22.00 J u les Masseoet: Don Kihot (odlomki) — 22.45 Glasbeni klasiki našega stoletja — 23.55 Iz slovenske poezije 17. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Z orkestrom Johnnv DougFas — 9.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Igor Stravinski: 2ar ptica — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Pesem iz mladih grl — 14.30 Z ansamblom Atija Sossa — 14.45 Mehurčki — 15.40 Poje sopra-nistka Fclicia VVeathers — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Oscar Peterson in Bu-ddy de Franco — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 13.15 Orgle v ritmu — 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.45 Naš podli, stek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča — 20.00 Četrtkov večer domačih pes. mi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Z naših baletnih odrov — 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah — 23.30 S popevkami po Evropi Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Otroci med seboj in med nami — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Levo, desno, naokrog — 16.05 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 17.40 Poletna potepanja —■ 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodi-je po pošti Tretji program 20.05 Glasbeni soirree — 21.00 Naš intervju — 21.10 Z orkestrom Savov — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Frederic Delius: Florida - simfonična suita — 22.15 Mednarodna radijska univerza — 22.30 Recital violinista Josefa Szige-tija — 23.55 Iz slovenske po. ezije H 18. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Počitniško popotovanje — 9.20 Melodije za prijetno razvedrilo — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Glasba z domačih gred — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Malt koncert za mladino — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljata 15.40 Ob lahki glasbi — 16.40 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Ge-orge Melachrino — 17.10 CU> vek in zdravje — 1720 Oper* ni koncert — 18.15 Signali — 18.50 Klavir v ritmu — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s Fanti treh dolin — 20.00 Pesmi in plesi drugih narodov — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 J: pred polnočjo Drugi program 8.05 Zvoki z orkestri Viero. slav Matušik — 8.40 Petek na valu 202 — 12.40 Panorama zvokov — 14.35 Glasbeni vari« ete — 15.35 Popevke slovenskih avtorjev — 16.05 Vodomet melodij — 16.40 Popoldne ob sprejemniku — 17.40 Poletna potepanja —- 18.40 Jazz na II. programu — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Priljubljene popevke Tretji program 20.05 Od premiere do premiere — 20.50 Vrtiljak lahkih not — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Z jugoslovanskih koncertnih odrov — 23.00 Mojstri baročnih dni — 23.55 Iz slovenske poezije Izdaja ln tiska CP »Go^ renjski tisk« Kranj, Ulica Moša Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupšč« ne. — Tek. račun pri SDK r Kranju 315 1 135 - Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava Hsta, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. - Naročnina: letna 60, polletna 30 din, cena za eno številko 70 par. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 % popusta Neplačanih oglasov ne objavljamo 12. AVGUSTA 17.50 Po domaČe z ansam-bom in vaško godbo Maksa Kumra, 18.15 Obzornik, 18.30 V Deželi klobukov — serijski barvni film, 18.55 Obisk v živalskem vrtu — serijski barvni film, 19.20 Mozaik, 19.25 Usodno nebo — 7 del, 18.50 Ciikcak, 20.00 TV dnevna k, 20.25 3-2-1, 20.35 Pesem poletja — posnetek. 21.35 Na poti k zvezdam — barvna oddaja, 22.00 Mpj prijatelj Tonv — serijski barvni film, 22.50 TV kažipot, 23.10 Poročila (RTV Ljubljana) 13. AVGUST/ 9.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 9.40 Pet minut po domače, 9.45 Kmetijski razgledi: Kako pravilno pripravimo silažo (RTV Ljubljana), 10.12 Kmetijska oddaja (RTV Beograd), 10.55 Mozaik, 11.00 Otroška matineja, 11.50 Mestece Pevton — serijski film, 12.40 TV kažipot, 16.30 Festival narodne glasbe o Ilidži — posnetek, 17.15 Za konec tedna, 17.45 Sinovi Katie Elder — ameriški barvni film, 19.40 Risanke, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.30 Ko nisem bil več vojak — nadaljevanka (RTV Beograd), 21.15 Slih in pesem (RTV Zagreb), 21.30 Športni pregled (JRT), 22.00 Poročila (RTV Ljubljana) 14. AVGUSTA 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik, 18.30 Kremcnčkovi — serijski barvni film, 18.55 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.00 Zdravo mladi (RTV Zagreb), 19.45 Risanka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 Lessing-Obra-dovič: Damon — drama TV Beograd, 21.30 Kulturne dia-gonaJe, 22.10 Poročila, 2215 Šahovski komentar (RTV Ljubljana) 15. AVGUSTA 17.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik, 18.30 M. Jezernik: Me- dvedov godrnjavček — 6. del, 18.50 Mozaik, 18.55 Gostje Slovenske popevke 72: Barry Ryan, 19.20 Kozara — oddaja iz cikla Karavana, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Voz na Dunaj — češki film, 21.55 Labodje jezero — 2. del sovjetskega barvnega filma, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) 16. AVGUSTA 16.25 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik, 18.30 Scbastijan in Mary Morgane — serijski barvni film, 18.55 Mozaik, 19.00 S kamero po svetu: Danska — 2. del, 19.30 Naši operni pevci: Rajko Koritnik, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 V. Brancati: Raf-faele — 1. del predstave SNG Trst, 21.30 Nova Gvineja — 1. oddaja iz serije Potovanja Tiborja Sekelja, 22.00 Poročila, 22.05 šahovski komentar (RTV Ljubljana) 17. AVGUSTA 15.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.15 Nogomet Sarajevo : Real (RTV Sarajevo), v odmoru ob 18.00 Obzornik, 19.00 Mozaik, 19.05 Carni svet živali — serijski barvni film, 19.30 Jugoslovanska mesta: Ceti-nje, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana), 20.25 Olimpijska bakla na poti v Miinchen — prenos (RTV Beograd), 20.53 3-2-1, 21.00 G. Neveux: Vidocq (Človek s sto imeni), 21.50 G. Gershvvin: Klavirski koncert, 22.20 Vohuni, agenti, vojaki: Na sledi Jeteči bombi, 22.55 Poročila (RTV Ljubljana) 18. AVGUSTA 16.25 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik, 18.30 Veseli tobogan, 19.00 Mestece Peyton — serijski film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Slavolok zmage — ameriški film, 22.35 Poročila, 22.40 Šahovski komentar (RTV Ljubljana) Ta teden na TV Nedelja, 13. avgusta, ob 17. 45: SINOVI KATIE ELDER — ameriški barvni film; režija Henry Hathaway; v glavnih vlogah: John Wayne, Dean Martin, Martha Hyer; Pri pogrebu svoje matere se zberejo štirje sinovi, ki jih je življenje razkropilo na vse strani. Zvedo, da je njihova mati umrla v revščini. Velika hiša in posestvo sta šla na boben, novi lastnik pa je postal bližnji sosed. Po različnih govoricah in znamenjih pa se jim zazdi, da je materina smrt in propad domačega posestva delo zločinskih namer pogoltnega soseda. Torek, 15. avgusta, ob 20.35: VOZ NA DUNAJ — češki film: režija Ka-rel Kachyna; Film izredno tenkočutno razčlenjuje duševnost ljudi, ki jih je vojna spremenila. Učinkovito je prikazal bedo in nemoč premagancev, ki jih pokaže kot ljudi. Takšno prikazovanje je lahko dvorezno in delikatno, vendar je Kachyna znal ubraniti pravo pot. Bistvo te tragedije pa se pokaže v zadnjem delu, ko partizani odkrijejo nemškega vojaka in kmetico. Občutek zmage, slepo sovraštvo in maščevanje v partizanih ubije človeško dostojanstvo, saj se pijani od zmage ne znajo obvladati. Petek, 18. avgusta, ob 20.35: SLAVOLOK ZMAGE — ameriški film; režija Levvis Jvliiestone; v glavnih vlogah: Charles Boyer, Ingrid Bergman, Charles Laughton; Slavolok zmage je eden najbolj znanih romanov Ericha Marie Remarquea, Režiser Mileston, ki je leta 1930 že posnel film Na zahodu nič novega po njegovem romanu, je tudi ta roman takoj prelil na filmski trak. Kranj CENTER 12. avgusta franc. barv. film VESELI LOV NA DIAMANTE ob 16., 18. in 20. uri, premiera italij. barv. filma ONEMOGOČITE INŠPEKTORJA STERLINGA ob 22. uri 13. avgusta amer. film STAN IN OLIO V DEŽELI SMEHA ob 10. uri, franc. barv. film VESELI LOV NA DIAMANTE ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer.-italijan. barv. CS filma SUPERDIA-BOLIK ARGOMAN ob 21. uri 14. avgusta italijan. barv. film ONEMOGOČITE INŠPEKTORJA STERLINGA ob 16., 18. in 20. uri 15. avgusta italijan. barv. film ONEMOGOČITE INŠPEKTORJA STERLINGA ob lć., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 12. avgusta italij. barv. CS film PIK AS — OPERACIJA PROTIOBVEŠČEVALNE ob 18. uri, angl. barv. CS film REBUS ob 20. uri 13. avgusta angl. barv. CS film REBUS ob 14. in 18. uri. italij. barv. CS film PIK AS — OPERACIJA PROTIOBVEŠČEVALNE ob 16. uri, premiera amer. filma VRV ZA NEDOLŽNEGA ob 20. uri 14. avgusta amer. film VRV ZA NEDOLŽNEGA ob 18. in 20. uri 15. avgusta amer. film STAN IN OLIO V DEŽELI SMEHA ob 18. in 20. uri Tržič 12. avgusta amer.-italijan. barv. CS film SUPERD1A-BOL1K ARGOMAN ob 18. in 20. uri 13. avgusta amer.-italijan. barv. CS film SUPERDIA-BOLIK ARGOMAN ob 15. in 17. uri, amer .-i talij, biarvni film POČIVAJ V MIRU ob 19. uri Kamnik DOM 12. avgusta premiera italij. barv. filma PREMIČNI CILJ ob 18. in 20. uri 13. avgusta amer. film STAN IN OLIO V DEŽELI SMEHA ob 15. ura, italij. barv. film PREMIČNI CILJ ob 17. in 19. uri 14. avgusta amer. film STAN IN OLIO V DEŽELI SMEHA ob 18. in 20. uri TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ V avgustu razprodaja konfekcije po znižanih cenah Krvavec 13. avgusta angl. barv. tilna KJE JE JACK? ob 17. in 19.30 Škofja Loka SORA 12. avgusta amer. barvni film NEKOČ NA DIVJEM ZAHODU ob 18. in 20. uri 13. avgusta amer. barvni film NEKOČ NA DIVJEM ZAHODU ob 18. in 20. uri 13. avgusta amer. barvni film ESKADRILA SMRTI ob 18. in 20. uri 14. avgusta amer. barvni film ESKADRILA SMRTI ob 19. uri i Železniki OBZORJE 1 12. avgusta amer. barvni film ESKADRILA SMRTI ob 20. uri 13. avgusta amer. barvni film NEKOČ NA DIVJEM ZAHODU ob 18. in 20. uri Bled 12. avgusta italij .-špansM barv. film DOLGI DNEVI MAŠČEVANJA ob 18. in 20.30 13. avgusta italij.-španski ban-, film DOLGI DNEVI MAŠČEVANJA ob 15., 18. jO 20.30 14. avgusta ameriški barv ni film SARTANA, TVOJA SMRT ob 18. in 20.30 15. avgusta ameriški barvni film SARTANA, TVOJA SMRT ob 18. in 20.30 Radovljica 12. avgusta franc. barv. film RAPHAEL ALI RAZVRATNIK ob 18. uri. amer. barV. film CATCH 22 ob Z0.""uri 13. avgusta franc.-italijan« barv. film ŽENA BANDIT ob 16. uri, amer. barv. film CATCH 22 ob 18. uri, franc. barv. film RAPHAEL ALi RAZVRATNIK ob 20. uri 15. avgusta amer. barmi film MACHO CALLAHAN ob 20. uri Jesenice RADIO 12. avgusta amer. barvni film ZADNJI NABOJ 13. avgusta amer. barvni film ZADNJI NABOJ 14. avgusta amer. barvni film VENEC POPKOV 15. avgusta amer. barvni film VENEC POPKOV Jesenice PLAVŽ 12. avgusta amer. barvni film VENEC POPKOV 13. avgusta amer. barvni film VENEC POPKOV 14. avgusta amer. barvni film ZADNJI NABOJ 15. avgusta amer. barvni film ZADNJI NABOJ Dovje Mojstrana * 12. avgusta franc.-italijan« barv. film MORA ZA MORILCE 13. avgusta italij. barv. CS film DO ZADNJE KAPLJE KRVI Kranjska gora 12. avgusta italij. barv. CS film DO ZADNJE KAPLJE KRVI 13. avgusta danski filfli RDEČI RUBIN Javornik DELAVSKI DOM 12. avgusta amer. barvni film AVTOšTOPARKA 13. avgusta franc.-italijan. barv. film MORA ZA MORILCE REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 1. OBNOVA, 7. VERIST, 13. KRONOS, 14. ODETEV, 15. NAREZ, 16. ODISEJA, 17. ONDI, 18. EMIL, 19. MAR, 20. LA-NOLIN, 23. REP, 26. MOTO, 27. ATOS, 31. ARAVAI.I, 33. ELITA, 34. TOR ERO, 35. OTOLOG, 36. OSTROG, 37. KAMERA IZŽREBANI REŠEVALCI Od 81 rešitev, ki so prispele v uredništvo, smo izžrebali naslednje reševalce: 1. nagrado (30 din) prejme Tatjana Trilar, Radovljica, Cankarjeva 15; 2. nagrado (20 din) Nataša Strniša, Kranj, Na-zorjeva H III; 3. nagrado (10 din) pa dobi Lojze Zabkar, Kropa 71. Nagrade vam bomo poslali po pošti. VODORAVNO: 1. delavec v tekstilni tovarni, 7. izrastek, *af iz česa izraste, 13. ranocelstvo, 15. stara lekarniška utež, rukanje jelena, 17. gora južno od Ljubljane, 18. prebivalec perike, Amerikanec, 21. jezik Bantu črncev, 22. Elza Budau, krajša oblika za circa, približno, okoli, tudi za cancer, |"aki 24. kratica za urednik, 26. Električna železnica, 27. krvo-™*na divja mačka, 29. redko moško ime, ime alkoholne pijače, y- drobiž v vzhodni Indiji, 36. del obraza, 37. spojina amoni-*a*a, 39. les, grmovje, rešcljike, 42. žica (pomanjševalno v Argonu), 43. sladek južni sadež. 1 1 ■i i a i 10 . 12 13 20 15 16 1» 19 . 21 7Z 23 M 1 : m 3?-- 39-- K-- ; 30 31 32 33 šE P 5 IS m 38 hO ' Trg revolucije 1, Kranj, z oznako Nagradna kri*anka. Nagrade: 1.: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. S||J?*£NJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je na stama arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in Oci^ n°stno-zgodovinska zbirka. V Galeriji v Mestni hiši je la razstava Fotogrupe ŠOLT — Ljubljana. V L jkiitj. ?aročni stavbi v Tavčarjevi ulici 43 je odprta stalna in3inska zbirka Narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem Si^Nška zbirka Slovenska žena v revoluciji, v galerijskih '^ov-'i1 Pa razstava n°vejŠe slovenske grafike, ki jo je po-a'a Moderna galerija v Ljubljani. Klnj.j^ešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v ^njjj v is» stavbi pa razstava del slikarja Saše Kumpa iz "'j ue,;»jskc in muzejske zbirke so odprte vsak dan od. 10. • ln od 17, do 19. ure. TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 4,50 din, korenček 3,70 din, slive 5,20 din, jabolka 6,50 din, pomaranče 6 din, limone 8,50 din, česen 9,50 din, čebula 4,80 din, stročji fižol 5 do 6,50 din, pesa 2,50 din, kaša 3,70 din, paradižnik 4 din, ajdova moka 6,30 din, koruzna moka 2,25 din, jajčka 0,70 do 0,80 din, surovo maslo 35 din, smetana 15,50 din, orehi 41,50 din, klobase 4,90 din, skuta 910 din, sladko zelje 1,80 dir, kislo zelje 3,60 din, paprika 5 do 6 din, krompir 1,75 din KRANJ Solata 5 din, špinača 6 din, korenček 3.50 din, slive 4 din, jabolka 5 din, pomaranče 6 din, limone 10 din, česen 8 din, čebula 3,80 din, kaša 4 do 5 din, breskve 6 din, paradižnik 4 din, žganje 18 do 20 din, med 20 din, hruške 9 do 10 din, ajdova moka 6 do 7 din, koruzna moka 4 din, jajčka 0,80 do 1 din, surovo maslo 24 din, smetana 14 din, orehi 39 din, klobase 7 do 8 din, skuta 8 din, sladko zelje 3,50 do 4 din, kislo zelje 4 din, lubenice 6 din, cvetača 5 din, paprika 3,50 do 4 din, krompir 1,80 do 2 din, grozdje 7 din, gobe 35 din TRŽIČ Solata 5 din, špinača 8 din, korenček 5 din, slive 6 din, jabolka 8 din, pomaranče 8 din, limone 12 din, česen 12 din, čebula 5 din, fižol 6 din, pesa 4 din, paradižnik 4 din, kumare 4 din, breskve 8 din, grozdje 9 din, ajdova moka 5 din, jajčka 0,85 din, surovo maslo 25 din, smetana 17 din, skuta 8 din, sladko zelje 4 din, cvetača 8 din, paprika 7 din, krompir 2 din, hruške 8 din, med 20 din UGANKARSKI PRIDE,KADAR PRIDE so se V KRANJU šegš Ferdinand in Kopriv-nik Tatjana, Gerič Tinče in Koclelja Alojzija, Bečan Jakob in Kemperl Ivanka, Bi-tenc Slavko in Sotlar Vesna, Siobodjanac Antun in Škofic Danijela V SKOFJI LOKI Jehart Alojz in Konjar Alenka, Čuk Jožef in Lovi-njak Jelka, Zaplotnik Anton in Ziherl Marija umrli so V KRANJU Jagodic Frančiška, roj. 1913, Skaberne Bogomila, roj. 1889, Mlinar Valentin, roj. 1903, Žerjav Ludvik, roj. 1896, Fajan Janez, roj. 1900, Burger Mihael, roj. 1889, Stojkovič (ž), roj. 1972, Fink Stanislava, roj. 1933 V SKOFJI LOKI Logonder Marija, roj. V TRŽIČU Vidovič Franjo, roj. Lcderer Frančiška, roj. Mlinar Valentin, roj. Florjančič Ana, roj. 1937 1908 1939, 1884, 1903, Rešitev skandinavske nagradne križanke K, OP, J, RAJKO, OBRATOVANJE, AREAL, SČASOMA OAS, NADREALIZEM, SRNE, JURE, BONN, CERU MEN, CONA, VSIP, PORAZI, SAVIN, SKK, DAJALEC K, INGOTI, KRMA, AKE, O, NALIV, KOLIKA, PTA ISO, OMEN, SPIS, OR, OJE, MASON, AGK, LEPRA IVI, KNEFTRA, ANAA, OKIT, ADMIRAL, MARMELA DE, NAOKOLI, Iž, JOJ, ENAJST, NEN, NA, ENE OTRE, ANICA IZŽREBANI REŠEVALCI Prejeli smo 478 rešitev. Izžrebani so bili naslednji reševalci: 1. nagrado (200 din) dobi Andrej Perne, Kranj, Mlakarjeva 24; 2.-3. (100 din) dobita Pavla Grabner, Kranj, Cesta 1. maja 18 in Franjo Golež, Kranj, Planina 30; 4.—10. nagrado (po 50 din) pa bodo prejeli: Boštjan Trilar, Radovljica, Cankarjeva 15; Tine Toman, Podnart, Ovsiše; Andrej Perne, Kranj, Mlakarjeva 24; Darja Friškovec, Kranj, Pintarjeva 24; Milka Lebar, žabnica, Sp. Bitnje 15: Cirila Cuderman, Ljubljanska banka, podružnica Kranj; Diana Rugale, Kranj, Kidričeva 3. Nagrade vam bomo poslali po pošti. loterija Poročilo o žrebanju srečk 32. kola, ki je bilo 10. 9. 1972 Srečke so zadele končnicami din 90 20 140 50 5310 200 25850 500 80870 2.000 294030 10.000 503280 10.000 51 20 91 30 881 50 87931 500 600h01 10.000 673651 150.020 2 10 06532 510 91802 510 324932 10.010 469822 10.010 537642 10.010 13 20 003 50 433 100 23113 1.020 70773 500 129293 10.000 742593 10.000 74 20 314 50 23724 2.000 27594 1.0(30 548094 10.000 5 10 01755 510 96385 1.010 105225 10.010 291275 10.010 96 20 3306 200 7846 300 18316 500 71716 1.000 364556 10.000 77 30 87 40 22857 2.000 81937 500 435597 10.000 8 10 .15728 1.010 28878 510 076518 10.010 79 20 059 100 9«) 19 300 41339 2.000 4687'; 520 527569 10.000 701469 10.000 (10. zapis) V prejšnjem pogovoru o Jezerjanih smo se zamislili ob nagrobni plošči iz belega marmorja, ki je vzidana v staro cerkev sv. Ožboita. Pozornost nam je vzbudil vklesan napis, da tu počiva gospa Barbara Fuchs s svojimi šestimi otroki... STARI FUŽINAR Se ne tako davno je bila vodna sila eden glavnih pogojev za lociranje raznih manufaktur in industrij. Posebno na Gorenjskem imamo celo vrsto primerov, ko je hitro tekoča voda s primerno strmim padcem odločila, kje naj se naselijo železarji, fužinarji in kovači. Imenujmo le Kropo, Kamno gorico, Savo, Javor-nik, Bohinj, Belo pod Storžičem, Železnike, Tržič in — Kokro. Skoro na meji med nekdanjo Koroško in Kranjsko — danes je tu meja med Jezerskim in Kokro — stoji še danes zaselek, ki je nastal pred dobrim poldrugim stoletjem ob takratni, sicer dosti skromni, industrijski napravi, ob Fuchsovi fužini. Od tod kraju še danes ime — Fužine ob Kokri (hišna štev. 75). Fužine v Kokri so le kakih sto metrov oddaljene od nekdanje deželne meje ki zato kar nehote vzbujajo vtis nekakšnih vrat iz ene deželo v drugo. Na vsako stran ceste stoji še danes dvoje kar mogočnih poslopij. Očitno so bile v stavbi na vzhodni plati ceste fužine, na levi (na zahodni strani) pa pisarne, stanovanja in skladišča. Drugih stavb, ki so sodile k vsakemu takemu obratu, ni več. Najbrž so bile izdelane iz minljivega lesa. Izdelovali pa so v teh fužinah paličasto železo in le- meže za oranje, pozneje tudi pločevino. Življenje kokr-ških fužin pa ni bilo dolgotrajno. Za začetek postavimo leto 1785, ko je dobil Jožef Ignacij Fuchs koncesije za postavitev fužin v Kokri. Z delom pa so kokrške fužine prenehale že v drugi polovi-ci 19. stoletja. Sprva so bile še v rokah naslednikov prvotnega lastnika, ob koncu pa so postale last češkega grofa Lamežana. Morda ne bo napak povedati še, da so imele fužine ob svojem začetku le eno ognjišče in dvoje kladiv; 1. 1840, ob svojem višku, pa že štiri ognjišča, štiri večja in več manjših kladiv (norcev). Sprva je bilo zaposlenih le nekaj delavcev kovačev in og-njiščarjev), ob svojem najvišjem vzponu pa so fužine dajale kruha kar osemdesetim ljudem. To pa je za majhen kraj v ozki, neobljudeni soteski že kar precej! No, vse to je bilo le povod, da povemo, kdo je bil soprog nesrečne Barbare s šestimi otroki, ki je umrla 26. avgusta 1814. Bil je to začetnik kokrških fužin Jožef Ignacij Fuchs, ki je prej služboval kot uradnik gospostva in železarne Hage-nek pri Železni Kapli. Bil pa je tudi zakupnik gospostva Paternion na Koroškem in seveda tudi tamkajšnjih fužin. Tu velja, bolj mimogrede omeniti, da je v Paterni-onu služboval Jurij Prešeren, brat našega prvega poeta. Pri Juriju je nekaj časa živela tudi Mina Prešernova iz Vrbe, pesnikova mati. Na litoželeznem križu, spravljenem v notranjščini stare cerkve sv. Ožboita — povedal sem že, da je cerkvica zdaj bolj muzejsko urejena — preberemo, da je Jožef Ignacij Fuchs, veleposestnik in lastnik železarskih kovač-nic na Sp. Jezerskem in v Zg. Kokri umrl 1. 1836. Njegove naslednike pa niso več pokopavali na pokopališču pri stari cerkvici sv. Ožboita, pač pa imajo svoj mavzolej na pokopališču pri novem, spodnjem Sv. Ožboltu. Od 1. 1855 (ali pa že preje?) so Jezer j ane pokopavali že pri novi farni cerkvi. BREZ ŽLAHTNE PATINE Rekel sem že v enem prejšnjih zapisov, kako se je moral stari sv. Ož-bolt podati v dolino, bliže k svoji čredi. Natihoma pa le mislim, da je za to selitev dal idejo kak župnik . gorjancem, kakršni so Jezerja-ni, vsi dobri hodci in lovci, v mladih letih pa pastirji in gorolezci, pač ni moglo biti prenaporno, priti do lepe stare cerkvice na bregu, deset minut nad dolino? Zdaj imajo Jezerjam resda veliko, svetlo novo cerkev — a brez one žlahtne patine, ki so jo polne stare božje hiše. (Patina — aerugo nobilis — zelena barvna prevleka na bronovini; nastane zaradi vpliva vlažnosti iz zraka na kovino). V prenesenem pomenu pa pravimo, da imajo svojo patino tudi stare stavbe, spomeniki, listine, pohištvo, slike ki podobno. No, za izjemno uboge freske, ki jih je na stene nove cerkve naslikal v letu 1925 neki Peter Markovič iz Rožeka na Koroškem, pač ne bomo mogli nikoli reči, da imajo kakršnokoli patino — pač pa le praznoto ... In če je bil v oltarju stare cerkve dragocen poznogotski leseni kip sv. Ožboita, je v oltarju nove cerkve le svet-nikova podoba, dar ljubljanskega škofa Rozmana Jezer-janom. C. Z. »Nak, ne damo se! Pripravili bomo veselico in pika! so le neka] nedelj modrovali prebivalci Podboršta, ko so morali obiskovati razne gasilske in turistične prireditve po sosednjih vaseh. Samo kdo naj pripravi kaj takega? V naselju, po pravici povedano, ie celo desetletje ni bilo aktivno nobeno društvo ali organizacija. Pravzaprav obstoja, čeprav bolj na papirju kot zares, le gasilsko društvo. Vrlim Podborščanom tako ni preostalo drugega kot da pripravo slovesnosti in velike vrtne veselice zaupajo gasilcem. Ampak kje dobiti povod za proslavo? Gasilske obleke so v desetih letih te dodobra preminile, novega gasilskega kombija ni bilo od nikoder in tudi Z novo motorno brizgalno se niso mogli pohvaliti.^ »Koliko časa pa je preteklo od dne, ko nam je ogenj upepelil gasilski dom?« je šinilo v glavo nekdanjemu (in sedanjemu) predsedniku društva, Blatnikovemu Francetu. »Deset let!« so zatulili skoraj hkrati vsi na-^ vzoči. »Krasno! Torej naredimo proslavo ob desetletnici pogoretja gasilskega doma!« niso mogli Podborščani skriti navdušenja nad genialno zamislijo. Od tistega dne se je v PodborŠtu govorilo samo ie o bližnji proslavi in veselici. Dolina daleč naokrog je bila oblepljena s pisanimi tepaki in že dober teden prej sta vhod v vas stražila dva visoka mlaja z napisom »Dobrodošli!«. Plesišče so vrti organizatorji posadili ob temelje nekdanjega gasilskega doma. VESELICA Izrazit jezerski kmečki dom — Krnlčarjeva domačija (Zg. Jezersko it. 104) pri starem Sv. Ožboltu. Hiša je ie krita z macesnovlmi skodlami, ograja stopnišča je lepo Izrezljana, zidali le le spodnji del. — Foto: F. Perdan V Z veliko nestrpnostjo so v Podborštu dočakali »dan »Sla bo pijača, šla,« so modrovali možaki v prekrasnem vročem nedeljskem dopoldnevu. »Če se pa ptie> se tudi je!« so sklepali in obilo poskrbeli za oboje. Po pravici povedano so bili v Podborštu malce razočarani te nad vlado na občini. Občinski možje so bih namreč tisto nedeljo zasedeni do kraja. Župan je sklenil udeležiti se slovesnega prevzema gasilskega avtontfr bila na Mehki dobravi, ostali veljaki pa so si med seboj razdelili tombolo in prevzem nove motorne brizgatne v Bistrici, »Dan drvarjev« na Planini in volitev »Mtss slamnatih vdov« na Starem bregu. Dosegljiv je bil le predsednik krajevne skupnosti Tiha dolina. »Mislim, da je današnji dan, ko poteka deset let odkar je rdeči petelin požrl naš gasilski dom, izrednega pomena,« so iz zvočnika zadonele besede Franca Blatnika. »Zbrali smo se, da ta jubilej proslavimo in PraV vsem želim prijetno dobrodošlico in obilo zabave!« Po slovesni proslavi se je staro in mlado zgnetlo ob plesišče. Priznani pop ansambel »The kampl boys« je spustil v svoje instrumente prve vate elektrike. Možje in žene zrelih let so se zdrznili in odskoči [• Takega živalskega rjovenja prav zares še niso slišali-Pa mladina! Nezaslišano! »Kakšna moda? Kakšen ples-" so modrovati starejši Podborščani. Njihovi Ijubi^ otroci so se namreč že po nekaj plesih »ujeli« in staršem n očeh padali v trans, rinili skupaj in se zvijali na vs mogoče načine. V mraku se je »nemorala« ob splošnem zgražani1* vseh še podvojila. Prišli so celo pobje iz sosednjih vas-In kot se za pravo veselico spodobi, se je že v mra začel prvi »petelinji« boj, kasneje pa pravcati pretep^ »Mir! Mir!« je pozival razgrajače Blatnikov France ie hip kasneje dobil steklenico v glavo, ki mu je Pri . tela iz nedoločene smeri ter ga vrgla čez rhikrmor* Zaradi kratkega stika, ki je nastal ob predsednikove elegantnem padcu je »crknila« tudi elektrika. Veseii . je bilo konec. Ves naslednji teden so nekateri ^rav buške, drugi pa že mislili na veliko veselico prihod leto.. > J. Govekar OB TISOČLETNICI Poklic: žerjavovodkhija Francka Kunšič Piše dr. Pavle Blaznik (7) Vodilni nameščenci so ime-ti v pomoč vrsto nižjih organov, že v 13. stol. omenjajo viri sodina, ki se je v srednjem veku udeleževal sodnih °bravnav in bil eksekutivni ?rgan, ki je od obsojencev jzterjeval globe in nad njimi ■ŠVrševal tudi telesne kazni. * novem veku sta opravljali JHižbo sodina dve osebi, ki Sla jima skopnele določene stare kompetence in so jima zaupane bolj ali manj jjolžnosti nekakega služitelja selškega sodišča. — Loško Sospostvo je bilo razdeljeno na urade, v novem veku imenovane župe. Obseg uradov Je bil zelo različen. Na čelu Vrada je stal župan, ki ga Je Postavljal oskrbnik iz vrst Podložnikov. župani so bili n£kaki upravni in gospodarji zaupniki gospostva; skrbeli da M so za redno odvajanje j Jatev in opravljanje tlake, a plačilo so uživali hubo jfcrunt), ki je bila oproščena lako dajatev kot tlake. — Iz £°*darJi, ki jih srečamo sa-v uradih z večjimi gozdni površinami. — Lovsko .""bo so opravljali posebni jpci in sicer vsi gruntarji iz , v'na- Pevenčani -so morali Žalovati tudi dri lovu s sokoli, ki so jih gojili ^domačih tleh, največ v • 0|ianski dolini. Pevenčane kofOSpostvo uP°rablJalo tudi °l biriče; oskrbniku so po- str_gau Pri zasledovanju in <*zenju zločincev, sicer so Uvm°rali biti na voljo tudi jat ]U Pri izterjevanju da-uaev- ~ Tu pa tam naletimo li Podložnike, ki so opraviš' ribiško službo. Po po-u.?.1 so oskrbovali grajsko kan'0 z ribami, še zlasti, Qar se je mudil škof na lo- škem ozemlju. Sicer je pa gospostvo že v srednjem veku pazilo, da so lovili ribe le tisti, ki so bili do tega upravičeni. — Vsi podložniki, ki so opravljali posamezne go-spoščinske službe, so uživali določene olajšave pri obveznostih do gospoda. V naravnem središču loškega gospostva se je pod Kran-cljem zgodaj začela razvijati škofja Loka, ki se je od vsega začetka ločila od naselij na sosednjem kmetskem podeželju. Pri tem je šlo' za povsem novo naselje, za katero so pa najstarejši viri uporabljali isto ime kot za sosednjo Staro Loko, t. j. Loka. Za vas Loka se je do 1291 začelo uveljavljati ime Stara Loka; že zgodaj pa srečamo v virih tudi oznako Fara, kar se je obdržalo skozi stoletja do danes. Stara Loka kot sedež pražupnije pa je ohranila staro poimenovanje; zato so ondotno župnijo skozi stoletja označevali kot loško. Zaradi enakega poimenovanja ni vedno jasno, na katero naselje meri oznaka. Najstarejše listinsko ime Lon. ca, ki se nedvomno nanaša na Škofjo Loko, datira iz ča. sa 1192-1197. Označbi Loka se začne sčasoma pridruževati tudi dodatek, ki kaže na lastnika gospostva. Tako srečamo v urbarju iz 1501 ime Pischolfflagk, medtem ko najdemo v romarskih virih že od druge polovice 13. stol. dalje slovenski izraz škofja Loka, kar dokazuje, da je bilo to ime tedaj krepko v rabi. Iz virov torej ni mogoče razbrati, v katerih letih se je začel razvijati zametek Škofje Loke, kjer se je podobno kot v drugih mestih že od Kranjski plesalci ^ gostovanju v Franciji s°lklorna skupina industrije Sava Kranj e bo udeležila 15. mednarodnega festivala v Confonleusu pri Bordeauxu ti ^triJ fo,klorne skupine in-trtek Sava s° minuI1 če" Dot; *Jutra.i krenili na dolgo ki i ci,J Posebnega avtobusa Iti weva*a kranjske plesalce okte# ,ke> P°vce Savskega *ttr a ter tamburaški orke- ii rnlca iz Re,cč prl ftvnw L°ki, je mestece Con- Wh b,l7u B°rde auxa, Do,° °* U- do 21- »vgusta W'naJstič zapored velik Hcx,r(>(,nl festival folklore, V ha- . lovrstna prireditev i hi*** Kranjčani so edi-' ^sIovanski predstavni ^'11, doletela pa jih jc tudi čast, da bodo sodelovali v programu otvoritvene slovesnosti, ki mu navadno prisostvujejo mnogi najvišji predstavniki francoskih oblasti. Nastop v družbi svetovno-znanih mojstrov folklore je za naše fante in dekleta seveda izredno priznanje, ki so si ga prislužili s prek 200 uspešnimi nastopi doma, s številnimi gostovanji v Italiji, Avstriji in Franciji (La Ciotat) ter z lanskoletnim drugim mestom na tekmovanju v Gorici I. G. vsega začetka naseljeval sloj obrtnikov in trgovcev. Upoštevajoč, da je vse do 12. stol. na slovenskem ozemlju prevladovalo naturalno gospodarstvo, spričo katerega je bila zamenjava blaga malo pomembna in je bila obrtna dejavnost stranski poklic kmetskega prebivalstva, ne bomo pogrešili, če sodimo, da je škofja Loka mogla prav zaživeti šele v času, ko je denarno gospodarstvo vse bolj izpodrivalo naturalnega. Vsekakor pomeni konec 12. in začetek 13. stol. čas, ko je Skofja Loka doživela prvi večji vzpon. Sicer pogreša, mo vse do srede 13. stol. podatkov o prebivalstvu Škofje Loke, vendar moremo iz kasnejših virov sklepati, da so se tod mimo domačinov naseljevali tudi tujci. Talni načrt mesta kaže, da se jc naselbina sistematično razvijala kot tržišče, ki je bilo postavljeno na dve terasi. Iz virov je razvidno, da staro mestno jedro ni nastalo vse hkrati. Najstarejši del predstavlja Plac, ki se je razvil na zgornji terasi. Tod so se hiše stiskale k vznožju hriba in se nizale v sklenjeni vrsti ob močno razširjeni cesti, s čimer je naselje pridobilo obsežen tržni prostor, na katerem se je mogel promet neovirano razmahniti. Da so mogli ob tržišču postaviti čimveč hiš, so bile le-tem dodeljene ozke parcele, ki so segale dokaj globoko. Tako so imeli prebivalci možnost, da so odmaknjeno od same. ga tržišča postavili za stanovanjskimi poslopji po potrebi tudi gospodarske objekte in gojili vrtove. Ob izhodu s tržišča se je cesta zožila na obe strani — bolj izrazito na spodnji strani, dokaj občut-no pa tudi v južni . poljanski smeri, kjer se je trg zaključil ob še danes močno navzven pomaknjeni Žigo-novi hiši in ob Kroni, kjer so ob prezidavi tik pred zadnjo vojno podrli stari tržni zaključek. — Mlajšega postanka je niže, na spodnji terasi ležeče, Placu vzporedni Lontrk, kakor kaže značilno ime Novi trg, na katerega na. letimo v virih od konca 14. stol. dalje. Na obeh straneh Novega trga so se razvile sklenjeno postavljena poslopja, ki so jim pripadale bolj ali manj ozke parcele, kjer je bilo mogoče urediti poslopja in po potrebi tudi vrtove. Naselbina pod Zgornjim stolpom se 1248 prvič omenja kot trg, le malo pozneje (1274) jo vir označuje kot mesto. Močno neustaljeno terminologijo tedanjega časa dokazuje označba iz 1274, po kateri je bila škofja Loka dcTežna obeh poimenovanj hkrati V železarni Jesenice so v zadnjih nekaj letih zaposlili precej žensk na delovnih mestih, ki so nekdaj veljala za izrazito moška delovna me-sta. Pravijo, da toliko žerja-vovodkinj, kolikor jih imajo danes, niso imeli še nikoli. Po opravljenem trimesečnem tečaju so se zaposlile v obratih. In vendarle so jim kot ženskam nudili nekaj ugodnosti: zaposlili so jih v tistih obratih, kjer ni toliko ropota, prahu ali vročine. »Ja,« pravi Francka iz Zgornjih Gorij, ki je že 24 let zaposlena v Železarni Jesenice in že 6 let opravlja poklic žerjavovodkin je, »ja, tam zunaj, izven železarne, me kar malo čudno pogledajo, če povem, kaj sem po poklicu.« »In kaj jim odgovorite?« »Da je to poklic kot vsak drug. Morda le bolj naporen in odgovoren.« »Kakšna pa mora biti dobra žerjavovodkin j a?« »Spretna, prisebna, mirna. In vedno dovolj spočita, predvsem pa mirnih živcev.« »Ste vi mirnih živcev?« »Vedno ne. Ko me kličejo zdaj s te, zdaj one strani, vpijejo in vsem se tako mudi, se ujezim. Bi se pa morali že oni spodaj sporazumeti.« »Ste večkrat jezni na one spodaj ?« »Ne. Včasih. Sicer pa jih razumem. Ko prepiri in trenutna jeza mine se spet razumemo tako kot prej.« »Ste že kdaj napravili kak-šno napako?« Ne, nisem. Le v mene bi enkrat kmalu treščil tovor pod žerjavom, ki ga je upravljala neka druga žerjavovod-kinja. Za las je šlo.« »Pravijo, da ste ena najboljših žerjavovodkinj v Železarni?« »No, to pa že ni res. So še druge, pri nas, v elektrodnem obratu so še tri, ki so prav tako dobre, če ne še boljše.« »Ko gledate z vašega i ion skega žerjava dol, ali kdaj pomislite, kaj vse bi se uteg nilo zgoditi, ko bi nenadoma pritisnili na napačno ročico?« »Ne. Sploh nimam časa. Vem le, da moram nenehno paziti. Nekoč sem le s prisebnostjo rešila sodelavke, ko se je tovor odpel in treščil na tla. če ga ne bi pravi čas premaknila, bi padel nanje.« »Francka, koliko zaslužite?« »V elektrodnem smo plača, ne od norme, od tega, koliko naredimo, je odvisna naša plača. Okoli 1.300 dinarjev mesečno dobim.« »Ste zadovoljni?« »Sem. Z delom še posebno, ne bi menjala. Pred šestimi leti sem sicer nekoliko nerodno in boječe, a vendar z veseljem prvič splezala tja gor ne žerjav.« D. Sedej BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽIČ sprejme v delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom poslovodjo v poslovalnici BPT Tržič Pogoji za zasedbo delovnega mesta so naslednji: — ustrezna strokovna izobrazba in praksa, — sposobnost in veselje za delo v trgovski stroki, — prednost imajo kandidati iz območja Tržiča. Osebni dohodki po dogovoru. Prijave pošljite na naslov Kadrovsko družbeni agk tor, BPT Tržič, v roku 15 dni od dneva objave. ♦CRzdravnik ?: I Stari recepti po starem in novem Ajdov zavitek Potrebujemo: pol kg ajdove moke, 2 jajci, sol, četrt litra vrele vode, 20 dekagramov skute, 5 dkg sladkorja ln rum. Ajdovo moko poparimo kot za žgance. Masi dodamo eno jajce in sol ter umesimo testo. Maso »tre-semo na pomokan prt, Jo razvaljamo na centimeter debelo, obložimo z nadevom in zavijemo. Zavitek damo v pekač in pečemo približno eno uro. Nadev zamešamo Iz skute, enega jajca in sladkorja, dodamo pa tudi nekaj kapljic ruma. I. G. škofja Loka Bezgove jagode Bezeg je zelo stara rastlina, saj je bilo najdeno seme celo med izkopaninami iz kamene dobe, kar kaže na to, da so ga verjetno že takrat uporabljali kot zdravilo. Bezgov grm ali drevo najdemo na vrtovih, na kmečkih dvoriščih in gozdnih obronkih. Cveti v juniju, plodovi pa dozorevajo septembra. V ljudskem zdravilstvu se uporabljajo bezgovi cvetovi, njegove korenine, lubje, listje in jagode. Bezgovo cvetje se navadno uporablja za čaj, listje za opekline. Jagode vsebujejo kislino, precej vitamina C in B. V bezgovi jagodi je okoli 80 odstotkov vode, 5 odstotkov sladkorja in 1 odstotek organskih kislin. Uživanje svežih bezgovih jagod ni priporočljivo. Jagode se hitro začno kvariti, zato jih je treba takoj po obiranju predelati. Večkrat jih posušimo, predelamo jih v sok ali pa skuhamo marmelado, žele ali sirup. Pri predelavi je treba odstraniti vse nezrele jagode, ker vsebujejo nekatere škodljive sestavine. Posušene bezgove jagode uporabljamo kot zdravilo za hudo drisko. Sok iz prekuhanih jagod pa menda blaži bolečine pri ishiasu. Se malo pa bo naš prvošolec zakoračil čez šolski prag. Za ta najpomembnejši' jesenski dogodek mu pripravimo primerno garderobo. Tako za deklice kot za dečke so pravšne tople dolge hlače in krajši ali daljši jopiči živahnih barv in veselih vzorcev Žeja V vročih dneh neprestano iščemo v hladilniku ali shrambi hladne pijače, da bi se odžejali. Pri tem pa je do. bro vedeti, da najbolj ledene pijače nikoli ne odžejajo tako dobro kot srednje tople ali srednje mrzle. Najbolj se boste odžejali, če v mineralno vodo stisnete nekaj limone, vendar brez sladkorja. Tudi ohlajen, malo sladkan čaj, imenitno pogasi žejo, po. sebno še, če mu dodamo limono. Ne boste verjeli, toda nekateri poleti pijejo topel čaj, ki menda bolj odžeja kakor kozarec ledene pijače. Za K/AV/AV ▲ Avgipl in september za marsikoga pomenita Šele začetek počitnic. Lc počitniška garderoba jc manj poletno pisana in lahko. Nepogrešljive so dolge hlače, športna bluza in jopica, pa tudi krilo, nagubano seveda in mujica tia za navadno r.ulce hladncj?« avgutto-tsfce lc se: H*nbr»kc drl kot nalašč ŽIVILA posebno žejne, če jim je res do tega, da se odžejajo in jim ni toliko do tekočine, zdravniki priporočajo kozarec mrzle vode z nekaj soli. V vročem popoldnevu boste gostom postregli z ledeno kavo. Kuhano kavo bolj malo sladkamo, ohladimo in postavimo v hladilnik. Odjšavimo jo še prej z vanilijo. Ponudi, mo jo v kozarcih okrašenih s stepeno smetano. Lahko pa dodaste še malo ruma, konjaka ali viskija. Alkoholnih pijač pa se poleti raje izogibajte, saj ga organizem poleti posebno slabo prenaša in razen tega hitreje zleze v glavo kot pozimi, če že ne moremo brez alkohola, se raje omejimo na mešanje s Čajem, kavo sokovi, itd. Odraslim in otrokom bo namesto vode ali soka v vročini pri jal kozarec ohlajenega jogurta, ki ga lahko tndi zmešate z raznim sadjem kot so maline, ribez, mu dodaste med, sadni sok ali limono in sladkor. In kako ohladiti pijačo brez hladilnika? V zelo malo vode, ki smo ji dodali pest soli namočimo prtič. Z njim svijemo steklenico pijače in pazimo, da se prtiček ne osuši prehitro. Zdravljenje inhalacij- ske alergije Inhalacijsko alergijo jc težko zdraviti, ker ne moremo popolnoma odstraniti niti hišnega prahu, še manj raznovrstno posteljnino in plesen. Lažje je na primer s perjem, ker ga lahko odstranimo popolnoma iz stanovanja in zamenjamo s sintetičnim materialom, ki Je danes dokaj poceni, pelodu, stebelnicam in raznim travam pa se Je težko izogniti. Koristna Je sprememba bivališča, tako da Je na primer čas cvetenja v starem in novem bivališču različen. Tako se da izogniti vdihavanju cvetnega peioda, ki ga Je v času cvetenja ogromno v zraku. Alergični otrok, ki je občutljiv na določe no ali razno cvetje se m1' mora izogibati. V takem primeru mdra iz stanovanja tudi okrasno cvetje. Ureditev okolja je 23 astmatičnega otroka zelo važna. Okolje moramo najprej prilagoditi njegovi bolezni. Pri tem pa morajo pomagati zdravnik t nasveti, patronažna sestra in pa socialni delavec Stare hiše in vlažna stanovanja so pogosta mesta za razvoj plesni Socialni delavec lahko skupaj 3 patronažno sestro odločilno pomaga, tako da 86 stanovanje uredi, popravi ali celo zamenja, če ~ie otrokova bolezen težja 1° se težje zdravi. Prah, Je nadloga vseh industrijskih mest, zato je zamenjava stanovanja v s** mem mestu pravzaprav brez pomena. Količino hišnega prahu pa se f!* zmanjšati, če stanovanje redno vsak dan pospravljamo in čistimo najbolj« s sesalnikom. dr. Voitah Erjavec j DRUZINSK' IPOMENKI j k% A ZiVil—A KRANJ PONOVNO OBJAVLJA PROSTO DELOVNO MESTO vodje skladišč Pogoji: visokokvalificiran trgovsi.i delavec z najmanj 7-letnimi delovnimi izkušnjami ali kvalificiran trgovski delavec z delovnimi izkušnjami v skladiščih. SPREJME več oseb za delo v knjigovodstvu Pogoji: dokončana srednja šola. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe najkasneje "O 25. avgusta 1972 upravi podjetja. Prejšnji ponedeljek je bila kranjska tržnica dobro založena in tudi kupcev ni manjkalo. Veliko je bilo zlasti breskev, sliv, paradižnika in paprik. Kupci pa so se gotovo razveselili zmernejših cen, saj so branjevci ponujali kilogram sadja ali zelenjave tudi nekaj dinarjev ceneje kot prejšnji teden. Paprika je veljala 4 do 5 dinarjev, slive so prodajali po 5 dinarjev, sirot ji fižol po 5 dinarjev, solato 4 do 6 dinarjev za kilogram itd. Visoko ceno so obdržale še hruške, ki so jih prodajali tudi po 10 dinarjev za kilogram in grozdje, za katerega je bilo treba odšteti od 8 do 10 dinarjev za kilogram. Na tržnici je bilo v ponedeljek tudi nekaj gob in sicer so jurčki, nič kaf lepi, veljali 15 dinarjev, lisičke pa 8 dinarjev kilogram. Dovolj je bilo tudi cvetja, zato so nageljni dokaj poceni, in sicer jih prodajajo po dinar, gladiolc pa dvakrat do trikrat dražje. — Foto. F. Perdan Tekr&'ovan e tn ktor stov v Vodicah V ponedeljek in torek bo v Vodicah nad Ljubljano veliko tekmovanje traktoristov, ki ga organizira mestni odbor Ljudske tehnike Ljubljana, pokrovitelj tega svojevrstnega prikaza kmetijske mehanizacije pa je predsednik ljubljanske mestne skupščine inž. Miha Koša k. V vodicah se bodo pomerili poklicni traktoristi, traktoristi-kmot-je in pionirji. Po končanem tekmovanju bo velika zabava, na kateri bo igral trio Franca Flereta. -jk Savski gasilci bodo praznovali Galisci industrijskega gasilskega društva v tovarni Sava so dobili nov gasilni top. Skupaj z gasilskim društvom breg ob Savi, občinsko gasilsko zvezo in zavodom za požarno varnost v Kranju bodo jutri na Bregu pripravili gasilsko vajo in demonstrirali gasilski top, nato pa bo veselica. Delovanje gasilskega topa ne zanima samo bližnjih gasilcev; ogledali si ga bodo tudi gasilci iz drugih krajev, saj je to prvi gasilski top na Gorenjskem. I. Petrič Osnovna šola DAVORIN JENKO CERKLJE razpisuje naslednja prosta delovna mesta: NA CENTRALNI ŠOLI učitelja za razredni pouk za nedoločen čas; tajnico šole za določen čas (od 5. 9. do 20. 12. 1972); NA PODRUŽNICI V ZALOGU 2 učiteljev za razredni pouk za nedoločen čas; na voljo je družinsko stanovanje, zaželen je zakonski par; NA PODRUŽNICI ŠENTURSKA GORA 2 učiteljev za razredni pouk za nedoločen čas; stanovanje na voljo; Nastop službe na zgoraj navedenih mestih je 1. september. VVZ CERKLJE 2 vzgojiteljic Nastop službe je 1. januarja 1973. Prošnje sprejema svet osnovne šole Davorin Jenko Cerklje na Gorenjskem. Razpis velja 15 dni po objavi. Razstava in prodaja POHIŠTVA na gorenjskem sejmu v savskem logu od 4. do 15. avgusta 5% popust i izplačila dostava p^dit do lOOOO din ,, * 20% pologom GLAS * 18. STRAN SOBOTA — 12. avgusta 191* Komisija za urejanje delovnih razmerij pri Veleželeznini MERKUR KRANJ razglaša naslednja prosta delovna mesta za poslovalnico Globus in Merkur v Kranju: 1. več prodajalcev ali prodajalk Pogoj: KV trgovski delavci z najmanj 2 leti prakse; 2. 3 blagajničark Pogoj: KV trgovske delavke ali končana dveletna administrativna šola z najmanj dveletno prakso v blagajniškem poslovanju; 3. 4 skladiščnih delavcev 4. 3 čistilk Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Prošnje z navedbo dosedanjega dela naslovite na Merkur, veleželeznina Kranj, komisija za urejanje delovnih razmerij, Kranj, Koroška cesta 1, do 19. avgusta 1972. Več denarja, bolj razgibana dejavnost Medobčinsko društvo telesnih invalidov za Gorenjsko deluje že več let. Konec preteklega leta pa so po dolgih pripravah ustanovili podružnico v Skofji Loki. Nekaj o delu škofjeloške podružnice je povedal njen predsednik in sedaj vodja športne sekcije Sandi Bartol j. »Kakšen je namen društva ln katere so glavne naloge podružnic?« »Društvo telesnih invalidov je bilo ustanovljeno, da bi pomagalo delovnim in drugim telesnim invalidom pri poklicni rehabilitaciji, pomagalo reševati socialne probleme, ki često nastajajo prav zaradi invalidnosti, se zavzemalo za večje varstvo pri delu in skrbelo za rekreacijo invalidov. Važna naloga pa je tudi seznanjanje članov z novimi predpisi v zvezi z invalidskim in pokojninskim zavarovanjem, skratka, s pravicami delovnih invalidov.« Koliko članov Ima podružnica? »Trenutno je včlanjenih v podružnici drušitva telesnih invalidov v Skofji Loki 140 invalidov. V načrtu pa imemo akcijo s katero želimo pridobiti še več invalidov, ki so zaposleni. Pri tem se bomo povezali z vodstvi podjatij in osnovnimi organizacijami sindikata.« »Kje dobite sredstva za dejavnost podružnice?« »Nekaj denarja smo dobili od članarine, nekaj nam ga je ob ustanovitvi nakazalo Medobčinsko društvo telesnih invalidov za Gorenjsko, 1000 dinarjev pa smo dobili občinske dotacije. Tako smo zbrali okoli 3000 dinarjev. Za dejavnost podružnice je to še premalo. Spomladi smo namreč za člane pripravili v sodelovanju z Medobčinskim društvom izlet na Primorsko. Junija je bilo v Skofji Loki športno srečanje gorenjskih invalidov. Pomerili smo se v kegljanju in šahu. Pripravili bi še več podobnih prireditev, saj marsikateremu invalidu že veliko pomeni srečanje s sebi enakimi, a je denarja zmanjkalo. Zato smo. predlagali, da bi deloval kolektivi, ki imajo zaposlen« invalide, prispevali v blaga]' no podružnice vsaj po nakaJ, s to takov.« »In načrti?« »Delovni invalidi se bom" vključili v prireditev ob praznovanju 1000-letnice Loke. Pripravili bomo tekm<* vanja v šahu, kegljanju, P*| vanju in streljanju. Prireditev bo 21. marca prihodnj^ leto ob svetovnem dnevu ■ lesnih invalidov. Se letos P*! nameravamo člane podiužnh ce odpeljati na daljši iz'cj po Sloveniji, v športu pa s^ bomo pomerili z invalidi *[ Koroške.« L. Bogataj j Uspešno delo žirovski h planincev Čeprav letošne poletje planincem ni preveč naklonjeno, so vseeno planinske postojanke dobro zasedene že nekaj mesecev. Gore obiskujejo posamezniki ali skupine. In nekaj takih skupin v slovenske gore je letos šlo že tudi iz Žirov. Izlete je pripravilo domače planinsko društvo, vodili pa so jih izkušeni planinci. Sploh lahko rečemo, da so žirovski planincj v zadnjem času zelo aktivni. O tem pri- ča tudi močno povečanje Što vila članov v letošnjem lefj*l V društvo se je vključi"] veliko mladih, kar zagoj^ lja, da bo delo društva E ko še bolj uspešno. žirovski planinci s0,v svojem področju ozn aH markacijami tudi vse-.**" ki vodijo do zanimivih iz'c niških točk. Njihova Selg namreč, da bi vzpet!*,. žirov v prihodnji še <-č ljubite^] okolici privabile Obiščite nas na Gorenjskem sejmu v Kranju - hala A in v prodajalni pohištva, Titov trg 5 5 ° 0 popust - prodaja na kredit z 20 °/0 pologom brez porokov C* km bolnišnica za ginekologijo IN porodništvo Kranj potrebuje dve polkvalificirani kuharici za nedoločen čas Poskusna doba je tri mesece. Ponudbe pošljite na upravo bolnišnice do 26. avgusta 1972. ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD KRANJ razpisuje delovno mesto pospeševalca v kmetijstvu Pogoji: diplomirani inženir agronomije s 5-letno prakso v kmetijstvu. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. }*arkic katarina zdelava copat ^ Gorenjskem sejmu v ]i?nJu vam nudi bogato j*DlI-o moških, ženskih in PeH°lkih copat ter orto* askih copat po ugodnih lenah PRIPOROČA SE MARKIC KATARINA Bečanova 1, Tržič. JftOJEKTIVNO JODJETJE K R A N J (STA JLA w ^otičnlk) izdeluje nacrte za stanovanjske hise in vse vrste ostalih gradenj fe**ivP? mednarodnem d0 ,tJskem sejmu od 4. «. avgusta v hali a »kiji * Posebnim sejem-i«^. Popustom nudimo Nn0vJ5.nio8ke CevlJe P° UVeJ8i modi. STANKO, modno <£stv9. Kranj, Parti-^ a cesta 5. iskra 4.8.do15.8. v času sejma Iskrini izdelki po izrednem popustu Iskrin razstavni paviljon je v hali A gorenjski sejem kranj-savski log ^8302636 mali oglasi POZOR! ŽREBANJE • POZOR! ŽREBANJE # POZOR! ŽREBAN $&tt€t nalivno pero — pisalo za slehernega šolarja zSe/rci šolskim nalivnim peresom je pisanja prijetno Milijoni šolarjev ga imajo. Teh prednosti nima nobeno drugo šolsko nalivno pero: sinhroniziran dovod črnila — nobenega packanja rezervni tank — rezervno črnilo zadošča še za precej strani prijemne cone — prsti ne zdrsijo na pero vložki za črnilo — nobenega odprtega črnila nezlomljiva — zaradi umetne snovi nnakrolon« Ta tehnični dosežek morate videti. Obiščite naš razstavni prostor na Gorenjskem sejmu v Kranju od 4. do 15. avgusta. Lahko ste srečni dobitnik GEHA šolskega nalivnega peresa, če se udeležite žrebanja. Zato izrežite ta oglas, ga dajte v kuverto, vpišite ime, priimek in naslov ter odpošljite do 14. avgusta 1972 na zastopstvo inozemskih firm 61001 Ljubljana, Moše Pijadeja 27 ali oddajte na Gorenjskem sejmu v našem paviljonu hala A. Žrebanje bo 15. 8. ob 16. uri na sejmu. POZOR! ŽREBANJE • POZOR! ŽREBANJE • POZOR! ŽREBAN Razpisna komisija pri upravnem organu SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA razpisuje na podlagi 34. člena pravilnika o samoupravljanju, notranji organizaciji in medsebojnih delovnih razmerjih prosto delovntf mesto i referenta za kontrolo obrti Kandidat mora imeti srednjo šolsko izobrazbo ustrezne smeri in dve leti delovnih izkušenj. Osebni dohodek bo določen v skladu s pravilnikom o delitvi sredstev upravnega organa skupščine občine Radovljica. Pismene ponudbe z overovljenim prepisom o šolski izobrazbi, z življenjepisom, potrdilom o dosedanjih zaposlitvah in potrdilom o nekaznovanju je treba poslati na naslov: Razpisna komisija pri upravnem organu skupščine občine Radovljica, v roku 15 dni od dneva objave. PRODAM Zelo ugodno prodam DNEVNO SOBO. Ogled vsak dan od 17. ure dalje. Brezar, Ulica 1. avgusta 11, Kranj 4074 Prodam JARČKE. Okroglo 24 pri Naklem 4112 Prodam sobno kosovno POHIŠTVO in POSODO -vse novo. Senčar Jože, Kranj, Sorlijeva 37 4113 Poceni prodam novo kopalno KAD. Kalan, Zasavska cesta 9, Kranj 4114 Prodam vzidi j iv, desni, nerjaveč kombiniran ŠTEDILNIK. Naklo 121 4115 Prodam stoječo OTAVO. Debeljak Francka, Stražiška 8, Kranj 4116 Prodam ŠTEDILNIK goran na trdo gorivo. Kranj, Cesta na Klanec 34 4117 Prodam 20 cementnih VE-RE.I in GRUŠT za stanovanjsko hišo. Hotemaže 5, Preddvor 4118 Prodam šest let starega KONJA, sposobnega za vsa dela. Staretova 8, Čirče — Kranj 4119 Prodam dve leti stare, težke KOKOŠI, primerne za zakol. Naklo 100 4120 Prodam nekaj GRADBENEGA LESA. Lahovče 14, Cerklje 4121 Ugodno prodam motorno vprežno KOSILNICO, skoraj nov 16-colskj GUMI VOZ. Poženi k 14, Cerklje na Gorenjskem 4122 Prodam BETONSKI MIZ ŠALEC z dvigalom (starejši tip), DESKE, PUNTE in BANKINE za opaže. Vele-sovo 42, Cerklje 4123 Prodam KRAVO po izbiri. Britof 47, Kranj 4124 Prodam dobro ohranjen levoročni čevljarski STROJ. Naslov v oglasnem oddelku 4125 Ugodno prodam nov centrifugalna SOKOVNIK in rabljen športni OTROŠKI VOZIČEK. Cerklje 66 4126 Prodam avtomatski nemški VALILNIK. Ponudbe poslati pod »ugodno« na podružnico Škofja Loka 4127 Prodam dve KRAVI s teleti. Rozman Matevž, Sp. Duplje 72 4128 Prodam lažji dvobrazdni TRAKTORSKI PLUG, vprež-ni KULTIVATOR in HERA-KLIT. Zg. Bitnje 67 4129 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE, 1000-litrski pločevinasti SOD za gnojnico in gnojnično ČRPALKO. Jeraj Janez, Vodice 73 4130 Prodam GAJBICE. Posavec 19 a, Podnart 4131 Prodam KRAVO, do1 ro mlokarico tik pred telitvijo. Zadraga 17, Duplje 4132 Prodam osem mesecev brejo KRAVO. Breg 15, Preddvor "133 Prodam globok italijanski OTROŠKI VOZIČEK. Dolenc, Zevnikova 5, Orehek Prodam skoraj novo k0* žolno DVIGALO. Šavs Pe«»' Preddvor 83 Ugodno prodam glob°, OTROŠKI VOZIČEK za dvor čke in železno sobno na drva. Orchar Peter, doslje 135/d, Kranj 4138 Prodam TRAKTOR^0 SNOPOVEZALKO. Likozafi Jezerska cesta 71, Kranj 4lJ' Prodam 1 ha OTAV& Kranjska cesta 33, Šenčur. , 41" Prodam KRAVO, ki bo 1 • kratkem teletila, smrekov' j DESKE colarice in PW^[' nekaj stavbnega LESA, J# no motorni OBRAČALNIK' . G RABLJE. Rozman, Lanccg 40 pri Radovljici *" Poceni prodam eljkt^1'1' j ŠTEDILNIK na štiri p'0^. in polovični na drva, o&a pj, t lo rabljena. Drolc, Mci*^ jade 6, Kranj Prodam dvodelno "T,, I OMARO. Kranj, Cankarg 10 i/, Prodam KABINO za tr» tor zetor in GUMI VOZ. SJ^j nja vas 4, Golnik ' Prodam 80 kg tež*p PRAŠIČA. Pšata 9, Cerklje y 41/ Prodam do 100 kg teflgj PRAŠIČA. Lahovče 15 **' u Prodam dva PRAŠIČA■] | rejo. češnjevek 5, Cerklje Prodam stoječo a&»j& DETELJO. Dvor je 42 *' Prodam stoječo D TA .( Češn jevek 14 , ^ Prodam macesnove ifl ---------------- M rove PLOHE. Pšata 2, JJ kije ..j Prodam dva PRAŠIČA, ', ka po 80 kg. Pšata 12, CKj" 25 Prodam DESKE wty Cešnjevek 28, Cerklje * Cf Prodam eno leto sta j ^ BIKA. Lahovče 43 „e Prodam od 45 do 50 kg U ke PRAŠIČE. Srednja vas j ^ Šenčur 'j po Prodam gradbeno , j, 2x2 m. Poni kvar, Vtocjl ; 46, Skofja Loka . ^ jt,, Poceni prodam rab$ ^ kompletne trodelne V** J- tr„ NIČE. Tomažin Matilda, jj <■ kova ulica 2, Kranj J . Prodam 600 kg težiko ^ y VO mešano simentalko-j, ^ jo 8 mesecev. Puša-vcc- j Voglje 61 ToJ' J>q Prodam kovinsko 3 Id LO za pletilni stroj »rC|U , Žura, Gradnikova U* jlj Prodam pet mesecev s KOBILO, dve motorni ■ stihi 0.80 in AV 30, KOSILNICO BCS, |*j M GUMI VOZ, BRANO *JJ vo in pet zasteklenih * nih OKEN 160x128^: hinc Rudolf, gostilna., J ^ nek, Gorenjska cesta 41 \-. sce P 1 91 Prodam TELEVIZIJO. Je. jeb Franc, Delavska cesta 13, *ranj Prodam več VEZANIH OKEN 120x120, enokriimiih * roto okovjem, elemente za barake in MOPED tomos na dve prestavi. Naslov v oglas, aem oddelku. Prodam KONJA. Strahinj «. Naklo Prodam KRAVO po izbiri. Bukovščica 7, Selca nad šk. Loko. Ugodno prodam dobro ohranjeno KUHINJSKO SPRAVO. Bled, Jermanka 2. Kupim OTROŠKI SEDEŽ *a v avto. Plevel, Dvor je 5, Cerklje 4079 Kupim 6 do 8 let starega KONJA, vajenega kmečkega jkJa. Komar Jože, Mcvkuš 29' Zg. Gorje 4140 Kupim TRAKTORSKI 12-Kl-'PALNIK za krompir. Vi-*®ko H Šenčur 4JJ41 Kupim rabljeno KMEČKO tč (kamin) s hermetičnimi 'rati. Naslov v oglasnem oddelku 41+2 Kupim ZEMLJO v okolici franja-Cerklje. Hašaj Jože, Lahovče 3. Cerklie .prodam FIAT 750, letnik ff®. PTevel, Dvorje 5, Cer-*m 4081 * godno prodam nov, ne-rc"'striran avto AMI 8, bele catve. Vešter 40, Škofja Loka prodam 1,5-tonski TOVOR-ty FIAT v dobrem stanju, ^stilna Mangart Bled 4091 jte*r°dam karamboliran FIAT , u- Tarlikar Franc, Sr. Do-°r£va 2, Kropa 4144' J^odam FIAT 750, letnik p»! Drnlovka 11, Kranj l9(SqVdam FIAT 75°' letnlk j>." • Lončar Jože, Cesta na SOftnec 28, Kranj 4146' Prodam FIAT 850 sport šib*« AQ _i- ______:__ g^Pe 69 ali zamenjam za hrt tT3 z doplačilom. Peter-Kropa 6 41H7 j- 0 tlelihi prodam karambo an FIAT. Motor generalno ^Pravljen. Janez Turk, Svet-EJ 1L Medvode 4148 »J^am motorje: JAVVO Iv'bJLCH i=n S«S in PONY tr;'RHS. Bcrnik, Mestni s L Skofja Loka 4149 ^?r°dam FIAT 750 v zelo KrS m' stanJu. Zupan Vinko-, 22"utOVa ^- Kranj, rele fon J6 4150 &Otovdani dobro ohranien EXPRES. Voglje 40 Hm 4151 f,'f^'^'am dobro ohranjen Z\r, '3R colibrv T-12. Darko ■ nr- Vog]jc 9 4152 j)-, r°tlam AVTO 1100 R. !ct-|j 1968, Radovljica, Ljub-K? «53 prodam sprednji in druge dele za Cerklie 66 4155 GARAŽO na Zlatem polju (XXXI. divizija) vzamem v najem. Naslov v oglasnem oddelku 4156 Prodam celo dobro ohranjeno SIMCO 1301, letnik 1969. Ogled vsak dan od 16. do 19. ure. Rozman, Staneta Žagarja 23, Kranj, telefon 22-179 4194 Prodam FIAT 1300, letnik 1970, prevoženih 44.000 km. Šenčur, štefetova 24 4195 Prodam novo JAVVO 175 sport. Turšič, Kidričeva 18, Kranj 4196 Ugodno prodam dobro ohranjeno PRIKOLICO za osebni avto (tovorna), veliko 120 x 160 x 30. Cena po do«ro-voru. Ogled popoldne na naslovu: Torkar Jože, Podhom 64, Zg. Gorje 4197 Prodam FIAT 750, letnik 1970. Adergas 24, Cerklje 4198 Prodam VOLKSVVAGEN, letnik 1965. Smledniška cesta 23, Kranj Prodam VOLKSVVAGEN •kombi kasonar, letnik l'9o4 ali zamenjam za novejši fiat 750. Silvo Izda, Savska 5, Ja-voraik, Jesenice 4200 fbceni prodam NOVE GUME za VVV 165SR15 (6 kosov) kleber radia!, MEGLEN-rumene in bele, holgen in ostale dele za VV3 (»radkape«), AVTORA. grunding (3 vat. dolžine, MAGNETOFON, 220-12 V Naslov v oealsnera KE ( 12 V) 1600 DIO 12 V) in 9 od de Mati dveh otrok nujno išče opremljeno SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Plača visoko najemnino. Naslov v oglasnem oddelku 4017 lSčem večjo SOBO ali dve manjši v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 4013 Fant in dekle iščeta ne-opremfjano STANOVANJE v Skofji Loki ali bližnji okolici. Ostarelim irr osami jeni m nudita pomoč v delu po obojestransken* dogovo-ru. Pbmidbe poslati ped 'Podružnica Sk. Loka* 40119 Mlajšima« upokojencema takoji oddam dvosobno STANOVANJE, za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem odtfdku 4138 Na stanovanje sprejmemo ŽENSKO, po možnosti z veseljem do vrtat Pušavec Stanislav, Smledniška n, , Č'r-čc, Kranj 4159 Kupim ENOSOBNO STANOVANJE ali GARSONJERO v Kranju ali bližnji okolici. Ponudi)« posla*i pod! »Bon« 419 IŠČEM SOBO (lahko neopremljeno), po možnost s posebnim vhodom in gara/o. Ponudbe poslati pod »plačam dobro« 4 Ml fščem SOBO in KUHINJ® v Radovljici, Lescah ali oke-lici. Novak, pošta Radovljica 4142 STANOVANJE nudim upokojenki, lahko sta tudi dve ali zakonski par, če bi pazi i a oziroma delala družbo starej. ši ženski. Ostalo po dogovo. ru. Oglasite se vsako dopoldne, lahko tudi po telefonu 85-284. Jezeršek Jože, Bodov. Ije M, škofja Loka 4201 Iščem SOBO v Skofji Lok: ali bližnji okolici. Plačam do 300 din. Ponudbe poslati na podružnico Glasa v šk. Loko pod »300» 4002 M zaposli jvr Sprejmem AVTOKLEPAR-JA ali FANTA za priučitev. Hafner Slavko, Rupa 38, Kranj 4098 FRIZERSKO VAJENKO sprejmem takoj. Jana Eržen, Češnjica, Železniki 4100 INSTRUIRAM nemščino in matematiko za osnovno* šolo, poklicno- šolo in nižje razjede srednjih šol. Ponudbe poslati pod »ugodno« 4163 Iščem STROJEPISKO, ki bi prepisala krajšo povest. Doma sem delovne popoldneve od 15. do 17. ure. Naslov v oglasnem oddelku 4164 Iščem ŠOFERJE s svojim Jfežjim avtomobilom (kombi) la razvoz oranžade v popoldanskem' času. Klarijšek Vili, sodovičarsfvo, Brezje na Gorenjskem 4165 Sprejmem samostojnega delavca za napeljavo centralne kurjave. Prednost imajo vojaščine prosti. Maček Andrej, Šenčur, Mlakarjeva 66 4203 POSESTI Ugodno prodam nedograjeno HIŠO na lepem kraju v Tupaličah. Naslov v oglasnem oddelku 4166 Prodani manjšo KMETIJO v Hotemažah. Hotemaže 5 4167 Prodam pol HIŠE. Vseljiva takoj,. Ponudbe poslati na podružnico pod »Šk. Loka« 4168 Kupim novejšo ENOSTA-NOVANJSKO HIŠO v Kranju. Plačilo v gotovini. Ra-dikovič, Ljubljana, Titova cesta 251/A ali na telefon G61-341-230 4169 Prodam STAREJŠO HIŠO s kopalnico, sad'nim vrtom, garažo in delavnico (4x5'm), vseljivo takoj. Hribar Franc, Sp. Bela 10, Preddvor nem v veži, Mestni trg 3, škofja Loka ali na upravi podjetja telefon 21456 4171 Obveščamo cenjene goste, da bo GOSTILNA »REKAR« OREHEK zaprta od 16. do 30: avgusta 1972 4172 OPRAVLJAM VSA AVTO-KLEPARSKA DELA. ŠKOFfC Marjan, Jezerska cesta 15, Kranj 4173 ROLETE, lesene, plastične in žaluzije, kakor tudi naročila za PARKET sprejema zastopnik ŠPILER, Gradni-keva 9, Radovljica, telefon 064-75-610. Pišite, pridem na dom - 3497 KERN STANKO, MODNO ČEVLJARSTVO, KRANJ, Partizanska 5, obvešča cenjene stranke, da bo delavnica zaradi dopusta zaprta od 14. avgusta db 4. septembra 1972 4170 DIMNIKARSKO PODJETJE KRANJ, Župančičeva uf. 4,. obvešča vse stranke z območja Skupščine občine Škofja Loka, da sprejemamo naročila za dimnikarske storitve v nabiralniku, montira- Kdo mi proti nagradi po» sodi asimil PLOŠČE za ita* lijanski, nemški in francoski jezik? Sporočite v pritličje, Stara cesta 13, Kranj 4174 prireditve »VANDROVCI«, narodno zabavni ansambel ameriških Slovencev iz CLEVELANDA, vas bo v soboto, 12. avgusta 1972, od 20. ure dalje zabaval na veliki VRTNI VESE-LICI ob kulturnem domu v PREDOSLJAR Prireditev Bo ob vsakem vremenu. Pridite in preživite z nami nepozaben sobotni večer 409 LETNI BIFE ob Z3/LJL SKEM JEZERU vabi na Zli. BAVO s PLESOM v sobota in nedeljo*. Igrajo obakrat »TURISTI«. Vabljeni! 420*1 Cenjene goste obveščam, da bo gostilna GABER s Hrastju zaradi dopusta ZA PRTA od srede, 16. avgusta do petka, 25. avgusta. Juharrt Mari, Central Kranj Gostišče GAMSOV RAJ priredi v nedeljo, 13. avgust« VELIKO VRTNO VESELICO. Postreženi boste z jedrni na žaru. Igrajo VESELI TEL Govcf. x*m' Zahvala Ob smrti naše drage mame, stare mame in prababic Alojzije Polja nec /.ahvaljiijemo dr. Novaku in dr, Lubeju za njihovo zdravniško pomoč ob njeni bolezni, zahvaljujemo se gospodu župniku ter vsem sosedom, znancem in prijate! jem-, ki so ji poklooBI ttHlto cvetja in jo spremili na njeni zadnji poti k počitku-. žalujoči: sinova Lovre in Jož« z družinama, hčerke Marica, Anica, Jelka in Dragica .z družinami, vnuki in pravnučki Bled, Bohinjska Bela, Abiilene, Celovec, 11. avgusta 1972 Zahvala Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta,, tasta, brata in strica Alofzffa Vehovca up o k oj,enca i z Voklega se iskreno zahval n„ sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sozsi.ie, mu nce in cvetje ter ga spremili na nje- govi zadnji poti. Posebna z. nuškemu osebju Onkološke klinike v Ljubljani in , vol. dr. Ma upokojencem), ZB in dk še enkrat iskrena hvala žena Katar: družinama brat ic in- se ista 1972 Voklo, Srednja vas, žabnfca, 4*. avi. Mcaa—«p—iiiili.....ii mrasm^msfmmjmimuMa ; tre štvu Voklo, godbi, lika. Vsem skupaj imej in France z 'a i družino ter ami nesreče Popravek Med podatke o prometni nesreči, ki se je pripetila 27. julija ob ^0.20 na Koroški cesti v Kranju, sta se vrinili dve napaki. Voznik Rode Stanislav, roj. 1952 iz Kranja je zavijal na Trg revolucije (ne Trg svobode) in pri tem zadal motorno kolo, kri ga je vozil Andrej Vreček, roj. 1946 (ne Vrečko) iz Kranja. Zahvala Ob bridki izgubi naše drage mame Frančiške Mlakar se lepo zahvaljujemo znancem in prijateljem, ki so nam izrekli sožalje, ji poklonili vence in cvetje ter jo tako številno spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo tov. Drakslarju za njegove poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem in godbi ter vsem družbenim organizacijam iz Šenčurja. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Žalujoči Mlakarjevi in sorodniki Šenčur, 11. avgusta 1972 Požara V sredo, 9. avgusta, ob 18.30 je zagorel skedenj, last Frančiške Skomavc iz Polja 23 v Bohinjski Bistrici. Ogenj je podtaknil mlajši mladoletnik. Pogorelo je 13 ton sena, več strojev ln orodja ter ostrešje skednja. Škode je za okoli 15.000 din. • • • V torek, 8. avgusta, nekaj pred 13. uro je izbruhnil požar na podstrešju vikend hišice, last Ivana Okorna na Čepuljah pri Kranju. Ogenj je uničil ostrešje. Požar so pogasili gasilci. Škode je za okoli 30.000 din. Zahvala Ob težki izgubi, v 60. letu starosti, naše žene, mame in stare mame Pavle Drenovec roj.Prestor Jurčove mame iz Trboj se lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh dneh pomagali ter nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo duhovniku iz Smlednika za zadnje spremstvo ter cerkvenim pevcem iz Trboj, posebno pevovodju Alojzu Knificu. Iskrena hvala kolektivu Mlekarna in vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Jože, sin Jože in hčerka Jelka z družinama Trboje, Voglje, 6. avgusta 1972 Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi naše ljube mame in stare mame je JagOdiC roj.Soršek se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, krajevni skupnosti, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za vse izraze sožalja in poklonjeno cvetje. Posebna zahvala gospodu župniku in dr. Stanetu Novaku. Se enkrat hvala vsem, ki ste jo v tako velikem Številu spremili na njeno zadnjo pot. Žalujoči: mož Leopold, sin Janez z ženo, hčerka Marica, Slavko, Metod, Polde z družinami in drugo sorodstvo Kranj, 9. avgusta 1972 Zahvala Ob boleči izgubi našega ljubljenega sina Jan ita Krča se iskreno zahvaljujemo gorenjskim gorskim reševalcem in dr Andreju RobiČu za trud in prizadevanje pri reševanju. Hvala vsem gasilskim društvom ter mladinskemu aktivu iz Primskovcga za organizacijo pogreba, obema govornikoma ob odprtem grobu, vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremili k njegovemu preranemu grobu, mu darovali vence in s cvetjem zasuli grob. Hvala tudi vsem, ki ste nam ustno ali pismeno izrazili svoje sožalje. Iskrena hvala sosedu Marjanu čemilcu ter najdražjemu Janitovemu prijatelju Silvestru. Posebna zahvala častiti duhovščini ter pevskemu zboru za lep pogrebni obred. Žalujoči Krčevi in šenkovl Kranj, 12. avgusta 1972 SPOROČILO BOLNIŠNICE V torek, 8. avgusta, ob 18.30 je v ljubljanski bolnišnici umrl Erhard Kurt, zaradi opeklin, ki jih je dobil v prometni nesreči istega dne ob 10.25 na cesti prvega reda na Polici p» Kranju. PREHITEVANJE Na cesti prvega reda med Hrušico in Dovjem je v torek« i. avgusta dopoldne voznik osebnega avtomobila Leon KoheO Iz Sarajeva na delu ceste označenem s polno črto, prehiteva* voznika mopeda Danila Ostojiča z Jesenic. Pri tem je avtomobil z zadnjim delom zadel krmilo mopeda. Mopedist J* padel in m lažje ranil. L. M. V torek, 8. avgusta, ob 18. uri se je na cesti drugega «"e ^ v Bistrici pri Tržiču pripetila huda prometna nesreča. V01*1^ osebnega avtomobila Ludvik Hajmer iz Ljubljane Je ..j znanega vzroka zapeljal na križišču v Bistrici s ceste, P ^ prometni znak in se nato zaletel v drevo. Voznik Hajmer na kraju nesreče umrl. — L. M. — Foto: F. Perdan Komisija za delovna razmerja pri MERKUR PE komunalna skladišča Kranj objavlja naslednji prosti delovni mesti: 2 kur;ačev centralne kurjave Pogoji: strojni ključavničar ali PK kotlar, Nastop dela 15. septembra. Pismene prijave za zasedbo delovnega mesta pošlji*? Komisiji za delovna razmerja pri Merkur — P** Komunalna skladišča Kranj, najkasneje do 20. av' gusta. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Pogovor tedna Vera Otrin: Dvakratna republiška prvakinja Letošnje republiško prvenstvo v streljanju z MK standardno puško je bilo spet uspešno z Vero Otrin fa strelske družine Triglav na Javorniku. Zmagala je v olimpijskem matchu (60 strelov leže) in v streljanju i* treh položajev. Obakrat je dosegla normo za nastop na državnem prvenstvu. Vera je že vrsto let med najboljšimi slovenskimi strelkami. S svojimi dosežki si je utrla pot celo v državno reprezentanco in leta 1966 nastopila tudi na svetovnem prvenstvu v VViesbadnu. Nastopov slovenske reprezentance si brez nje skoraj ni mogoče zamisliti, Pa tudi na trobojih Koroška : Furlanija : Gorenjska je nepogrešljiva. 0 Uspehov, ki jih dosegaš, si prav gotovo ni moč zamisliti brez rednih treningov? »Res je. Od svojih prvih tekmovanj v letu 1956, ko sem na Javorniku postala članica strelske družine Tri Ifatv, sem največ prostega časa preživela na strelišču. V začetku sem se sicer navduševala za orodno telovadbo, streljanju pa sem se posvetila zato, ker smo oče, mati, dva brata in jaz predstavljali za takratne razmere, dokaj močno ekipo. Sprva sem nastopala tudi v ekipi iev in mhidink, ker-*a Javorniku in na Jesenicah i* bilo drugih tekmovalk.« e Kdaj si zabeležila svoje prve uspehe? »Med šolanjem za babico v Ljubljani sem imela dovolj priložnosti za vadbo na tamkajšnjem strelišču, zato so bili moji dosežki Iz leta v leto boljši. Nekako največjo formo sem dosegla v letu 1966, ko sem nastopila tudi na svetovnem prvenstvu. Pozneje sem se zaposlila na Jesenicah, kjer pa za. kvalitetne treninge ni Pravih pogojev. Na svetovnem prvenstvu sem se uvrstila na 10. mesto; zanimivo je bilo, da smo tekmovalke °d 6. do 10. mesta imele enak rezultat.« e Gotovo si dosegla kak državni rekord? »Prvega, ki pa ni bil priznan, seni pristreljnla na tro-**°ju Koroška : Furlanija : Gorenjska s serijsko MK puško. Dosegla sem 525 krogov. Lani pa sem na dvoboju varžava : Ljubljana z MK standardno puško zbrala 564 *^"0gov. Sicer pa sem v letih od 1963 do 1966 zmagovala Skoraj v vseh disciplinah na republiških prvenstvih.« e Omenila si slabe razmere za strelce na Javorniku? »Na Javorniku smo imeli lastno strelišče, ki pa so ga pred leti porušili, jeseniško pa tudi ni najprimernej-*e za vadbo. Poseben problem so denarna sredstva. Občinska strelska zveza je letos dobila samo 2000 din dota-f'Je. ki pa sva jo z bratom Janezom že zdavnaj poranila za strelivo in ostale stroške tekmovanj. Vedno pogosteje se dogaja, da moram strelivo sama kupovati. vem, kje je denar, ki ga je družina dobila kot od- škodnino za strelišče. Strelstvo na Gorenjskem v takih azmerah prav gotovo še dolgo ne bo prišlo na zeleno v*Jo. Vem namreč, da tudi v drugih občinah razmere nlso dosti boljše.« e In načrti za prihodnost? *Rada bi še tekmovala, vendar se bojim, da bom za-a(H opisanih razmer izgubila voljo do streljanja, ki Sem se mu zapisala že pred 16 leti.« Vera je v letu 1970 prejela za svoje dosežke Gregor- čič. . evo plaketo, letos pa še eno ob jubileju zveze za te-esno kulturo. Doma na Javorniku in na Jesenicah ce-njene dosežke, česar je vsekakor vesela. Le to si 1 da bi za strelce na Gorenjskem kmalu nastopili časi. Upajmo, da se ji bo želja izpolnila. B. Malovrh Mednarodni atletski miting Kranj '72 Dokaj dobra udeležba Atletska steza na stadionu Stanka Mlakarja bo v nedeljo pod pokroviteljstvom industrijskega kombinata Planika Kranj in ob organka-ciji delavcev atletskega kluba Triglav in ob praznovanju občinskega praznika, prizorišče letošnjega mednarodnega atletskega mitinga »Kranj 72«. Atletski delavci v Kranju ie nekaj dni živijo samo še za to prireditev. Do zaključka redakcije vam lahko postrežemo šele z nekaterimi prijavami znanih jugoslovanskih atletov. Tako bodo ljubitelji atletike v Kranju v moški konkurenci videli na delu olimpijskega potnika v štafeti 4 X 490 m Celjana Kocuvana, v skoku v višino se bodo pomerili državni re-prezentant Maksimovič (Sarajevo), Žufer (Mladost Zagreb), lanskoletni balkanski mladinski prvak z 206 cm ter seveda domači skakalci bratje Prezelj. V skoku v daljavo pa bo Milek (Triglav) demantiral govorice, češ da Je Novogoričan Ma-karovič boljši od njega. Na 1000 m bo zanimiv tek, saj bo nastopil član Sarajeva Koprivica. V najkrajši atletski disciplini teku na 190 m se bo Kranjčan Ravnikar poskušal s šprinterji Cankarjem in Penco (Olimpija) ta Kocuvanom, ki bo nastopil tudi v tej disciplini. V ženski konkurenci bo vrekakor zanimiv nastop Celjanke Lrankarjeve, k| bo nastopila v teku na 1500 m in 400 metrov. V metu kopja bodo od slovenskih atletinj nastopile KastelSc (Kladivar) ter domačinka in državna reprezen-tantka Paplerjeva. Prireditelji pričakujejo, da bodo za start pridobili tudi nekaj znanih atletov iz Afrike, ZDA ln Japonske, ki so na pripravah v sosednjih državah. Prav tako upajo, da bodo nastopili tudi nekateri člani jugoslovanske olimpijske odprave, pričakujejo pa tudi nastop Italijana ter evropskega prvaka Francesca Aressefa. start tekmovanja bo jutri ob 16.30. — dh II. zvezna vaterpolska liga av : Jedinstvo 15 : 2 Kranj 8. avgusta — Letni bazen, II. zvezna vaterpolska liga, Triglav : Jedinstvo (Zadar) 15 : 2 (4:0, 5:1, 4:0, 2:1), sodnik Klarič (Split), gledalcev 400. Strelci golov: 1:0 Švarc, 2:0 T. Balderman, 3:0 M. Malavašič, 4:0, M. Malavašič, 4:1 Dragan Kulis, 5:1 Nadižar, 6:1 Švarc (izključen Pcrović), 7:1 T. Balderman, 8:1 M. Malavašič, 9:1 T. Balderman, 10:1 Kodek, 11:1 Kodek (izključen Dranan Kulis), 12:1 Kodek. 13:1 Kodek, 13:2 Basic, 14:2 Nadižar (izkljiuvn Bašič), 15:2 T. Balderman (izključen Damir Kulis). TRIGLAV: F. Rebolj, Z. Malavašič, Kodek, Nadižar, T. Balderman, M. Malavašič, švarc, J. Rebolj, B. Balderman, Švegelj, Vidic. JEDINSTVO: Gligorov, Bašič, Bajlo, Damir Kulis, Dragan Kulis, Jakupovič, Pero-vič, Bukša, Mina k. V tekmi je zadrški nasprotnik pokazal kaj slabo igro. Tu so kranjski strelci, predvsem Kodok, v tretji četrtini pokazali svoje sposob-nosti. l/kazal se je predvsem Kodek, ki je uničil nasprotnikovega branilca in dosegel štiri zaporedne gole. »Uspavanka« je kranjskim vaterpolistom naredila svoje. Splitski sodnik Klarič je tekmo kljub napakam odpiskal dobro. Triglav : Šibenik 8 : 4 Kranj, 9. avgusta — Letni bazen, II. zvezna vaterpolska liga, Triglav : Šibenik 8 : 4 (2:1, 1:1, 3:0, 2:2), sodnik Klarič (Split), gledalcev 400. Strelci golov: 1:0 T, Balderman, 1:1 šare, 2:1 Kodek (izključen Juraga), 3:1 Nadižar (izključen Bajca), 3:2, Go- Tržiški športniki za občinski praznik V okviru proslav za občinski praznik je bilo v Tržiču pretekli teden prirejenih več tekmovanj. Tekmovanj se niso udeležile le domače ekipe, temveč tudi ekipe iz Kranja, Lesc iin Trbovelj. Tekmovanja v vseh desetih športnih panogah so bila množično zastopana, le tekmovanje v plavanju je moralo odpasti, ker se je na start prijavil le en sam tokmovalec. Temu je botrovalo nedvomno slabo vreme. Rezultati v posameznih disciplinah: balinanje: 1. Lc?ce, 2. »Pctj avgust« Tržič, 3. Borec Kranj; kegljanje: 1. Borec Kranj, 2. Trbovlje, 3. Tržič; nogomet — pionirji: 1. Cankarjeva cesta — bloki, 2. Tržič — mesto, 3. Sebenje; mladinci: 1. Sebenje, 2. Ravne, 3. Bistrica; malf nogomet: 1. TVD Partizan Križe, 2. Sebenje — prva ekipa, 3. ekipa OKG Križe; šah: 1. Va-IjaA'ec, 2. Mali, 3.-4. Roblck in Škrjanc; namizni tenis: 1. Tržič, 2. TVD Partizan Križe, 3. Bistrica; košarka: 1. TVD Partizan Tržič, 2. Bistrica, 3. TVD Partizan Križe; streljanje: 1. BPT (Jelko in Milan Rustja, Valjavec) 195 krogov, 2. Peko; rokomet: 1. Križe, 2. Trž'č, 3. Sava, 4. Borovlje. Tek po ulicah — pionirji: 1. Tržič II 2:41,9, 2. OT SM Tržič 2:42,8, 3. Planiška skakalna šola I 2:54,9; mladinke: 1. folklorna skupina Karavanke 3:04,2, 2. tabornice OKG Križe 3:11,1, 3. aktiv ZMS Podljubelj; mladinci: 1. OKG Križe 4:53,4, 2. AO Tržič 5:09,8, 3. Planiška skakalna šola 5:16,7; člani:.1. TVD Partizan Križe 5:00,6. -JP janovič, 4:2 J. Rebolj (izključen Šare), 5:2 M. MalavaSič, 6:2 T. Balderman, 7:2 T. Balderman, 8:2 T. Balderman, 8:3 Gojanovič, 8:4 Juraga (izključen J. Rebolj). TRIGLAV: F. Rebolj, Z. Malavašič, Kodek, Mohorič, Nadižar, T. Balderman, švarc, J. Rebolj, M. Malavašič, B. Balderman, Vidic. SOLARIS: Rene, Duhovič, Račič, D. Juraga, Bajca, 6a« re, Gojanovič, Zanimovič, Verkovič, Trlaja, M. Juraga. Kljub temu, da so gostje po enakovredni igri v prvih dveh četrtinah mislili, da imajo iztrženo točko, so domačini z efektnimi goli Toma Baldermana pokopali njihovo upanje. Sodnik Klarič, ki je prvo tekmo sodil v dokaj dobrem slogu, je v drugi zatajil. Poznala se mu je rutina, saj je v zadnjih dveh četrtinah oškodoval predvsem goste. Na koncu tega srečanja je trener svojih varovancev Didič dejal, da je zadovoljen z dvema zmagama ih da se bodo kranjski vaterpolisti srčno borili na vseh štirih tekmah, ki jih čakajo v Boki Kotorski. Upajmo, da nas Kranjčani, ki v gosteh ne dosegajo dobrih rezultatov, ne bodo razočarali, in da se bodo vrnili vsaj s štirimi točkami. -dh Nestrpno pričakovanje in različna ugibanja o notranji ureditvi ln opremljenosti kranjske veleblagovnice Globus so mimo. Stavba, o katere zunanjo-»ti je bilo že toliko govora, je zdaj odprta in že služi svojemu namenu. Predstavniki vseh treh investitorjev so se že v pr. vih dneh pohvalili. Res Je bilo sprva veliko radovednežev, vendar je bila tudi prodaja dobra. Zanimalo nas je, kaj imajo prve dni poslovanja v blagovnici povedati kupci. FRANC KUTNJAK, »trojni ključavničar s Pod reče: »Ko sem stopil v trgovino, nisem pričakoval, da fo tako lepo urejena. Še »olj pa sem se začudil, ko sem v oddelku Merkurja dobil tudi mavec. Mislil sem namreč, da trgovina ne bo tako dobro založe, na z laki, raznimi kemičnimi izdelki in drugim materialom. Mislim, da bo to dobra trgovina; takšna, kot jo je Kranj z okolico (in tudi Gorenjska) že dolgo potreboval. Morda zunanjost res ni najbolj privlačna, vendar ko stopiš vanjo, je občutek povsem drug. gc VIKA LF.MARĐIĆ, spodlnja iz Kranja: »Lepa trgovina je to in zdi se mi, da fe tudi do bro založena. Nisem si je sicer še v celoti ogledala, vendar sodeč po reklami, napovedih in obljubah pričakujem, da bo v njej moč dobiti vse kar človek potrebuje za vsakdanjo rabo. Kakšnih posebnosti sicer nisem opazila, ker pa stanujem čisto blizu blagovnice, bom vesela, če bom lahko v njoj dobila blago, za katerega sem morala doslej obhoditi vrsto trgovin v mestu.« LIDIJA MILJAVEC, trgovka Iz Krope: »Celotno trgovsko hišo sem si ogledala že dan poprej. Danes sem v od deLku Živila kupila le grozdje. Kaj menim o trgovini? Lepa je in čeprav je bilo o zunanjosti precej različnih komentarjev, čez nekaj let prav gotovo ne bo več nikogar posebno molila. Presenečena sem nad dobro za-loženostjo in izbiro blaga. Prav tako sem opazila vr sto izdelkov, ki jih ie bilo doslej moč dobiti le t Ljubljani.« • A. / tiar 62 tisoč obiskovalcev Po podatkih uprave Gorenjskega sejma, si je XXII. mednarodni gorenjski sejem v Savskem logu v sedmih dneh ogledalo 62 tisoč obiskovalcev. Razstavljavci so ta čas zabeležili 10 milijonov novih dinarjev prometa. Plavanje Sedem v reprezentanci Slovenska plavalna mladinska f oprezen tanca se bo v soboto, 12. avgusta v Fehringu (Avstrija) pomerila z ustrezno reprezentanco avstrijske štajerske. V slovenski reprezentanci je kar 7 kranjskih plavalcev: Rebeka Porenta, Bo ni Pajntar, Barbara Skubic, Vesna Sladoje, Breda šara-bon, Bojan šmid ter Janez Slavec. Rezultati, ki so jih dosegli slovenski plavalci na zadnjih tekmah dajo slutiti, da bo njihov nastop v Avstriji vsekakor uspešen. I. S. Letošnjo bronasto plaketo mesta Tržiča je za humano delo prejela 72-letna Tončka BREZAVSCEK iz Tržiča. Sama je imela 3 otroke, razen tega pa je od osvoboditve dalje vzredila še 20 drugih otrok. To so bile sirote, otroci iz neurejenih družin ter malčki brez varstva. Vsakemu od njih je nudila materinsko ljubezen in ga vzgajala, kot da bi bil njen otrok. Zato se Brezavščkove mame vsi, ki so rasli pod njeno roko, radi spominjajo in jo obiščejo, čeprav je mama Že v letih, ima še vedno v reji fanta, ki pa bo tudi kmalu sam zaslužil svoj kos kruha. Enega od svojih rejencev je tudi posvojila. Dekle je danes že poročeno v Kovor-ju... S solznimi očmi nam je pripovedovala: »Vsakega sem ljubila, kot bi bil moj. Vzgajala sem ga, kot prava mati. Bila sem tudi stroga. Vedno sem se najbolj bala, da ne bi kdo od njih zašel na stranpota . . .« —Jk NUDIMO VAM • vrata vseh vrst • obloge iz masivnega lesa IiP blCrd * °Pažne Plošče za gradbeništvo • iso-span lesobetonski zidaki TRGOVINA JE ODPRTA: OB TORKIH DO 18. URE, 01 SOBOTAH DO 12. URE, OSTALE DNEVE PA DO 14. URE. r—- ,. . . Naš naslov: TRGOVINA lip bled REČICA, tel. 77-328,1^.9