hhftj« vsak četrtek In voij« * poštnino vred al! v Mariboru s pošlil«n]«xu M dom za celo leto 25 dtiL,
rjlleia 12'50 din., četrt let« 50 din. Izven Jugoslavije M din. Naročnina se pošlje M upravništvo .Sloven dk«ea Obspodarja* v Me iftm, Koroška cesla 5. Urf »e dopošiije do od Veredt, Naročnina se pla _ _ _ cuje t naprej. ~ " ' kiierurhttn št. 113.
Posamezna Številka slane i dSn,
Poštnina plačana v grolovlnl.
Uredništvo j« t Maribora Koroška cute M. 5. Rok* pfel se ne vračajo. Ifprcr^
niitvo sprejema naro&tftMt inseraie in reklamacO«.
C*M Inseratom po <1)1
vem. Za večkratne ogfiM primeren popust Nemprit reklamacije so po&ntM
UST LJUDSTVU V POUK \N ZABAVO
Cekonni račun potto**» urada Ljubljana K. tttÜl
Telefon intererbu M. fMk
31 števillia	IHJUEtIBOR, din© 19 julija 1923
57 letnik.
Naši poslanci v Beogradu na
rtalu artnnomiin,
Naši nasprotniki, ki so pri zadnjih volitvah grdo propadli, se hočejo za svoj sramoten poraz maščevati. Med ljudstvo, ki je pri volitvah izrazilo Slov. ljudski stranki svoje največje zaupanje, skušajo zanesti nezaupanje do naših poslancev. Zato vznemirjajo naše pristaše, češ: «Kaj so pa vaši poslanci storili za vas v Bel-gradu?« Drugi bi zopet radi, da naši poslanci slepo gredo za Radičem in zapustijo Belgrad, češ, da se v Bel-gradu itak ne da nič doseči. Oboje je napačno! Naši poslanci so v Belgradu tekom četrt leta, kar so v Bel-gradu, rušili centralizem, ki so ga samostojni hujskači z vidovdansko ustavo ustvarili. S tem so za Slovence v kratkem času zelo veliko storili! To bodi v odgovor prvim! Naši poslanci pa so ostali v Belgradu, da pripravljajo tla za sporazum, za avtonomijo, za svobodo Slovenije! To treba povedati radičevcem! O dosedanjem delu naših poslancev v Belgradu je podal načelnik SLS in Jugoslovanskega kluba dr. Korošec na seji vodstva SLS v Celju dne 8. julija to-le poročilo:
Slovenci — narod zase.
Naše stališče je: Slovenci smo zase narod in kot tak imamo pravico, da o svoji usodi sami odločujemo. Mi smo se že opredelili in dejali, da hočemo ostati v mejah sedanje naše države, da pa hočemo imeti v njej svo jo avtonomijo, ki se bistveno ne razločuje od fedcracije. To je slovenski narod jasno izpovedal pri volitvah v ustavodajno skupščino in pri zadnjih volitvah v narodno skupščino, ko je izvojeval zmago pod geslom: avtonomija Slovenije. Nihče, ne Srbi, ne Hrvati, s katerimi slednjimi nas veže prijateljstvo v skupni borbi, nima pravice odrekati nam naše pravo, da smo narod. Kljub temu pa nam je odreka srbski narod in nam noče dati, za kar smo se opredelili, avtonomije ali federacije. To moramo kvalificirati (označiti) kot nasilje! Zanašajo se, da pride čas, ko bo začel slovenski narod ■drugače misliti; toda noben narod se ni razvijal nazaj od svobodnega mišljenja k suženjskemu. Zato se naš narod tudi ne bo odrekel svoji državnopravni ideji in je nemogoče z brahijalno (surovo) silo prisiliti nas, da bi drugače mislili. Ni toliko pušk, ne toliko vislic, ne toliko ječ, da bi ž njimi mogli udušiti željo slovenskega naroda po svobodi, kakor si jo je zamislil v tej državi. Mi zaupamo na silo svoje ideje, na poštenost svojega naroda, na zvestobo svojih sedanjih zaveznikov in končno tudi na uvidljivost svojih nasprotnikov. Mi zunanjih zvez nimamo, in če bi jih imeli, bi se nanje ne zanašali, ker vemo, da bi se tuje države ne vmešavale
v našo notranjo politiko radi nas samih, razun v skrajni sili, pa tudi tedaj le v toliko, kolikor je v mednarodni politiki to običajno.
Skupni nastop s Hrvati.
Naša parlamentarna delegacija (poslanci) je pri zadnjih volitvah dobila mandat (naročilo), da se borimo za avtonomijo. Naša delegacija je zastopnica vsega slovenskega naroda in zato mora dobro premisliti, kako da naj vodi borbo. Dvojna pot je bila tu mogoča: da gremo mimo Zagreba v Belgrad in se tam borimo, ali pa vodimo borbo skupno z Zagrebom. Že j>rej, ko nismo zastopali vsega naroda, nismo šli mimo Zagreba, ampak smo sodelovali s tistim delom hrvatskega naroda, ki. je bil na celi črti z nami, kakor mi ž njim, s Hrvatsko pučko stranko. Sedaj, ko ta stranka pri volitvah ni uspela, sodelujemo s HRSS (Hrvatsko republikansko seljačko stranko), ki zastopa hrvatski narod, čeprav naš program v marsičem ne soglaša popolnoma z njenim, tako n. pr. z njenim kulturnim, socialnim in gospodarskim programom, ker smo mi modernejši, naprednejši. Mislili smo, da bi bilo taktično slabo, alco bi sedaj šli mimo Zagreba. K&kor z Zagrebom, smo šli roko v roki tudi z Bunjevci in bosanskimi muslimani. V prijateljskih stikih smo s črnogorskima avtonomistoma v narodni skupščini. Nemci niso šli na našo stran, ampak na stran onih, ki imajo kaj dajati. Mislimo, da je to zanje zelo pogrešna politika, ker so ž njo Nemci, ako mi pridemo do svojih pravic, izgubili pravo, da se nanje oziramo.
Zagrebški predsporazum z radikali.
Šli smo v Zagreb in zbrali okoli sebe vse sorodne stranke in sklenili, da hočemo z Belgradom govoriti v svrho sporazuma. Zato smo sklenili, da stopimo z najmočnejšo srbsko stranko, z radikali, v stik, da bi poskusili, če je ž njimi mogoče dogovorno urediti državo. Razpoloženje za to smo hoteli napraviti z zagrebškim protokolom. Dalje od njega do danes nismo prišli. Kljub temu se nam je zdelo potrebno, da ne prekinemo vseh vezi z radikali v svrho sp razuma. Videli smo, da radikali in srbska javnost sploh še ni zrela in pripravljena za sporazum. Zato smo dejali: Govorimo ž njimi o tem in pripravljajmo v srbski javnosti pot tej ideji! Ne ker bi morda ne imeli korajže prekiniti vse stike z Belgradom, ampak ker mislimo, da imamo dolžnost pripravljati parlament, časopisje in javnost na sporaz- | um za federativno ureditev države!
V narodni skupščini.
i
Zato tudi po zagrebškem predsporazumu nismo ničesar ukrenili, s čimer bi se nam bilo moglo opravičeno i očitati, da smo onemogočili sporazum; pa tudi nismo ni-
česar storili, s čemer bi prevzeli najmanjšo odgovornost za najmanjši čin radikalne vlade. Demokratska stranka je vse storila, da bi prišla v vlado. Nazadnje bi lahko tudi to prenesli. Ker pa smo za sporazum, Pribičevičeva skupina v demokratski stranki pa najhujša nasprotnica, zato smo delali na to, da kljub visoki protekciji do radikalno-demo-kratske koalicije ni prišlo. Kljub temu pa radikalov nismo podpirali. Sodelovali smo ž njimi le pri verifikaciji (ove-rovljenju) mandatov, da smo varovali svoje mandate, ki so jih demorkatje v svoji nespametni politiki nameravali uničiti. Kakor hitro pa se je začel parlament organizirati, nismo radikalov v nobenem slučaju podpirali, ampak smo postavili za predsedstvo skupščine svoje kandidate. Ko so se pa začeli skupščini predlagati zakonski predlogi, nam je bila dana dolžnost, da smo pokazali svoje ostro opozicio-nalno stališče in nobena opozicija v narodni skupščini ni bila tako odločna, neizprosna in dosledna kakor naša. Demokratska opozicija je pri uradniškem zakonu šla za radikali, pri vojšakem zakonu pa je šla še dalje, kakor vladna stranka sama. Pri dvanajstinah je bila demokratska opozicija zelo medla. Ni ga v parlamentu, ki bi mogel reči, da mi nismo bili najodločnejša opozicija v parlamentu. To poudarjam, ker se dobe nasprotni agitatorji, ki vedno tozadevno širijo laži med ljudstvom. (Medklici: Samostojni širijo laži, da smo zvišali davke). V boju proti davčnemu zakonu smo poslali v odbor svoje najboljše člane, ki so storili vse, kar je bilo v njihovi moči. Ravno pri obravnavi zakona o novih davkih je poslanec samostojne stranke g. P u c e 1 j sedel doma in se ni udeležil ne debate, ne glasovanja. Če se je bila katera stranka v tem vprašanju pe-sivno (nedelavno) zadržala, je bila to Samostojna. Glasovali pa smo za nujnost pokrajinskih kreditov, ker smo hoteli pomagti uradnikom, da dobijo doklade, in naši univerzi in potrebne svote za naše ceste. Bili smo za to, da da se vojaški zakon nujno spremeni, proti vladnemu načrtu vojaškega zakona pa smo zavzeli tako stališče, da ga ni ne socialista, ne komunista, ki bi nam mogel očitati, da nismo bili dovolj odločni in ostri proti militarizmu. Niti najmanjše napake kljub v svoji taktiki ni storil. Imamo klub, ki ga drugi občudujejo, in rečemo vam, da se vara ni treba sramovati Jugoslovanskega kluba, kakršen je bil do zdaj! (Viharne ovacije navzočim poslancem).
Naši poslanci v Beogradu — glasniki sporazuma in avtonomije!
Če se ozremo na parlamentarno delo Jugoslovanskega kluba v tem zasedanju, moram reči, da je bil klub za vlado izpraševalec njene vesti, glasnik sporazu-m a, tirjavec avtonomije in neizprosen sodnik centralizma v forumu (na mestu), od lgoder je šel odmev po celi državi. Spoznavanje in razumevanje naših zahtev smo s tem širili o srbskih parla-
V libijski puščavi,
, P. : ' Roman.

Angleški spisal A. Conan Dovle. (Dalje).
Med drevjem je žarel ogenj, krog njega so stali Arabci in beli slamniki Evropejcev so se bleščali iz gruče. še trenutek in kamele so se pognale v dir in ko so se spet obrnili ubogi popotniki, je bila oaza le še črna lisa sredi nekoliko svetlejše puščave in rdečkast sijaj se je nekje bleščal sredi temnih senc. In ko so še zrli s hrepenečimi očmi nazaj v nočno temo, tja, kjer je slabotno plapolal sijaj ognja, so jih brze kamele odnesle črez rob kotline, v kateri je ležala oaza, neizmerna molčeča puščava jih je objela in sledu več ni bilo o zeleni dolini sredi peščene divjine —. Nad njimi se je razgrinjal žametasti, črnomodri obok, posut z velikimi, svetlimi zvezdami, mesec je sijal in na obzorju sta se nebo m puščava zlivala v nejasni nočni mrak.
Molče so jezdili. Kako bi tudi naj govorili in kaj, ko jim je obup trgal srca in jim je nema, neizrekljiva bridkost silila v grlo —. Vsak je mislil na tovariše, ki so tamle zadaj čakali — smrti.
Hipoma so vsi štirje zatrepetali, njihove sključene postave so se vzravnale in Sadie je bolestno kriknila —.
Skozi molčečo temno noč je sem od oaze zapel oster, izzivajoč glas puške, nato drugi, nato je zadonelo več strelov obenem v naglem rat-tat-tat-tat in po kratkem molku se je oglasil še eden, zadnji strel —.
«To so morebiti rešitelji —! Egiptovske čete —!« je vzkliknila gospa Belmont in žarek upanja ji je vzplam-tel v temi obupa. «Gospod polkovnik, jelite, to so angleške čete —?«
«Da, da!« je ječala Sadie. «To so gotovo Egipčani!«
Polkovnik je pozorno vlekel na ušesa, — pa vse je bilo tiho, nobenega glasu ni bilo več čuti —.
• S slovesno resnobo je snel klobuk.
«Čemu bi sami sebe varali, gospa Belmont«, je dejal počasi, «ko pa je končno treba pogledati resnici ▼
, obraz! Naši prijatelji so odšli v boljši svet —. Umrli so,
kakor umirajo možje —.« i «Ampak — ampak, čemu bi jih naj bili postrelili l —? Saj imajo — saj imajo — sulice —!« je jokajoč jecljala Sadie. Streslo jo je ko je govorila zadnje be-' sede.
! «Res je. Za ves svet bi vam ne hotel jemati upanja, ki se vam morebiti vzbuja —. Pa ni dobro, da bi si pripravljali bridko razočaranje —. Če bi bili ti streli napad, bi se moral slišati tudi odgovor. Različne puške imajo različen glas in vsaj jaz, ki sem tega vajen, bi bil moral slišati odgovor beduinov —. Pa odgovora ni bilo. Razen tega bi bili Angleži napadli v velikem številu. Kar smo čuli, pa je bilo le kakih osem strelov. Ni dvoma, nekoliko čudno je, kakor sami pravite, da bi bili brez potrebe tratili naboje, ampak —. Glejte, glejte, za Boga — tamle v puščavi —!«
Kazal je proti vzhodu.
Dve postavi sla hiteli preko peščene ravnine, daleč zunaj, naglo kakor misel, bežeči temni senci v slabotni bledi mesečini. Sedaj sta bili na grebenu peščene valo-vine, sedaj sta spet izginili v globeli med dvema gričema, pa se iznova prikazali vrhu druge višine. Senci sta bežali pred karavano.
Hpoma sta se ustavili na robu peščenega griča in ujetniki so videli temni postavi jasno očrtani na zvezdnatem ozadju. Dva jezdeca na kamelah sta bila, pa sedela sta počez, kakor se sedi na konjih, ne po strani, kakor sedijo beduini na kamelah —.
«Kamelarji — egiptovska obmejna četa!« je kriknil ■ polkovnik.
«Samo dva —?!« je brezupno zastokala gospodična ; Adams.
«O — to so samo predstraže, gospodična! Tipala, ki jih steza glavna četa preko cele puščave. In glavna četa je dobrih deset milj zadaj. Prav zanesljivo! In — glejte, sedaj dajejo znamenja —! Dobri, pridni, zvesti kamelarji —!«
Mirni, redkobesedni vojščak je bil ves iz sebe. Rdeč blisk se je zasvetil vrh griča, za njim drugi, dva strela
sta počila. In kakor misel, tako naglo sta izginili postavi, kot bi se bili vdrli v tla —.
Derviši so se za hip ustavili. Niso vedeli, ali naj nadaljujejo svojo pot, ali pa zasledujejo sovražnika. Pa ni bilo kaj zasledovati, k^jti med neštevilnimi peščenimi griči so lahko sovražne predstraže izginile brez sledu.
Emir je prijezdil ob dolgi vrsti kamel in dajal povelja in opomine. Kamele so se pognale v dir in upe . ujetnikov je udušil telesni napor nagle ježe. Miljo za miljo in miljo za miljo s ohiteli naprej po brezkončnem peščenem prostoru. Ženske so se z zadnjimi silami oklepale sedla in tudi polkovnik je bil zdelan in na kraju svojih moči. Pa vkljub temu so njegove še vedno bistre oči skrbno in napeto opazovale obzorje in iskale rešiteljev —.
«Zdi se mi, — zdi se mi«, je vzkliknila gospa Belmont, «— tamle pred nami se nekaj premice —!«
Polkovnik se je vzravnal v sedlu in si senčil oči pred mesečenimi žarki.
«Zares, gospa, — prav ste videli! Tamle pred nami so ljudje —!«
In sedaj so jih videli vsi štirje, — dolga četa se je zibala pred njimi, daleč zunaj v puščavi.
«V isti smeri potujejo kakor mi!« je vzkliknila gospa Belmont, ki je imela mnogo boljše oči nego Cochrane.
Pa polkovnik je polglasno zaklel v svoje sive brke.
«Poglejte tele sledove —! Seveda —! Ti ljudje so naša lastna predstraža, ki je zapustila oazo pred nami —. Emir nas priganja k temu divjemu diru, da bi do-šel svoje ljudi —!«
Hmalu so se jim približali. Res je bila četa dervi-šev, ki je prva odjezdila iz tabora —.
Ali Wad Ibrahim je pridirjal in koj sta se zaglobila z emirjem v posvet. Kazala sta v smeri, kjer so se pojavile sovražne predstraže in majala z glavami kakor ljudje, ki jih tarejo mnoge in težke skrbi. In nato sta se obe četi združili ▼ eno in sta skupno potovali proti
jugu-
mentarnih in neparlamentarnih krogih in je bilo zato mnogo bolje, da so bile vloge federalistične opozicije v tem pogledu deljene. Dosegli smo, da ni prišla na krmilo ena struja, ki je najhujša nasprotnica sporazuma in ima v svojem programu politiko nasilstev. Misel sporazuma se je razširila. Ni umrla niti v demokratskem klubu. Gospod Davidovič je izjavil, da odobrava akcijo sporazuma. Kljub temu, da ni prišlo do sporazuma, se je radikalna stranka približala Ideji sporazuma mnogo> bolj, nego staremu parlamentu. V radikalnem klubu so tri struje: Najmanjša, ki ljubimka z demokrati in je nasprotnica sporazuma, dasi javno ne sme s tem nastopiti. Druga skupina, najmočnejša, je teoretično za sporazum, pa v praksi misli, da je sporazum mogoč, če ostane vse pri starem, da bi nas izkoriščala kakor doslej in gospodarila po svoji mili volji nad Slovenci in Hrvati. Ta pozna za sporazum samo eno sredstvo: Pojdite v vlado! Pri tej skupini je tudi gospod Pašič. Tretja struja misli resno na sporazum in ima tudi največjo zaslombo na d v o-r u. Ves tozadevni preokret v radikalni stranki je bil preko dvora sprožen in zasluga te struje je, da se na Hrvatskem ne postopa, kakor se je mislilo v zadnjem času. Uspeh je bi! tudi, da smo ustavili fronto vseh onih, ki hočejo sporazum. Vsakdo je vedel, da bo treba zbog naše manjšine v parlamentu še mnogo- borbe za avtonomijo. Toda misel avtonomije smo s svojim parlamentarnim nastopom zanesli v srbski narod in vodili borbo za njo tako, da vsakdo, tudi nasprotnik vidi, da se mora tu nekaj zgoditi in da razmišljanje, ali na podlagi vidovdanske ustave ali pa z njeno revizijo.
Krivda radikalov.
Krivda, da ni sporazuma, nosijo predvsem radikali, ki niso hoteli o predsporazumu v zagrebškem protokolu nič več slišati. V protokolu je samo to, da se mora vladati čisto objektivno in pravično. In tega nočejo javno priznati! Krivi so, ker zastrupljajo ljudstvo in njegovo dobro voljo za sporazum s tem, da nas gospodarsko zapostavljajo, izrabljajo, z davčnim izsesavanjem ubijajo vsako voljo med ljudstvom za sporazum in d& hočejo izstradati naše pre-čanske uradnike. To vse otežuje sporazum, ker radikali-zira naše ljudi, kakor tudi postopanje radikalov proti Radiču in preganjanje muslimanov kaže, da radikali nimajo prave volje za sporazum.
Ne pod srbsko, a tudi ne pod hrvatsko nadvlado!
Slovenci moramo svojo slovensko politično neodvisnost čuvati in varovati na vse strani. Ne gremo pod srbsko nadvlado, šli pa tudi ne bomo pod hrvatsko nadvlado. Mi hočemo svojo avtonomijo in sicer za vso združeno, od nikogar okrnjeno Slovenijo! Zato tudi odločno po-vdarjamo, da ne damo našega Prekmurja, ki bo naša žit-nica in ki je in bo slovenska! Če kdo med nami Slovenci o slovenski politiki misli drugače, potem opravlja posle intriganta, ki spravlja Slovence v nevarnost, da bi začeli borbo za svojo samostojnost, za svojo neodvisnost ne samo od Srbov, ampak tudi od Hrvatov. Tak Slovenec ni pravi Slovenec, ki hoče, da bi imeli po vojski s Srbi voditi še eno vojsko proti svojim sedanjim zaveznikom Hrvatom, da se ne pohrvatimo. Mi bomo imeli prijatelje Hrvate in Srbe, ko bomo imeli vsak svojo hišo.
¿a povzdig kmetijstva.
(Piše narodni poslanec Dav. Krajnc).
Državni proračun in kmetijstvo.
Pogosto se povdarja, da je naša država agrarna država in to zato, ker ima preko 80 odstot. kmetskega prebivalstva. Če pa pogledamo, kako misli o tem naša vlada, pa vidimo, da ona ne ve, da je naša država agrarna. To vidimo že iz lega, ker baš poljedelsko ministrstvo nima svojega ministra. Če smo agrarna država, je kmetijstvo najvažnejša panoga; pa ravno kmetijstvo, kakor rečeno, nima svojega ministra, ampak opravlja posle poljedelskega ministra vedno kak drug minister. Če pogledamo državni proračun za leto 1922-23, vidimo, da je vsako ministrstvo bolje založeno s krediti, kakor pa kmetijsko ministrstvo. Mi smo imeli poprej ministra, ki je bil zastopnik Samostojne kmetijske stranke (Pucelj) in on bi se bil moral zavzeti najbolj za to, da bi kmetijstvo dobilo večje kredite v proračunu, pa se je zato premalo zanimal. Prav tako (udi sedanji minister, ki opravlja posle poljedelskega ministra, ni gledal na to, da dobi večje kreditne postavke. Če pogledamo na proračun, vidimo, da so te postavke tako majlne da nikakor ne zadostujejo za povzdigo kmetijstva, za zadružništva in za razna zboljšanja rodne zemlje.
Ako smo kmetijska država, potem moramo v prvi vrsti skrbeti za to, da je kmetijsko ministrstvo najbolje založeno s krediti. Obtoževati moramo prejšnjega ministra Puclja, pa tudi sedanjega, ker nista znala si pridobiti večjih kreditov. Če je vojni minister mogel dobili preko milijardne kredite za vojsko, potem bi jih morala ta dva gospoda dobiti za "kmetijstvo še več, ker je kmetijstvo bolj potrebno kakor vojska, kajti če propade kmetijstvo, potem bo propadla tudi vojska.
Če pogledamo proračun za Slovenijo, vidimo, da je za Slovenijo uposlavljena samo svota 193.750 dinarjev. To je tako malenkosten znesek, da bi niti za predvojno dobo ne mogel zadostovati. Ko smo imeli še svoje avtonomne pravice in ko je Slovenijo upravljala avtonomna oblast v Ljubljani, so lam zastopniki našega naroda delali take postave, da so povzdignili našega slovenskega kmeta do tiste višine, na kateri stoji danes.
Ko bi nam pustili avtonomijo, potem bi videli, da •je prišel slovenski kmet baš za to do višine, na kateri je danes, ker si je sam delal zakone in postave in s tem tudi dvignil in zboljšal našo zemljo. Naša zemlja je slaba, naš kmet nima tako dobre zemlje, kakršna je na primer v Banatu, Sremu in Bački, naša zemlja je hribovita in slabo plača kmetu njegov trud. To zemljo je treba še le izboljšati in za izboljšanje zemlje mora skrbeti tudi država.
V ->
Državni proračun in zadružništvo.
Naša zakonodajna avtonomija je dajala poprej izdatne podpore za zadružništvo in ravno potom zadružništva si je naš kmet osigural svoje blagostanje. V sedanjem proračunu pa vidimo, da je za pospeševanje zadružništva določen samo znesek 400.000 dinarjev za celo državo. To je malenkost, pa se še ta malenkostna svota ne izplača. Kako naj potem zadružništvo vrši svojo nalogo? Danes se podpirajo banke, velekapitalisti, ne podpira pa se Zadružna zveza, ki edino more kmeta povzdignili in mu pomagati do boljše bodočnosti.
Regulacija rek.
Če pogledamo Dravo od Maribora do Središča, vidimo, da je tam mnogo posestnikov, ki jim je ta reka odnesla že polovico posestva. Če se ta reka takoj ne regulira, obstoja nevarnost, da jim odnese še drugo polovico posestev, da jim odnese hiše in gospodarska poslopja, da, v nevarnosti so cele vasi. Če nam ta vlada n« 1)0 pomagala, potem ne moremo klicati našemu kmetu, kako se mu dobro godi in zahtevati od njega lako neznosno visoke davke.
Nekaj o živinoreji v Sloveniji.
Tudi naša živinoreja se je poprej lepo razvijala, ker jo je prejšnja avtonomna oblast v Sloveniji podpirala % vsemi močmi. Zato so naši kmetje vzgojili najboljšo živino, da so mogli prodajali plemenske živali celo v druge kraje. Istotako se je povzdignila pri nas prejšnje čase tudi svinjereja.
Srbijanci nas gledajo danes z naočniki in se ne zavedajo, kako si je naš kmet s trudom in delom zboljšal svojo zemljo, ki je bila prej puščava, a jo je s svojo marljivostjo spremenil v raj in z zboljšanjem zemlje povzdignil tudi živinorejo. Če pa nam Beograd ne bo dal na razpolago zadostnih sredstev, se bo ta raj spremenil v puščavo. Zato naj bi poljedelsko ministrstvo skrbelo, da se za Slovenijo stori nekoliko več, kakor s« je storilo do sedaj.
Zakaj ravno zahtevamo avtonomijo?
Zagrizeni centralisti se čudijo, zakaj smo Slovenci tako neazdovoljni in zakaj ne samo naši slovenski poslanci, ki so samo zastopniki slovenskega naroda, ampak, zakaj ves slovenski narod zahteva svojo avtonomijo. Mi se zavedamo, da se v beograjskem parlamentu ne bodo nikdar sklepale take postave, ki bi našega kmeta povzdignile. Mi vidimo sicer pri Srbijancih dobro voljo, toda. oni ne poznajo naših razmer in zaradi tega pri najboljši volji ne morejo ustvariti lakih postav, ki bi bile našemu kmetu v korist. Zato naš slovenski narod zahteva avtonomijo, da si bo sam delal postave, si sam nalagal davke in s temi davki sam skrbel za zboljšanje svoje bodočnosti. S tem bo ludi pokazal srbskemu kmetu, kako se s pametno zakonodajo lahko dvigne blagostanje vseh drugih stanov. Vsaka vlada in vsak pameten človek se mora zavedati, da je kmetijstvo podlaga vsemu drugemu. Če kmetijstvo dobro uspeva, se lepo razvija obrt, industrija, trgovina itd. Ako pa propada kmetijstvo, propada tudi vse drugo.
Zato je naš klic po avtonomiji popolnoma upravičen. Mi ne damo iz rok tega, kar smo si s trudom pridobili in ne pustimo, da bi nam to, kar danes imamo, propadlo samo radi tega, ker smo ujedinjeni, ker smo došli v edinstveno državo. Tega ne bomo pustili nikdar. Zato je naš klic po avtonomiji mogočen. Dajte nam avtonomijo, če hočete, da bo naš slovenski narod zadovoljen. Mi ne vidimo danes nobenega napredka v kmetijstvu, mi vidimo napredek samo v plačevanju davkov. Zato zahtevamo našo avtonomijo, da pokažemo srbskemu kmetu, kaj znamo in kako se z umno zakonodajo ustvari boljši položaj kmeta, da bo ta lahko izvrševal liste obveznosti, ki jih ima do države. Ako pa vidimo, da gospodje, ki vodijo našo državo, nimajo zmisla in ne srca za to, da bi dali kmetu to, kar mu gre, potem izgubimo zaupanje do ljudi, ki vodijo državo in jo upravljajo.
Uro za uro je ginevala noč, zvezde so kolobarile svojo pot po brezkončnem nebeškem oboku in naprej in naprej je hitela karavana —. Krčevito so se držale ženske sedla. Polkovnik Cochrane, utrujen sicer, pa neuklonljiv, jih je tolažil in junačil, kakor je najbolje vedel in znal. In vmes so njegove oči neprestano iskale po puščavi —.
Kri mu je bobnala v sencih in v ušesih in zdajpa-zdaj je zavpil, da čuje ropot bobnov in prasketanje pušk —. Vročinska omotica se ga je lotevala in cele čete zasledovalcev je videl trdo za seboj in vso noč je pripovedoval, da je rešitev blizu, da prihajajo Angleži, in vsakikrat se mu je upanje razblinilo v bridko razočaranje —.
Solnce je posvetilo v bledo jutro in prazna se je razgrinjala puščava krog njih, nobenega živega bitja ni bilo videti na vsej nepregledni planoti —. S pekočimi očmi in težkimi senci so strmeli obupni popotniki preko golega, neizmernega prostora —. Njihovi upi so ginevali kakor jutranja meglica na obzorju gine pred topečimi žarki solnca.
Začudene, prestrašene so gledale ženske svojega varuha —.
Nekdaj čili, ponosni, vkljub svojim letom še vedno sveži vojščak se je čudno izpremenil v teh dveh dneh —.
Njegovi lasje, nekdaj temni in skrbno negovani, so med potom osiveli, — danes pa so bili beli kakor sneg. Bele kocine so odevale njegovo krepko zarisano, nekdaj tako gladko brado. Žile na sencih in na čelu so se mu nabreknile in lica so mu upadla in bila polna gub. Njegov ravni hrbet, ki je svojčas izgledal kakor h kolu privezan, je bil sključen, glava mu je težko klonela na prsih — ves izmučen, zdelan ,izmozgan je bil, desetletja starejši nego tisti polkovnik Cochrane, ki jih je spremljal od Kaire do Wadi Halfe. Le njegove oči so ostale iste, — živahne, bistre, pozorne. Z izrazom viteškega zaščitnika so pogledovale po varovankah, jih bo-puščavo, da bi kje ugledale rešitelje, ki pa odnikoder drile in jim dajale pogum in se neutrudljivo ozirale v niso prišli —.
Uro ali kaj po solnčnem vzhodu se je karavana uslavila in vsi so dobili vode in jesti. In nato so z zmerno naglico nadaljevali pot. Derviši so se brezskrbno pogovarjali. Polkovnik je sklepal iz tega, da se čutijo spet varne. Potovali so proti jugovzhodu, očividno z namenom, je sodil Cochrane, da spet pridejo k Nilu nazaj, daleč onstran zadnjih angleških predstraž,
In že se je tudi izpreminjala pokrajinska slika. Valovita planota, po kateri so dotedaj potovali, pokrita na debelo z jajčasto okroglim, obrušenim kamenjem, je izginjala, prišli so iznova med divje razpokane, črnikaste, od solnca ožgane pečine, v ozke dolinice, posute s pomarančno rumenim peskom. Na desno in levo so vstajali skaloviti, koničasti griči z razklanimi, razritimi stenami in ostrimi, razsekanimi grebeni in po razpokah in žlebah se je v potokih ulival droben pesek kakor voda po dežju.
Kamele so stopale v gostem redu po ozkih soteskah, izginjale za ogli in se spet prikazovale med skalovjem. Varno so stopale in postavljale gobaste, oprijemljive parklje celo na mestih, kjer bi trdo konjsko kopito gotovo spodrknilo. Včasi ni bilo videti od skoraj četrt milje dolge karavane druga ko tu pa tam med grebeni se zibajoče dolge vratove spredaj stopajočih kamel in ves sprevod se je zdel ujetnikom kakor strahotno čudne sanje. Nobenega glasu ni bilo čuti, s tihimi, rahlimi, skoraj neslišnimi koraki se je pomikala dolga vrsta sredi črnega kamenja in skalovja in rumenega peska. In nad njimi se je razgrinjalo jasno, sinjemodro nebo.
Gospodična Adams je molče jezdila vso noč. Hudo jo je zeblo. Na solncu pa se je spet ogrela in živahnost se ji je vračala. Gledala je krog sebe in si mela premrle drobne roke.
«Kako je, ljuba Sadie?« je pravila. «Zdelo se mi po noči, da si jokala.«
«Premišljevala sem, tetica!«
«Treba je, da mislimo tudi na druge, ne venomer le na sami sebe!«
«Nisem mislila nase.«
«Zame se ne skrbi, dete!«
«Ne tetica! Nisem mislila na vas!«
«Na koga pa posebej?«	^
«Na gospoda Stephensa, tetica! Kako ljubezniv je bil, — in kako plemenit. Se v zadnjem trenutku je mislil samo na nas. In sleči si je hotel suknjo, da ni imel zvezanih rok — in krog njega so čakali rabeljni —. On je moj vitez in junak vse življenje — «
«No — sedaj je brez skrbi!« je dejala gospodične Adams s tisto trdo odkritostjo, ki je lastna starim ljudem.
«Tudi jaz bi hotela biti —.«
«Ne vem, kaj bi nam to pomagalo!«
«Hm —, bi mu vsaj dolgčas ne bilo —!« je odgovorila in sklonila drobno, ljubko glavico na prsi.
Nekaj časa so jezdili molče.
Kar se udari polkovnik po čelu in obupno vzklikne:
«Za Boga — zmešalo se mi je —!«
Že parkrat po noči so strahoma opazile ženske, da se njihov varuh in spremljevalec čudno obnaša, pa po solnčnem vzhodu se jim je zdel spet čisto pameten. Tembolj so se prestrašile nenadnega izbruha.
Skušale so ga pomiriti.
«Zmešalo se mi je — blede se mi —!« je vpil. «Kaj mislite da sem videl —?«
«Nikar se ne vznemirjajte! Najsi je bilo karkoli!« mu je pravila gospa Belmont in ga pomirjajoče prijela za roko. «Ni čuda, da so vaši živci prenapeti! Mislili in skrbeli ste za nas vse, — in ves čas že! Kmalu se ustavimo in par ur počitka vam bo dobro delo!«
Pa polkovnik je venomer zrl nekam v skale in spet je zakričal ves razburjen in vznemirjen:
«Nikdar v življenju še nisem videl kakega človeka tako jasno in razločno!« je stokal. «Tamle predrami vrh skale na desni je, — ubogi naš prijatelj Stuart, z mojo rdečo ruto krog glave, — prav tak, kakršnega smo pustili v puščavi —!«
Ženske so šle za njegovimi preplašenimi očmi, — in strah in začudenje sla jih pograbila —.
Visok črnikast greben se je dvigal v zmerni daljavi pred njimi, na desni strani globoke soteske, po kateri se je vila dolga vrsta kamel. Na enem mestu se je vzpenjal greben v strmo, koničasto skalo, podobno trdnjavi.
(Dalje prihodnjič.)
če kdo misli, da to naše delo za sporazum ni potrebno in sumniči našo delo, mu povemo, da edino pa-trijotično (domoljubno) mislimo mi, ker nihče ne ve, kaj bi bilo z našo državo, ako pride v srednji Evropi do večjih nemirov in naša država tedaj ne bi še bila urejena. Ce pa bo urejena, bo vsak Slovenec, vsak Hrvat želel, da tudi ostane v tej državi in bo pripravljen za njo tudi na žrtve, ker bo uverjen, da doprinaša žrtve na korist svojega doma, za blagor svoje rodbinel
Politični ogled.
DRŽAVA SHS.
Ker so radikali prelomili dne 13. aprila v Zagrebu sprejete pogoje za sporazum in so šli v politični nepoštenosti tako daleč, da so predsporazumni zapisnik tajili, se je ta zapisnik v nedeljo po glavnih listih Slov. ljudske stranke, Hrvatske seljaške republikanske stran ke in Jugoslovanske muslimanske organizacije objavil v izvirniku in tudi po fotografiji, da ga ne bo več mogoče tajiti in da bo radikalna verolomnost odkrita in pribita.
Nas vse vlada silno stiska z novimi davki, z nazadnjaškim vojaškim zakonom itd., proti Hrvatom še pa vodi posebno nasilno politiko s pomočjo raznih špi-jonov in tudi najgršega, kar jih Jugoslavija pozna, v osebi Gagliardija, ki je bil med vojno avstrijski špijon-ski oficir, po vojni pa habsburški priganjač in zarotnik. Sedaj je pa ta izvržek dobil dovoljenje bivanja v Zagrebu, kjer pridno obiskuje policijo ter ovaja Hrvate. Spijona Gagliardija so vladi priporočali demokrati in vlada je tudi v tem, kakor v vseh nazadnjaških in pro-iiljudskih stvareh sledila demokratskim nasvetom.
ALBANSKI MONAttHISTI
mislijo rumunskega princa Nikolo napraviti za svojega kralja, ker upajo, da bodo s tem po sorodstvu vladarskih hiš na Balkanu uživali razne koristi od male antante. Mislijo, da se bo vse to že rešilo, ko bo v kratkem mala antanta imela svojo konferenco v Sinaji.. S to konferenco pa računajo tudi monathistični zarotniki proti sedanji Rusiji, upati je pa, da bo češka previdnost ohladila rumunsko ali pa tudi beograjsko bo-jaželjnost.
RADI ZASEDBE PORUHRJA
je vedno večje nesoglasje med Francijo in Anglijo, ki grozi, da bo vojno odškodninsko vprašanje sama brez Francije uredila. Italija je na angleški strani. Med Anglijo in Francijo posreduje češki minister in diplomat dr. Beneš, ki priporoča, da bi se Nemčijo uredilo pred Društvom narodov na podobni način, kakor Avstrijo.
ČEHOSLOVAŠKO POSOJILO NA ANGLEŠKEM.
Čehoslovaška vlada se pogaja z neko večjo angleško bančno skupino glede najetja posojila v Angliji v znesku 2 in pol milijarde čK. — To posojilo bi dobila privatna podjetja, čehoslovaška država bi za posojilo samo jamčila.
NEMŠKA INDUSTRIJA NA DALJNEM VZHODU
je zavzela velik razmah ko še ni preteklo leto dni, ko je bila prepoved prihoda Nemcev preklicana in sicer V Hongkongu in druge angleške naselbine. Ta okol-nost je takoj vplivala na trgovino na Daljnem Vzhodu in trgovci v Hongkong so dobili nevarne konkurente. Vse v Hongkongu izhajajoče časopisje opozarja na silno prizadevanje Nemcev, ki hočejo po sedemletnem pre stanku iznova dobiti v svoje roke trg ter doseči predvojne uspehe. Ne glede na to, da je v Hongkongu in Singaporu, kamor je prodrl nemški vpliv, še malo zastopnikov nemške industrije, se že sedaj občuti nemški vpliv.
S PRSTOM KAŽITE ZA KRIVCI.
Naši ljudje pripovedujejo: Kdo je vendar dal Srbom moč, da nas Slovence in Hrvate s strašnimi novimi davki, z neusmiljenim vojnim davkom in z izmozgavanjem naših krajev spravljajo v nepregledno nesrečo?
Nihče drugi, nego tisti, koji so na Vidovdan leta 1921 glasovali v ustavolvorni skupščini (prvem izvoljenem državnem zboru)'za velesrbsko centralistično usta vo. Na Vidovdan 1921 se je s skromno večino 13 glasov sprejela ustava (osnovni državni zakon ali postava), po kateri se je vzelo Slovencem in Hrvatom pravico, da s svojim denarjem sami odločajo. Ta dan se nam je vzela lastna kasa in ves denar iz Slovenije in Hrvatske se mora stekati od tedaj samo v centralistični in nenasitni Beograd. Tega dne se je dala samo Velesrbom pravica sklepati in določati zakone (postave).
Kar sklepa in odreja sedaj slabega vlada v Beogradu in njena srbska večina, vse to je zakrivil oni, l<i je eakrivil centralistično ustavo.
Če ne bi bilo te' velesrbske ustave, bi danes Slovenci za se imeli svojo kaso, naš davčni denar bi se ne stekal v Beograd, ampak bi Slovenci sami s tem denarjem odločali in gospodarili. Zakone, posebno gospodarske vsebine bi mi Slovenci sami sklepali in določali take, kakor so za nas in naše slovenske kraje potrebni in primerni. Tu ne bi imeli drugi nič odločati. A demo-krati( liberalci in samostojni so se ^prodali Velesrbom m so glasovali za centralistično ustavo in s tem pokopali našo slovensko in hrvatsko samostojnost.
Proti slovenski samostojnosti, proti lastni naši kasi, proti pravici, da sami določamo zakone (postave) so na
Vidovdan leta 1921 glasovali: dr. Vekoslav Kukovec, dr, Gregor Žerjav, profesor Reisner od slovenske liberalne stranke ter Ivan Pucelj, Ivan Mermolja, Ivan Majcen, Ivan Urek, Josip Drofenik, Fr. Rajer, Iv. Kirbiš, M. Ku-
šar in dr. B. Vošnjak od Samostojne kmetijske stranke. Sokrivi so pa tudi Radič in njegovi hrvatski poslanci, koji so tudi po volitvah leta 1921 ostali doma in so ta ko prepustili, da Velesrbi počenjajo kar hočejo.
Če bi gorej imenovani liberalni in samostojni ter Radičevi poslanci na Vidovdan leta 1921 glasovali z našimi poslanci proti srbskim demokratom in radikalom, bi danes mi Slovenci in Hrvati že imeli svojo samostojnost. Ne bi nam srbski radikali narekovali tako strašnih novih davkov, ne tako gorostasnega vojaškega zakona in drugih takih lumparij.
Slovenci in Hrvati! S prstom kažite za krivci, za izdajalci!
VOJAŠKI ZAKON SPREJET.
(Dopis iz Beograda)
Kar smo že naprej prerokovali, to se je zgodilo. Srbski radikalci in demokrati so dali naši državi nov vojaški zakon, ki bo še pozne rodove tepel in neusmiljeno, brezsrčno izžemal. Poslanci Slov. ljudske strnake so se sami cel mesec borili proti tej strašni šibi. Nekaj časa so jim pomagali srbski zemljoradniki, nekateri demokrati, mohamedanci in še drugi. A ko se je šlo za glavno glasovanje, kdo je «za« in kdo je «proti«, so vsi, razun naših, vrgli puško v koruzo. V soboto, 14. julija je bila končana v državnem zboru glavna razprava o vojaškem zakonu. Naš Jugoslovanski klub je poslal najboljšega svoje strokovnjaka v vojaškem oziru in živahnega govornika Karla Škulja, da neustrašeno in v lice pove srbskim ministrom, samemu Pašiču,- vojnemu ministru in vladnim kleče-plazcem, da Slovenci nismo strahopetci. Škulj je izborno rešil svojo nalogo. Med drugimi je trdil: «Dovolj je bilo krvoprelitja. Dovolj vojske. Ni je treba več! Delajte raje za mir in zadovoljstvo. Ravno vi tu v Srbiji, kjer se je pre-lilo toliko in toliko krvi v stoletnih bojih, Vi imate sveto dolžnost, da dvignete pred celim svetom palmovo vejico pravega iskrenega miru. Bodite za vzgled celemu svetu. Mi nismo proti obrambi naše domovine. A mi smo proti takemu strašnemu vojnemu zakonu. «Mir, mir nam dajte, a ne vojsko!« Srbi so strmeli, poslušali, šlo jim je k srcu, kar jim je govoril Slovenec, a kaj pomaga, ko pa Vele-srb. Pašič hoče imeti tak vojaški zakon in ker ga hočejo velesrbski oficirji!
Vsi srbski radikali, vsi demokrati, vsi Nemci, vsi mohamedanci iz Macedonije, vsi srbski zemljoradniki so oddali svoje glasove za vojaški zakon. Samo slovenski poslanci (in socialist Divac) so bili tako pogumni, da so glasovali «proti«. Redki so bili glasovi «proti«. Ni bilo ta dan v Beogradu ne bosanskih muslimanov in seveda tudi ne Radiča.
In veste, kdo je posebno živahno glasoval «za« vojaški zakon? Nemški poslanec Schauer, urednik «Cillier Zeitung«. Z vsemi svojimi nemškimi poslanci (8 po številu) se je torej prodal srbski vladni večini. Če bi se bili Nemci vsaj odstranili! A niti tega si niso upali! Kaj poreko k temu nemški volilci iz Dravskega polja, Maribora, Ptuja, Slov. goric, Apačke kotline in vsi oni, ki so dne 6. marca metali krogljice v šesto skrinjico! Korobač militarizma tepe nas vse brezsrčno! Na stotine naših sinov umira za Malarijo v Makedoniji, oprostitve bodo po novem zakonu skoro nemogoče, vojaški davki, vojaška taksa, davek za komoro, podpora za družine potom občin, odvzetje konj in vozov, bodo nekaj strašnega za našega kmeta. To velja enako za Slovence kakor Nemce. Saj dobiva Schauer polno pritožb zaradi vojaštva iz obmejnih krajev. A on glasuje za nadaljevanje krivic! Volilci, ki ste metali kroglice v šesto skrinjico, zahvalite se tudi nemškim poslancem za «dobrote« vojaškega zakona!
Tudi edini slovenski demokrat profesor Reisner iz Ljubljane je glasoval «za«. Pa o demokratih se ne čudimo, saj vemo, da so proti slovenskemu ljudstvu.
A pravega strahopetca se je pokazal Pucelj! Bil je ta dan v zbornici. Ko pa se je pričelo glasovanje, je Pucelj po tihem zbežal iz dvorane v klub. Vzel je klobuk in se skril v mestu. Ni si upal glasovati proti zakonu. Bal se je zameriti Miklavžu Pašiču in srbskim radikalcem! Naš ko-rajžni Bedjanič je šel iskat Puclja pred končanim glasovanjem, češ: «Pokaži sedaj Pucelj, kot vodja somosfroj-nežev, svojo barvo!« A sluga je povedal, da jo je Pucelj s klobukom in palico v roki odkuril. Po shodih in pa po «Kmetijskem listu bo pa Pucelj naprej lagal, da so «klerikalci« zakrivili vojaški zakon.
In Radiča zopet ni bilo z njegovimi 70 poslanci. Kaj pomaga, če vpijejo Radičevci, da so proti vojski, proti militarizmu, če pa pustijo, da srbski poslanci delajo zakone (postave) kakor hočejo. Radiččva politika je v tem oziru žalostna igra.
Te dni se vrši še podrobna razprava in glasovanje vojaškem zakonu. Od naših poslancev še bodo govorili proti: Bedjanič, Krajnc, Žebot, Vesenjak, Pušenjak in morda še kateri drugi.
Plevnik Jurij:
NOVA CESTA LESIČNO-SLIVNICA.
Cesta Lesično—Slivnica v kozjansko-šmarskem okraju navzlic tehničnim in finančnim težkočam prav pridno napreduje, kar je menda zasluga delovanja g. M. Vrečka, ker se je z vso lastno energijo in podvzetnostjo lotil dela.
Navzlic temu, da je že avstrijska vlada spoznala velikanski pomen te ceste glede kulture kakor strategije, se je na večkratne interpelacije poslancev v dunajskem drž. zboru končno po daljših debatah vendar posrečilo izposlo-
vati od vlade potrebnega kredita za udejstvitev te vseskozi prepotrebne ceste.
Prišla pa je vsetovna vojska in predpriprave za cesto so se ukinile. Toda že v jeseni 1914 se je pričelo z delom, pri katerem se je vporabilo ruske ujetnike. Toda tekrat ni bilo nobene živahnosti ne pri vodstvu, še manj seveda pri delavstvu. — Marsikdo, ki ne razume tehnike, je bil v dvomu o možnosti naprave te ceste- ker kraji, po katerih se vije, so skoro nepristopni, romantično divji. Toda danes ni moderni tehniki nič nemogoče in cesta bode v do-glednem času izpeljana v velikanskih vijugah skoro vodoravno, tuintam nad strašnimi prepadi vsekana v živo skalo in zavarovana z raznimi zavorami.
Ta cesta bode velikanskega pomena ne le za kmetijstvo, ki je tukaj povprečno razvito, temveč tudi za pro-sveto in turistiko. Zdravo podnebje, idilične pokrajine ob-raščene z raznolikim sadnim drevjem vabijo tujca, da si pride pogledat in uživat njih čare. Toda dosedaj se je vsak bal dohoda po kozjih stezicah . . . Gostiln ob novi cesti je že kar na kupe, le trgovin primanjkuje. Med gostilnami zavzema glavno mesto g. Vrečko v Žegru, ker tukaj je brezhibno postrežen vsak, še tako izbirčen turist. Tudi kar se tiče duševne hrane je v tem gorskem gnezdu preskrbljeno, ker katoliški časopisi kakor «Slovenec«, «Bogoljub«, in «Slov. Gospodar« so stalni gostje v tej gostilni.
Pozabiti ne smemo Mažičeve gostilne v Košenci, katere se je pa cesta «žal«, nekoliko izognila . . . Namenoma?
Košenca je kraj starih običajev in navad in dosedaj nepoznan s plankami zabit svet, ki mu bode cesta vrnila vso izgubljen^prelest in po krivici nepripoznano veljavo. Prebivalci so stardkopitni, miroljubni in udani v svojo-usodo, ki jim novotarije takozvanega modernega sveta ne gredo v glavo. — Lahko si mislimo, kako čuden se bode zdel temu gorskemu nepokvarjenemu ljudstvu navajenemu mira in pokoja — šum prometa! Toda prilagodili se bodo tem novim razmeram tem lažje, uvidevši, koliko blagostanja jim bode novozgrajena cesta prinesla.
Mažičeva gostilna v Košenci si je pridobila svoj sloves vsled točenja res pristnega naravnega vina in sadjevca ter — kranjskih klobas. Sploh se tukaj dobi vse, kar sliši v dobro gostilno za želodec.
Kraj je izvanredno prikupen, raz katerega je krasen razgled tja do sive brezkončnosti. Kdor išče romantike in poezije, naj pride semkaj! Gostilničar je narodnjak in naš človek, ki si je stekel že mnogo zaslug za našo katoliško stvar. Skrbeč za dobrobit svojih gostov, si je skrbel njih srca in tako mu procvita njegova obrt. Grajevredno pa je to, da gostilna nima niti enega časopisa. Toda duh časa bode tukaj naredil svoje.
Toda vrnimo se k cesti vsled katere bodo zemljišča pridobila na svoji vrednosti: dosedaj so se prodajala itak globoko pod nominalno vrednostjo', ker ni bilo tujcev-kupcev. Opozarja se interesente na naše kraje, zemljišč ob novi cesti dovolj na prodaj in podjeten in soliden trgovec bi tukaj kaj dobro uspeval, ker ni daleč okrog nobene trgovine. Interesentje se vabijo, naj se glede nakupa zemljišč obrnejo na naslov dopisnika, Košenca št. 65, pošta Planina pri Sevnici.
Cesta bode torej v doglednem času dograjena in izročena prometu. Treba pa je izrecno povdarjati, da se sedanja vlada vse premalo briga za zgradbo cest v Sloveniji. Naj bi se za stvar zaintereisrali poslanci! Poslance SLS prosimo, naj glede cest interpelirjo pri ministrstvu javnih del in zgradb.
Izročitev ceste prometu pa bode spremenil sistem življenja tukajšnjemu prebivalcu, ki se bode moralo prilagoditi nastopivšim razmeram, če noče da ga bode tok industrije podsul. Da, industrije, našle so se še namreč, premogovne žile, ki segajo nepoznano daleč, in kakor kažejo vsa znamenja, ga je dovolj v teh pogorjih. Da to ni za naš kraj malega pomena, se razume ob sebi.
Iz teh vrstic je razvidno, da se i mi hribovci bližamo velikanskemu napredku, da bode zanemarjeni kozjanski okraj pridobil na svoji vrednosti, če prav ne iz lastnega nagiba. Beda se umiče blagostanju, če se pa umiče sreči, kdo ve? . . .
Niši prireditve.
Dekliški shod na Libni pri Vidmu ob Savi. Dne 22. julija bo veliki dekliški shod Marijinih družb in Dekliških zvez na Libni pri Vidmu za celo Posavje. Sprevod je: 1. Ob 9. uri se zberemo pri Videmski župnijski cerkvi, od koder odkorakamo med petjem Marijinih pesmi z družbenimi zastavami na Libno, kjer bo pridigoval č. gospod svetnik Janez Kalan. 2. Po sv. maši nastopijo govorniki iz Celja, nato govornice mladenke. 3. Sklep pete Mar. litanije in posvetitev brezmadežni. Udeleženke shoda na Libni dobe pri župnih uradih posavja izkaznice za polovično vožnjo. Prineso naj s seboj družbene zastave.
Jegličeva slavnost v Jarenini. Kakor smo že poročali, priredi naša mladina v nedeljo, dne 22. julija v Jarenini proslavo jubileja vladike dr. Jegliča. Proslave se udeleži tudi lepo število Mariborčanov. Po večerni-cah bo govor o dr. Jegliču, nato pa priredi mariborski Ljudski oder dve burki enodejanki. Po predstavi zabava na vrtu g. Cvilaka.
Sv. Križ pri Ljutomeru. Bralno društvo priredi na Anino nedeljp, dne 29. julija 1923 javno tombolo na Štiblerjevem travniku. Dobitki so lepi in dragoceni. Cena posameznim srečkam je 5 din. ter se dobe v trgovinah in prL posameznih članih društva. Po tomboli prosta zabava.
Dekliški tabor na Ptujski gori. Kar dva ženska shoda zaporedoma sta se vršila zadnji dve nedelji na Ptujski gori. Predzadnjo nedeljo shod mariborske Ženske zveze, zadnjo nedeljo pa so napravila na Ptujsko goro izlet dekleta celega Dravskega polja. Po sv. opravilu, pri katerem je pridigal hočki kaplan g. Polak, so se ženske in dekleta pred
cerkvijo zbrale k zborovanju. Shod je otvoril domači gosp. župnik Zagoršak, predsedovala je gospodična Marica Bregant. Tajnik Krajnc iz Maribora je v svojem govoru opozoril zborovalke na dobrodelnost, kjer se žene in dekleta lahko najlepše in najuspešnejše udejstvujejo. O dobrodelnosti bi naj razpravljale naše Dekliške zveze, Orlice in Marijine družbe pogošto na svojih mesečnih sestankih! Nato so govorile: predsednica Marija Bregant: o krščanski vzgoji in verski šoli. Marija Čižek iz Hoč: o treznosti zlasti med .člani in članicami naših organizacij. Ana Štern iz Frama (ki je bila obenem tajnica na zborovanju): o ljubezni do domovine. Filomena Visočnik iz Hoč je deklamirala «Stražnika na meji slovenski«. Neža Klasinc iz Cirkovec je govorila o krščanski družini. Nazadnje je Helena Jurič iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju priredila zborovalkam prav praktično in odkrito vprašanje vesti o modi in oliki. Njeno neprisiljeno podajanje je pri vsej resnosti izredno ugajalo. — Na zborovanju so dekleta sklenila, da hočejo v vsaki župnij obnoviti oziroma ustanoviti Dekliške zveze, vse dekliške zveze.celega okraja pa se združijo v okrajno Dekliško zvezo. Tudi po drugih okrajih se Dekliške zveze živahno gibljejo. Upamo, da bodo kmalu vse Dekliške zveze mariborskega okrožja združene v močno okrožno organizacijo. Tudi dekliške zveze celjskega okrožja se pridno organizirajo v Celjski okrožni dekliški zvezi, ki sega od Dravograda do Brežic. Dekleta, ne odnehajte, dokler ne izvedete svoje organizacije do zadnje vasi! Potem pa greste organizirat v Prekmurje in na Hrvatsko, kjer vas čaka še hvaležno delof
Prireditev konjiškega orlovskega okrožja^ v Makolah. dne 8. julija je izborno uspela. Ves trg je bil% slavnostni obleki. Na predvečer in v nedeljo na vse zgodaj so pokali topiči in je igrala godba kot — začetek slavnosti. Ob pol 10. uri je bil sprejem bratskih odsekov, na kar se je razvil sijajen sprevod s konjiškim praporom in okrožnim predsedstvom na čelu. Za gosti je korakal domači odsek, nato dekleta v narodnih nošah in kar je posebno treba omeniti: župani vseh šestih občin. Po maši na prostem in blagoslovitvi po požaru uničene in sedaj na novo postavljene posojilnice je bilo ljudsko zborovanje. O. P. dr. Kotnik in zastopnik SKSZ dr. Jeraj sta v lepo zasnovanih govorih navduševala mladino za delo na zadružnem polju in pa . visoke gilje Orlovstva. Popoldan je bila javna telovadba. Videli smo res dovršen nastop vseh različnih skupin. Starejši ljudje, ki so prvič videli kaj takega, so bili kar zamaknjeni. Vse nam je ugajalo, a najbolj proste vaje Orlic s petjem. To je bila najbolj učinkujoča točka bogatega sporeda. Bil je to prvi javni telovadni nastop v Spodnji Dravinjski dolini. Upamo, da uspeh ne bo izostal. Starejši fantje celo možje so rekli: Kar pristopil bom k Orlu! Bratom in sestram, ki se niso strašili dolgega pota iz Konjic, Oplotnice, Žič in Loč, naša najiskrenejša hvalal S svojim nastopom so pridobili orlovski misli veliko novih prijateljev, to jim bodi plačilo za njih trudi Saj Orel ne išče svoje časti, ne išče plačila za se, dobrobit organizacije mu je najboljše plačilo. Ker Orli ne iščemo posebne časti, zato tukaj nikogar tistih ne imenujem, ki so si pridobili največ zaslug za to dobro uspelo pridobitev. Vsem kličem naš iskreni Bog živil
Tedenski norice.
žrtve Drave. V zadnjem «Gospodarju« smo javili pretužno vest, da so valovi Drave pogoltnili po nesreči štiri duhovniška življenja. Drava je naplavila dne 17. t. m. pri Sv. Lovrencu doslej tri žrtve in sicer oba gospoda župnika M. Volčiča in Baznika ter premicijan-ta Ribiča. Pogreb gospoda Volčiča se bo vršil v Breznu v petek, dne 20. t. m. ob S. uri zjutraj. G. župnik Bazilik in premicijant Ribič pa sta bila pokopana pri Mariji v Puščavi danes v četrtek, ob 8. uri zjutraj. Bogoslov ca Deržečnika, ko pišemo te vrste, še niso našli.
Dravska nesreča. Josip Držečnik. Najmlajša žrtev dravske nesreče je bil bogoslovec gospod Josip Držečnik. Rojen je bil 7. aprila 1902 v Orlici, župnija Ribnica na Pohorju. Bil je sin vrlo krščanske, ugledne, zavedne in daleč okrog znane družine Vinšekove. Že v ljudski šoli je kazal posebno nadarjenost in marljivost. Zato ga je dobri oče dal v šolo. V dijaškem semenišču je našel v razburjeni mladeniški dobi varno zavetje. Bil je zelo dober dijak. Ko je izvršil gimnazijo ga ni nihče silil ali mu prigovarjal za bogoslovje. Sam se je zato odločil ter spolnil tiho željo svojih dobrih staršev in blagih sorodnikov. Letos po drugem letu bogoslovja je bil posebno pobožen ter je skoraj vsaki dan pristopil k mizi Gospodovi. Bil je vobče mirnega, ponižnega in dobrohotnega enačaja; bil je abstinent. Soboto pred grozno nesrečo je 6e opravil prav lepo svojo pobožnost v cerkvi. Preden so stopili v usodepolni čoln je opominjal, da bi bilo boljše, iti na most a ga niso poslušali. Ta blagi gospod je bil veselje staršev, sorodnikov in ponos cele župnije. Tega blagega gospoda je morala kruta smrt na tak način iztrgati iz lepega mladeniškega življenja. Velika žalost in potrtost obdaja dobre starše, sorodnike in celo župnijo radi te izgube. Naj bo v tolažbo staršem vzgled očaka Jakoba, ki je tudi na kruti način izgubil najljubšega Jožefa a je bilo po dolgem času snidenje tem bolj veselo. Tako je šel dobri Pepek k Očetu, da prosi za svoje ter bo snidenje nekdaj tem bolj veselo. Dobri Pepek, počivaj v miru. Bridko in hudo je, da še do 14. julija ni znano nič o vtopljencih.
Iz škofijskega dvorca. Priprave in poprave v škofij skem domu so toliko napredovale, da je škof dr. Anton Karlin 18. t. ni. že odprl svoje prostore za one, ki bi želeli v kateremkoli oziru ž njim govoriti. Kedaj se bo vršilo slovesno ustoličenje za danes še ne moremo naznaniti. Kakor slišimo bo slovesna inštalacija škofa dr. Karlina dne 29. julija.
Važnosti in podrobnosti glede katoliških shodov v Ljubljani in Zagrebu bemo začeli priobčevati v prihodnjih številkah Gospodarja.
Lepa slovesnost pri Svetemu Roku nad Šmarjem pri Jelšah. Že dva dni pred 16tim julijem so vrla šmar -ska dekleta in domači Orli se posvetili popolnoma pripravam na slavnost. Fantje so v soboto postavljali mlaje in slavoloke ob potu k sv. Roku, dekleta pa so opletla vse z nebrojem vencev; v nedeljo se je odela še romarska cerkev sv. Roka v prazniono oblačilo. Vnema za zunanji sijaj je bila povsod tem večja, ker se med jubilanti nahaja tudi šmarski miljenec — rojak g. profesor J. K. Vreže. Kakor je pri vseh katoliških prireditvah zadnjih let gosp. profesor Vreže vedno desna roka šmarskega gospoda kanonika I. Bohanca, neustrašeno skrbeč zato, da Šmarčanom pripravi kaj lepega, tako je sedaj tudi cela šmarska fara tekmovala, da se oddolži po svojih močeh svojemu najdražjemu rojaku-jubilarju. Povečevalo pa je zanimanje za pomenljivo slavnost še dejstvo, da je z izbiro Sv. Roka za proslavo 351etnice mašništva počastil Šmarje eden najznamenitejših letnikov lavantinske duhovščine. Naj slede samo imena in vsak, kdor nekoliko pozna našo domačo zgodovino, bo lahko spoznal, da je s temi imeni v najožji zvezi vsak znamenitejši pokret med nami v zadnjih štirih desetletjih. Izmed 15 novomašnikov, ki so poleti 1889. šli obdelovat lavantinski vinograd Gospodov, jih je med tem že 5 odšlo po plačilo v večnost (Bogataj J. Munda, A. Šuta, Zagajšek, Urban). Deset pa jih je dočakalo 351etnico v službi Gospodovi in prihitelo k Sv. Roku zahvalit se Bogu, za v tem času prejete milosti. In sicer so to poleg gospoda prof. Vrežeta še sledeči gg.: Franc Moravec, stolni župnik in kanonik v Mariboru, dr. Anton Medved, gimnazijski profesor v 'Mariboru, Josip Cerjak, konzistorijalni svetovalec in dekan v Slov. Bistrici, Martin Medved, dekan v Braslovčah, Štefan Pivec, dekan v Vuzenici, Janez Rotner, dekan v Škalah, Jožef Gunčer, župnik v Šmihelu nad Mozirjem, Franc Ogrizek, župnik v pokoju v Vojniku in Peter Zadravec, župnik pri Sv. Lenartu nad Veliko nedeljo. Vsi jubilanti so prišli v Šmarje že na predvečer. Ko je večerni vlak privozil v Šmarje, zažarela je romarska cerkev sv. Roka v bajnem svitu velikanskega kresa, zagrmeli so topiči in glasni «ži-vio«-klici na hribčku zbrane množice, pritrkavanje zvonov obeh cerkev pa je ob ravno nastopajočem mraku naznanjalo jutršnjo slovesnost.
Zjutraj 10. julija — obletnica mašniškega posvečenia gg. jubilantov in posvečenja cerkve sv. Roka — so sv. mašam v farni cerkvi sledile po prekrasno sestavljenem sporedu sv. maše še v vseh večjih kapelah proti Sv. Roku, ki so jih jubilanti darovali za vse žive in rajne svoje uče-nike, dobrotnike, prijatelje in svoji skrbi izročene vernike. Neutrudno je pri tem poveličeval čast božjo domači pevski zbor pod vodstvom gospoda Zeliča. Ob 8. uri so množice vernikov že napolnile romarsko cerkev in še so prihajale vedno nove. Pridiga se je vgled tega morala prestaviti izven cerkve. Ob pol 9. uri je nastopil kot cerkveni govornik gospod profesor dr. Anton Medved, ki je najprej pozdravil na tisoče broječo množico, posvetil nato srce pretresajoče besede duhovniškim žrtvam Drave, potem pa v globoko zamišljenem govoru predočil duhovnika kot srednika med Bogom in ljudstvom, kot svetilnik sredi teme in kot delivca božjih dobrot. Sledila je zahvalna slovesna sv. maša, ki jo je daroval gospod dekan Rotner, nato pa črno sveto mašo za v Dravi pokopane sobrate, ki jo je daroval gospod profesor Vreže. Ob pol lih je bila cerkvena slovesnost končana, a množicez branih vernikov se kar niso mogle ločiti od kraja prehitro minule slovesnosti. Skoro od poldneva naprej je cerkev odmevala od Marijinih in drugih nabožnih pesmi. Le počasi se je hribček sv. Roka zopet izpraznil.
Cerkveni slovesnosti je nato sledil bratski sestanek duhovnikov v gostoljubni hiši čuvarja Sv. Roka g. prof. Vrežeta, katerega se je poleg jubilantov udeležilo še večje število drugih gostov. Slavljence so tukaj prihiteli pozdravit tudi župani in občinski svetovalci obeh šmarskih občin ter načelnik krajnega šolskega sveta, ki so jubilantom želeli, da se sestajajo naprej kot bratje vsako leto še petnajst, da še petindvajset let k enakim slovesnostim. Isto žele tudi vsi dobromisleči	Šmarčani.
Kdo je kriv vsega gorja v Sloveniji? Od Sv. Lenarta nad Laškim nam poročajo: Naši samostojneži trosijo okoli laži, češ, dr. Korošec je glasoval za kuluk (tlako), za strašne davke, huda vojaška bremena itd. Zopet bi radi vse na dr. Korošca navalili. Kdo pa je kriv vseh teh bremen, ki se hočejo naložiti na naša bremena? Centralizem, za katerega so ob svojem času glasovali vsi samostojni poslanci, ki so bili v Beogradu le petolizci Srbijancev. Ako bi se delale postave za Slovenijo v Ljubljani, pa ne v Beogradu,~ potem bi gotovo ne bilo ne kuluka in drugih strašnih bremen. Torej samostojneži, le lepo tiho, sicer pridemo z imeni na dan, da bo svet spoznal naše samostojne dolgoustneže.
Shod SLS v Kamnici pri Mariboru. Prihodnjo nedeljo, dne 22. julija po rani sv. maši ima gospod poslanec Žebot v Kamnici pri Mariboru na posojilniškem vrtu, v slučaju slabega vremena pa v posojilnici zborovanje SLS oziroma Kmetske zveze. Vabimo vse naše somišljenike v Kamnici, kakor tudi iz sosednjih župnij, da se tega zborovanja v velikem številu udeležijo!
Shodi poslanca Pušenjaka. Dne 29. julija ima gospod poslanec Pušenjak po rani sv. maši shod na Ljubnem, ob 4. uri popoldne shod v Lepi njivi v gostilni Brinovšek.
Mariborske novice. Pretekli teden se je zgodilo v Mariboru primeroma zelo malo novega za širšo javnost. Mariborska gospoda je bila v dnevih pekočega solnca zelo nezadovoljna z vročino. Minuli pondeljek je blagoslovljeni dež omilil vročino in neprecenljivo veliko koristil vrtovom, vinogradom, travnikom in polju. Zadnjo nedeljo smo doživeli v Mariboru zopet dve smrtni nesreči. Pri
, kopanju oziroma pri skakanju v vodo je utonil sin čevljarja Gobeca Edvarda, trupla še do sedaj niso potegnili iz vode. Proti včeru v nedeljo je vlak na drobne kose ra». mesaril železničarja Rcberja pri severni bločnici glavnega kolodvora. Sokol v Studencih je imel svojo veselico v nedeljo in zvečer se je Maribor jezil nad sokolskim tul-jenjsm po ulicah. Orjuna miruje, ker ima preveč opravka s sodiščem in policijo.
Romarski vlak k Mariji Pomagaj bo vozil v petek, dne 24. avgusta. Na Brezjah ostanemo v soboto. V soboto zvečer pridemo v Ljubljano, ker bomo drugi dan navzoči pri katoliškem shodu. V nedeljo zvečer se povrnemo domov. Ako se bo prijavilo zadosti romarjev, bi lahko vozili posebni vlaki iz Brežic, Dravograda po Savinjski dolini, Ljutomera, Maribora in Celja. Romarski vlaki se bodo organizirali v Ljubljani in bodo od tam razposlani potrebni oklici na župnijske urade. — Kdor želi meti glede teh vlakov kako pojasnilo, naj se obrne na pripravljalni odbor za Katoliški shod v Ljubljano, ne pa v Maribor. Romarji bodo imeli polovične cene na železnici. Natančnejši pogoji se bodo pravočasno objavili.
Učenec Ivan Gostenčnik je pobegnil od dema iz Maribora vsled slabega spričevala. Videli so ga že večkrat v okolici Maribora, kjer se zadržuje pri kmetih. Fant je star 13 let, oblečen v črne žametne hlače do kolen ter v siv športni suknjič. Na nogah ima črne nogavice in čevlje. Lase ima piave, po licu pa solnčne pike. Starši od fanta prosijo vse, ki bi ga kje videli, da to naznanijo policijskemu komisarijatu v Mariboru, ali pa naravnost stari-šem na naslov: Jurij Gostenčnik, sprevodnik juž. železnice, Aleksandrova cesta 35, Maribor.
Smrt pač bridke seka rane. (Dopis od Sv. Marjete na Dravskem polju.) «Smrt pač bridko seka rane«, pravi pesem, to smo močno občutili tudi mi, ko smo 10. 7. položili v grob vrlega moža Štefana Cafuta, moža poštenjaka, dobrega srca, pa tudi trdne, neustrašene volje. Bil je skrben oče svoji družni, a tudi otroško vdan sv. Cerkvi in ¿vest sin svojega naroda. Bil je odločen narodnjak vedno, tudi takrat, ko je v naši vasi bilo skoro vse zastrupljeno in nahujskano od nemškutarije, kakor tudi sedaj, ko sokolsko-orjunske-samostojno učiteljska šuntarija pri nas razsaja in grozi s pobojem in uničenjem. V začetku vojske so ga preganjali zaradi njegovega odločnega narodnega mišljenja, bil je z drugimi narodnjaki na «črni listi«, a on se ni ničesar ustrašil, ampak je ostal zvest veri in narodu svojemu. Ni pa tega kazal samo z besedami, ampak z dejanjem. Dokler je bil zdrav, je bil v občinskem odboru, do zadnjega je bil cerkveni ključar ter med ustanovitelji posojilnice ter član načelstva. Bil je zvest naročnik krščanskih časopisov ter požrtvovalen prijatelj naših mladinskih organizacij, zlasti Orlov. Vdano je prenašal težave dolge bolezni. Pevski zbor mu je v znak hvaležnosti zapel ganljivo nagrobnico, z vznesenimi besedami mu je govoril ob grobu v slovo njegov rojak, šentiljski kaplan gospod Ivo Greif. Zvestoba do Boga, cerkve in naroda je dičila tvoj blagi značaj, naj bo Gospod plačnik Tvoj za zvestobo Tvojo, a tudi mi ti hočemo ohraniti zvest spomin.
Bivši samostojni poslanec Dobnik obsojen. Od Sv. Janža na Dravskem polju poročajo: Dne 13. julija 1923 je bil Štefan Dobnik, bivši jurist in samostojni poslanec, sedaj mlinar v Zlatoličah kaznovan pri okr. sodišču v Ptuju na 300 dinarjev kazni ali tri dni zapora radi razžaljenja časti, ker je na nekem zakotnem samostojnem sestanku rekel, da je kaplan Krušič «Hauptbaraba«. Dasiravno se je Dobnik hvalil, da je on mogočen in spreten pravnik, kateremu ni mogoče do živega, jih enkrat le pošteno skupil celo od enega kaplana. Da Dobnik sovraži duhovščine^ zlasti kaplane, to je dobro znano, saj se vedno tožari in spletkari zahrbtno, kjer le moTe. Posebno pa mu je na poti Slovenski gospodar, ker pacrkrat preveč kritiziral Dobniloovo politiko. Sicer pa človek, ki se v javnost podaja, mora biti pripravljen, da ga javnost tupatam tudi okrtači. Zdravo.
Poslanec Pušenjak je stavil interpelacijo 1. na ministra prosvete, v katerem zahteva, da se da občini Sv. Primož nad Muto izdatna pomoč za zgradbo nove šole tik cerkve sv. Primoža nad Muto, 2. na ministra saobračaja, v katerem zahteva, da minister upliva na južno železnico v tem smislu, da ista napravi nasproti gostilni Janiš med postajami Vuzenica in Dravograd postajališče in nakladišče, kar je dolgoletna zahteva prebivalstva.
Od Sv. Miklavža. Vsled neresničnih vesti, ki so se širile po občini in o slabem delovanju župana Jožefa Vauhnika, je sklenil isti podati ostavko. Ker pa je občinski odbor na javni seji dne 13. t. m. dognal, da so bile vse te vesti neresnične ter, da so jih namenoma širili gotovi ljudje, hoteč škodovati g. županu, je istega naprosil, da nadalje ostane na svojem mestu ter mu s tem izrekel popolno zaupanje. Občinski odbor poživlja ves širitelje teh vesti na odgovornost, ker drugače se jih bo smatralo za najpodlejše zločince in obrekovalce. Občinski odbor.
Kaj nam poročajo zanimivega od Sv. Bolfenka v Slov. gor. Nabori v vseh občinah so končani: enega so odbrali za topničarje, 1 za dragonce, 1 za saniteto, 3 za pešadijo. 3 so začasno oprostili vojaške službe. — Ko je hotela leta 1918 neka družba otovriti reden avtomobilski promet med Mariborom—Št. Lenratom—Ptujem, je državna oblast ugovarjala, češ: ceste so preslabe. Zidaj pa vozi po isti cesti težki Pirichov tovorni avto, časih celo z dvema vozoma opeko in druga stavbene potrebščine ia Ptuja k Sv. Lenartu, vrliutega švigajo brezštevilni osebni avtomobili po tej cesti vsak dan gor in dol; zdaj pa je cesta dovolj močna, četudi ni več videla gramoza že dobrih osem let. In zakaj je zdaj dovolj močna? Ker nikdo ne vpraša visoke gospode, ali sme voziti ali ne. To je tudi posledica vojske — pomagaj si sam. Seveda bo moral okrajni zastop od takih družb ali tovarn, ki rabijo cesto izredno močno in jo radi tega tudi izredno
pokvarijo, zahtevati redne prispevke za vzdržavanje ceste, drugače bi eni imeli samo stroške, drugi pa hasek. To pa ni pravično, Ali pa naj prevzamejo take družbe tudi javni promet na primer pošto, osebni promet itd. in jim bomo jako hvaležni. Odkar imamo namreč Jugo slavijo, je pošta za nas mrtva točka. Ne veš nikdar, kdaj bo šla, tudi ne ali bo šla peš, ali se bo vozila; včasih je sploh ni nazaj k nam, ampak gre črez Moste in Gaber-nik, včasih pa pride samo do naše meje in odda vrečo pismonoši. Vse to je seveda protipostavno in prepovedano. Trpimo pa vsled te nemarnosti vsi, zato pa želimo iz srca, da bi se pri naši vožni pošti upeljal zopet stari in lepi red. Z domačo poštno upravo smo seveda zadovoljni, ker posluje vzorno; nered pride samo črez Pesnico k nam.
Požar pri Sv. Urbanu pri Ptuju. V soboto, dne 14. t. m. popoldne ob 5. uri je zbruhnil ogenj v viničariji gospoda F. Stross v Placarskem vrhu. Nagloma so prihiteli dobri prebivalci obojega spola iz Placarskega vrha, iz obmejnih oz. sosednih občin Mestni vrh in Derstelja na pomoč. Ker je bila voda mlaka pri hiši, se je delalo z naporno silo v silni vročini, da se je ogenj omejil samo na gospodarsko poslopje ter je zraven zidana stanovanjska hiša ostala srečno rešena kakor tudi sosedna hiša. Tu se je pokazala vzgledna srčnost in ljubezen do bližnjega, posebno, ker je bilo glavno rešilno sredstvo — voda pri hiši, kar bi moralo biti pri vsakem poslopju zaradi varnosti pred ognjem. Kot vzrok požara je na sumu nek popotnik, ki je prejšnji dan prosil za prenočišče.
Anino se bode letos obhajalo pri romarski cerkvi sv. Ane pri Barb. tik Drave v župniji Sv. Barbare v Hal., kakor prejšnja leta. Dne 26. julija bode več sv. maš, dve pridigi. Č. g. dekan završki bo takrat blagoslovil novo zvonikov© streho, jabolko in križ. Istotako bode v soboto in nedeljo pozneje več sv. maš. Romarji se pričakujejo od vseh krajev, ki bodo imeli priliko opraviti svojo pobožnost. Č. g. o. Janez Reberc, kapucin iz Varaždina, pa naš rojak bode sam pomagal na prižnici in v spovednici!
Blagoslovitev novih zvonov pri Št. Joštu na Koz-jaku se vrši na lepo nedeljo, dne 29. t. m. ob 7. uri zjutraj. Dobimo dva zvona iz Maribora; blagoslovil jih bo preč. g. dekan Ivan Rotner iz Škal. Pri procesiji in poznem sv. opravilu bota že pela. Dobrotniki in prijatelji zvonov, od blizu in daleč vsi dobrodošli. Pridite v ¡jutranjem hladu na naš hrib, ker je «na planincah luštno biti«!
Cerkvene slovesnosti v Rajhenburgu. Pri nas sm-o, kakor vsako leto tudi letos prav slovesno obhajali 2. julij kot obletnico posvečenja naše lurške cerkve. Prihajali so romarji že v nedeljo popoldne. Zvečer prvega je bilo krasno gledati v večernem mraku rimsko procesijo, ki se je vršila pred cerkvijo s prižganimi svečami in razvitimi zastavami. Ta slavnost se prične vselej s tridnevnico, katero so vodili čč. gg. misijonarji od Sv. Jožefa nad Celjem, katerim se vsi župljani za ves požrtvovanli trud prisrčno zahvaljujemo ter kličemo: Bog plačaj! V nedeljo, dne 15. Julija smo zopet obhajali dan radostnega veselja, ker smo zopet dobili tri nove zvonove, s krasno ubranimi glasovi. Zopet 90 prihiteli od blizu in daleč častilci Marijini, da s*e z nami veselijo toliko zaželjenih zvonov. Blagoslovil jih je č. g. opat trapistov. Po dokončani blogoslovitvi je pevski zbor v prekrasni melodiji pozdravil nove oznanje--valce žalosti in veselja. Vsak darovalec je vdaril po zvonu in izrazil svojo željo. Topič je tudi imel svojo nalogo, da je celi dan s svojim gromenjem naznanjal vsem, da je želja faranov izpolnjena. Prihodnje leto bodo že novi 4je zvonovi vabili in prozdravljali romarje in vse častilce Marijine, ki bodo zopet prihajali na dan 2. julija. Torej na svidenje?
Sosoodarsftm
GLOBOKO OBDELOVANJE ZEMLJE.
Naravni nagon vseh živih stvari na svetu je hrepenenje po razvoju in napredku. Vse, kar živi in raste se bori neprestano za svoj obstanek. Vsak človek si želi zboljšanja svojega gmotnega položaja, Vse stremi po sreči in blagostanju. Toda marsikdo, ki goji tiho vročo željo po napredku ne ve najti prave poti, po kateri bi najhitreje dospel do zaželjenega cilja.
V času svetovne vojne se je najbolj jasno pokazalo, da je kmet tisti činitelj, ki s svojimi proizvodi žrtvuje vse življenje na svetu. Dolžnost vsakega poljedelca torej je, da glede proizvajanja zemeljskih dobrin stalno napreduje »er na ta način zadošča potrebam zmirom naraščajoče ljudske množice. Število prebivalstva na zemlji se venomer množi, površina zemlje pa ostane ena in ista; zato je umevno, ako se prevdarnemu kmetovalcu vsiljuje misel, i kako bi bilo mogoče zemljo boljše izkoriščati in doseči več j dohodkov. Ni težko proizvajati obilnih doneskov, ako imamo rodovitno, neizčrpno zemljo. Drugače pa je, ako je rodovitnost naše zemlje po sto in stoletnem pridelovanju poljskih sadežev opešala. Tu je treba kmetovalcu poseči po sredstvih za zboljšanje svoje zemlje z gnojenjem ali pa z nadomestilom takšnih zemeljskih plasti, ki še na hranilnih snoveh niso izčrpane.
Nadomestitev gornjih, že izčrpanih zemeljskih plasti doseženo, deloma z. globokim obdelovanjem zemlje, to se pravi, da pritegnemo spodnje zemeljske plasti rastlinam v izkoriščanje. Seveda se imamo pred vsakokratnim globokim obdelovanjem prepričati o kakovosti spodnjih plasti, predno se odločimo za to delo. Pripetilo bi se namreč lahko, da bi si s tem več škodovali, nego koristili. Razločevati moramo med izmenjavo gornje plasti s spodnjo in med pomešanjem obeh v svrho. globokega razlaganja zemlje. Razumljivo je, da bo opustil globoko obdelovanje tam, kjer se nahaja v spodnjih plasteh prod ali pusta nerodovitna ilovica. Nasprotno pa bomo storili to
tam, kjer so spodnje plasti nastale po razkrojevanju ali vsled razpada prakamenja, kakor granita, živca, sijudovca i. dr. ali pa so bile naplavljene od zemlje, ki je na hranilnih snoveh bogata.
V globoko zrahljani prsti se bodo korenine rastlin bolje razvijale in zvabile v globočino, kar bo imelo posledico, da bo tudi nadzemeljski del pridobil na obsegu in in rodil več sadu. Posebne važnosti je globoko obdelovanje v sušnih letinah. V takšnih slučajih so korenine v globočini pred sušo bolje zavarovane, medtem ko se v plitvi zemlji čestokrat posuše. Ta pojav smo opažali leta 1921 pri koruzi, pri kateri so se gornje koreninice na prisojnih mestih popolnoma posušile. Vinska trta s svojimi dolgimi koreninami tudi v najhujši vročini ne ovene ker so njene korenine zasidrane globoko v globoko zrahljani (rigolani) zemlji, dočim so poljske rastline proti vročini bolj občutljive. Globoko obdelovanje zemlje ie velike vrednosti zlasti v hribovitih, suhih in solčnih legah, ni pa priporočljivo v močvirnih, nizkih in zaprtih legah in težki zemlji. V težki zemlji bi krenine vsled pomanjkanja zraka začele gniti, ako bi prišle pregloboko v zemljo. V nižavah in težki zemlji je torej globoko obdelovanje lahko naravnost škodljivo, ako ne moremo zemlje dobro izsušiti (drenažirati).
Izmenjavo gornje zemeljske plasti s spodnjo bomo izvajali le v redkih slučajih in sicer tedaj, ako bi naleteli v bližnji globočini na dobro naplavljeno prst ali pa na sladko sprstenino. V vseh drugih slučajih pa ravnamo boljše, ako zemeljske plasti med seboj samo premešamo.
Kako naj začnemo z globokim obdelovanjem? Ako hočemo spraviti mnogo rodovitne plasti na površje, tedaj vzamemo najbolje dva pluga. V tem slučaju orjemo z drugim plugom v isti brazdi neposredno za prvim. Nova spodnja plast pride na ta način vrh stare gornje; pri prihodnjem oranju se prst obeh plasti med seboj pomeša. Ta način globokega obdelovanja priporočam le tam, kjer je spodnja plast na hranilnih snoveh bogata in v svojem razkroju tako daleč napredovala, da postanejo hranilne snovi rastlinam v najkrajšem času dostopne.
Ako pa najdemo zelo pusto spodnjo plast, tedaj bomo pri vsakem oranju le majhen del te plasti pomešali med gornjo. To bomo ponavljali večkrat in plug uravnali pri vsakem oranju malo globlje v zemljo. V par letih bomo imeli brez škode zelo rodovitno obdelovalno plast, v kateri se bodo rastline tudi ob suši dobro razvijale. Imele bodo pa tudi obilo hrane, ker se bodo hranilne snovi pod vplivom zračnega kisika pretvarjale iz težke raztopne oblike v lahko raztopno obliko, v kateri jih drobne koreninice v se vsrkavajo. Če bi pa s preglobokim oranjem spravili naenkrat preveč puste zemlje na površje, bi rastline v prvi dobi ne imele dovolj potrebne hrane in bi se lahko pripetilo, da bi si prvo žetev s tem poslabšali.
Z globokim obdelovanjem lahko obenem zemljo tudi pognojimo; pri tem je paziti na to, da ne pride gnoj pregloboko, osobito v težki zemlji, kjer bi ostal brez učinka. Gnoj, spravljen pregloboko v zemljo ne more strohneti, ker primanjkuje zraka za to. Trohnenje se vrši, kakor znano Ie pod vplivom zraka, mokrote in toplote.
Kdor ima željo po napredku in hoče izkoriščati svojo zemljo v največji meri, naj poskuša priti na opisani način do obilnejših dohodkov svojih oranic.
Ivan Štampar, oskrbnik graščine Ormož.
Davkoplačevalcem se morajo na zahtevo vračati davčne knjižice. Finančna delegacija v Ljubljani nam sporoča, da so davčni uradi zavezani davkoplačevalcem vročati na željo davčne knjižice proti plačilu 1 din. Ako bi davčni uradi ne ustregli zahtevam davkoplačevalcev, naj se posamezni primeri s konkretnimi podatki naznanijo finančni delegaciji.
Ljudska posojilnica v Celju (pri Belem volu) je zvišala obrestno mero za hranilne vloge s 1. julijem 1923 za: navande vloge na 6, proti mesečni odpovedi na 6 in pol, proti trimesečni odpovedi na 7, proti šestmesečni odpovedi na 7 in pol, proti enoletni odpovedi na 8 odstotkov.
Padanje živinskih cen. Na letošnjem margaretskem sejmu dne 13. t. m. v Zagrebu, ki slovi kot največji živinski sejem na Hrvatskem je pokazalo, kako naglo padajo cene goveje živine. V enem tednu so padle cene za več kakor 15 odstotkov. Živine je bilo prignano veliko število in to zelo mnogo prvovrstnih komadov. Plačevali so jih po 11 dinarjev, največ po 12.50 din. Cena je padla radi tega, ker je skoro popolnoma izostal izvoz v Italijo. Živina se izvaža večinoma samo v Avstrijo, ki pa vsled svoje slabe valute ne more plačevati zalo visokih cen in radi tega je morala cena živini pasti, ako so hoteli živinorejci sploh kaj prodati.
Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je 13 konj, 8 bikov, 155 volov, 357 krav in 13 telet. Skupaj 546 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 10. 7. 1923 so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 12.75—13.50, poldebeli voli 12.00—12.50, plemenski voli 11.25—12.—, biki za klanje 8.75—10.50, klavne krave debele 12.00—13.75, plemenske krave 9.75 do 11.75, krave za klobasarje 7.75—9.50, molzne krave 9.50—12.50, mlada živina 11.75—13.75, teleta 15.00— 15.75 Din žive teže.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejm dne 13. 7. 1923 se je pripeljalo 239 svinj in 3 koze, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov, komad 800— 1100 kron, 7—9 tednov 1200—2000, 3—4 mesce 2300 do 3500, 5 do 7 mescev 4800—5200, 8—10 mescev 5400 do 5800, 1 leto 7500—10.000 kron. I kg žive teže 80—100, mrtve teže 115—120 kron.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg Din 23—24, II. vrste 21—22, Meso od bikov, krav telic 18—20, Telečje meso I. vrste 24—25, II. vrste 23—24, svinjsko meso sveže 40 dinarjev.
Velik sejm za živino in kramerje se vrši dne 25. julija pri Sv. Urbanu pri Ptuju.
Zimi trg. Vsled ugodnega vremena v zadnjih dneh se pričakuje letos izvanredno dobra žetev pšenice. V ve, čini krajev je že požeta, samo, da še ni javljen rezultat žetve. V splošnem se sklepa, da bo kvaliteta dosegla 80 do 83 kg na hektoliter. Na oralu se je pridela 12 do 18 stotov. Na trg se je pripeljalo zelo malo stare pšenice, ker je vse zaposleno pri žetvi. Staro pšenico se je prodajalo po 425—435 Din. Nove pšenice še ni bilo na trg. Pričakujejo jo okrog 20. t. m., ker se je žetev letos zakasnela vsled dežja v juniju. Ovsu cena raste, pri koruzi pa je stalna, ker še letošnja žetev ni sigurna. Ječmena in rži sploh ni bilo na trgu. Moko je prodajalo samo par manjših mlinov, dočim večji stoje ter čakajo na novo žito, katerega so ponekot že veliko pokupili.
Poročilo Hmeljarskega društva v Sloveniji o sianju hmeljskih nasadov pri nas in drugod. Žatec, ČSR, dne 13. 7. 1923. Celi teden je bila tropična vročina in suša. Stanje nasadov se je nepričakovano in neverjetno poslabšalo. Ušice so se v zgornjih delih in na mladih panogah rastline tako strašno pomnožile, da hmelj zastaja v rasti. Mnogo je hmeljarjev, kateri se pripravljajo že na tretje škropljenje — pa žalibog, že je nastalo občutno pomanjkanje tobačnega ekstrakta. Tisoče kopi (60 komadov) hmeljske rastline usahnuje in bodo brez pridelka. Če pa bodo ostali lepi nasadi, kateri so bili 2 do 3 krat škropljeni, ostali ohranjeni, pokazalo se bode v prihodnjih 14 dneh.
Ves položaj je jako kritičen, ker so tudi krepki, zgodaj obrezani nasadi ogroženi, pozno obrezane pa uničuje vročina. Da se grožeča katastrofa ustavi, moralo bi takoj za-čeit deževati; dnevi bi morali biti topli, pa ne vroči, noči pa tudi tople. Že danes je gotova resnica, da bode letošnja množina tudi pri najugodnejšem vremenu veliko manjša od lanske. Razpoloženje na trgu je zelo živahno in cene rastejo od ure do ure. Danes se plačuje od 2000—2050 č. K za 50 kg (ali 464 j. K za 1 kg). Hmelj iz leta 1921 pa po 1000—1700 č. K za 50 kg (ali 387 j. K. za 1 kg). Hmelj starejših letnikov pa po 600—900 č. K za 50 kg (ali 205 j. K za 1 kg).	Savez hmelj, društev Zatec.
XII. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov pri nas in drugod. Žalec, Sav. dolina 15. 7. 1923. Vsled najlepšega poletnega vremena so se hmeljski nasadi zadnjih 14 dni precej popravili. Vremenska razlika koncem meseca junija je povzročila, da rumenevajo spodnji listi, kar je pa brezpomembno za letino. Letos se rastlina prav počasli pripravlja na cvet in tudi golding je za 10 dni prepozno začel cveteti. Vsled tega se bo tudi obiranje vršilo pozneje, kot druga leta. Škoda povzročena po mrčesu, zlasti po hmeljski ušici, je. neznatna.	>ruštveno vodstvo.
Hmeljarsko društvo prosi svoje zaupnike, da vse hmeljarje resno sverijo pred predprodajo hmelja. V Žatecu, ČSR ponujajo kupci hmeljarjem po 50 č. K, t. j. 580 j. K za 1 kg hmelja — pa zamanj!
Vrednost denarja: Ameriški dolar stane 93 do 94
dinarjev, 100 francoskih frankov stane 560—570 dinarjev. Za 100 avstrijskih kron je plačati 0.1317 do 0.1327 dinarjev, za 100 čehoslovaških kron 280 in pol do 284 in pol dinarjev, za 100 nemških mark 0.04 do 0.0415 di narjev in za 100 laških lir 407—410 dinarjev. V Curihu znaša vrednost dinarja 6.20 cent. (1 centim je 1 para). Od zadnjega poročila je vrednost dinarja padla za pet točk.
Donisl
Selnica ob Dravi. Srce se čuti mnogim Selničanom od žalosti potrto, ko gleda oko mimoderočo Dravo-mo-rilko in ob enem mrtvaški oder nam nepozabnega naše I ga bivšega gospoda kaplana Jankota Baznik. Ponesreče ■ nec je bil med tukajšnjim ljudstvom vsestransko priljubljen. Pretresujoča vest, da je gospoda Jankota zadela strašna smrt utopljenja, je zvabila marsikateremu •j njegovih udanih grenke solze v oči. Najdejo pa se žalibog tudi drugi, katerim bije srce radosti in veselja nad grozno smrtjo g. Jankota. Gospoda bomo drugi Selničani ohranili v blagem spominu do veselega svidenja nad zvezdami.
Vurberg. Notica v «Gospodarju« o agrarni reformi in vurberški grajščini je gospode Nemce pri gozdarski upravi malo razburila, ker je grof Herberstein zdaj tukaj in pregleduje, kako mu gospodarijo zvesto udani Nemci. Na uho povemo: Le ne bojte se grofa, ker on je le navidezen prijatelj Slovencev, sicer bi nas ne dražil z nemškimi uradniki, katerih na čeških grajščinah ne marajo. Škoda za nagrado, ki jo je dobil dopisnik «Domovine«, ki vas je tako smešno zagovarjal. Kakšen ptič je nemški ravnatelj Gumpert, vedo najbolj viničarji, župan in predsedniki agrarnih odborov- On ljubi mastno plačo, ki mu jo pridela v potu svojega obraza slovenski viničar, sicer pa ne kaže niti trohice dobrohotnosti napram Slovencem- Velik pritisk je prišel, ko so se pojavili agrarni odbori, bal se je strelov, ki jih je slišal pred svojim stanovanjem v Ptuju, zato je dobil zvestega pomočnika Nemca, katerega so Slovenci na Kranjskem odslovili, a Čehoslovaki ga niso hoteli sprejeti. Lepo složno delujeta v slovenskem gozdu in čakata, da mine doba agrarne reforme. Če ljudem nočeta u-streči, jim pač rečeta, da je agrarna reforma kriva. Ali je tudi agrarna reforma kriva, da boljši ne plčata ubogega viničarja? Tukajšnji agrarni odbor je dosegel, da sta morala dati nekaj drobtinic, sedaj pa mu očitata maloskrbnost- Drugič idite po dopisnika «Domovine« v pisarno pravnika grofovega v Ptuju. Kar on reče, to bolj drži, čeravno tam več stane kot doma- O priliki prvega javnega shoda bodemo ponovili resolucijo in pritožbo napram grajščinskim uradnikom, ne pozabite poslati zaupnika na zborovanje!
MALA OZNANILA.
Glinama na Ješenci, pošta Račje pri Mariboru, išf« stalne, močne delavce. Prednost imajo opekarniški de-
lavci.
741
Zanesljiv viničar s 3—4 de-(lovnimi ljudmi za posestvo v [ Rošpohu se sprejme. Vpraša se v tovarni usnja Ant. Badl-a nasl. Maribor. 738 2—1
Lepa novozidana hiša, z dvema prostima stanoma, prostor za hlev itd., pol ure od Maribora, na glavni cesti v ravnini, z vrtom in nekaj zemljiščem takoj po soostveni ceni proda Franc Podlipnik, Maribor, Tezno št. 37.	756 3—1
V Savinjski dolini se proda v zelo prometnem kraju hiša z gostilno, gospodarskim poslopjem,- pet oralov zemlje, z inventarjem ali brez njega. Nahaja se v bližini rudokopa, pol ure od železniške postaje in je za vsako drugo o-za mesarijo ali tr-;ovino itd. — Ponudbe pod godnost«, poštnoležeče Žalec.	687 3—3
pripravna Drt, n. pr. ¡gov"
i «Up
I
Tri nove enovprcžene vozove roda Vinko Bezjak, kovač, ezno.	607 3- 2
I'1 T
Pekarna Zavodnik, Guštanj.
išče vajenca. Učna doba tri
leta, z obleko 4 leta,
2—1
Pokusiti je treba razne vrste testenin «Pekatete.«
Temu dišijo ene, drugemu druge, akoravno so izdelane vse iz enega testa.
«Pekatete« najcenejše testenine. To potrjujejo vse gospodinej, ki so napravile poskušnjo s tem, da sd skuhale obenem te in druge. «Pekatete« so se vedno zelo nakuhale.
Pridno in pošteno dekle za pohišna dela in kuhinjo sprej me takoj trgovec A. Preaz v Rogatcu.	731 2—1
Pekarna Josip Fretze, Laško
sprejme močnega pekovskega učenca, ki ima v hiši hrano in obleko.	739
Deklica, pridna in poštena, stara 15 let želi kot učenka v trgovino ali gostilno. Naslov v upravništvu.	734
Pozor! Železnato kina vino, najboljše sredstvo proti slabokrvnosti, najfinejše ribje olje, želodčne kapljice, trpot-^ čev sok, angleški balzam, In 6 tednov stare pse ciste švedske kapljice, tinkturo zo-volčje pasme, eventuelno tu- per kurja očesa, redilni pra-di psico odda Ivan Zaff, Po- *ek z» živino, protinski cvet brežje, Maribor. 718 2-2 P^oti: .trganj« in vsa druga
Lepo posestvo s hišo, gospodarskim poslopjem, 16 orali zemlje, obstoječe iz njiv, gozda, travnikov se proda v Cir-kovcah pri Pragerskem radj bolezni. Iliša leži v prometnem kraju, blizu farne cerkve in je tudi zdaj v hiši trgovina. Cena 1 milijon kron. Kdor želi kupiti, naj se oglasi pri g. Barbari* Šalamon, Sp. Nova vas št. 27 pri Slovenski Bi-
strici.
EOSfea
Proda se umetni mlin na stal-
_________________ni močni vodi, pekarna z
0 , * """ ,,	. branjarijo in gospodarsko po
Sodarske pomočnike sprejme slo je z svojo električno luč-v^ajno d^cio predobri plac^; j0, štirje vrtovi. Proda se pe-
karna z dvema vrtoma tudi

Zalivala.
Za izražene sožaljc ob priliki prebridke izgube naešga nepozabnega sina, brata
Antona Koraiec
posestnikovega sina v Podgorju pri Slovcnjgradou.
Vsem, ki so blagega nam Tončeka spremljali k večnemu počitku, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Iskreno se zahvaljujemo č. gospodu župniku Francu Pečnik in upok. učitelju Šmid za lepe, ganljive govore ob slovesu. Istotako se zahvaljujemo botrom, sosedom, sorodnikom ter sploh vsem za lepe šopke, krasne vence, katere so mu darovali v zadnji spomin. Zahvala dobremu šolskemu vodji in voditeljici, ki sta se potrudila, da se je lepo število šolarjev ž njima skupaj zbralo, da so spremljali z lepimi rožicami nepozabnega nam Tončeka k večnemu počitku.
Podgorje, dne 12. julija 1923.
758	žalujoči ostali.

Zaftvaa.
Za vse izraze sožalja, kakor tudi za mnogo-brojno spremstvo pri pogrebu naše predrage, prerano izgubljene
Ivine Lipo?ščk
izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Istotako se zahvaljujemo častiti novocerkovški duhovščini, darovalcem cvetja in vojnskim pevcem za krasni žalostinki.
Blag ji spomin!
Jankovo—Zibika, 14. julija 1923.
Rodbini Lipovšek—Blazinšek.
Kmetje pozor!
prosti hrani, stanovanju in perilu Franc Repič, sod irski r.iOjster, I jubljana, Triovo 740 1-1
Zidar se sprejme v Mariborski splošni bolnici na tržaški cesti. Služba je stalna in posebno pripravna za samca. Več se izve pri upravi bolnice._703 2-1
Oženjen invalid, 33 let, z enim otrokom, govori in piše slovenski, hrvatski (tudi cirilico) in nekaj nemško, iz-vežban v vseh kmetijskih strokah, na roko in stroj, išče službo kot pomočnik pri gospodarstvu, hišni hlapec, nadzornik, kočijaž ali konjski hlapec za lahka dela, tudi kot majer v modernem hlevu. Ozira se samo na stalno me-, sto. Nastop takoj, ali poznej. ¡Naslov v upravi. 742 3-2
Pohištvo se po ceni proda
na Teznu št. 14.	755
Zamenjam za kolo en fotoaparat 13 krat 18 in dobro o-hranjen z vso pripravo. Dogovori se lahko pismeno. M. Fajt v Brezovci 87, pošta Sv. Barbara v Halozah. 746
1_2—1
Hiša z vrtom. 4 stanovanji njivo in sv:rjskim hlevom, se v Studencih pri Maribo/u, Kralja Petra cesta 26 po ceni proda. Stanovanje z nakupom , takoj prosto.	752 2—1 --- ..
Proda se posestvo, tri orale zemlje, njive, sadonosnik in gozd. Poslopje zidano in z o-peko pokrito. Veliko rude ap nenca, se lahko apno žge. Le šnik Martir;. Sp. Voličina 17, p. Sv. Lenart v Slov. g. /41
2—i >
posebej. Pridela se 11 hI vina in 28 hI jabolčnika. Košnje za eno govedo, cena ugodna. Naslov v upravništvu. 713
Proda se posestvo, 10 oralov, njive, travniki, sadonosnik. Vpraša se pri: Štumpf Ignac, Spodnja Brežnica, pošta Polj-čane.	686 3—3
zdravila za ljudi in živino ima v zalogi nova lekarna «Pri križu« Mr. Gradišnika v Celju, Cankarjeva cesta v bližini davkarije. Razpošilja se tudi po pošti in zadostuje samo dopisnica kot naročilo. — Cene najnižje, kakovost izvrstna, postrežba točna. 732
3-1
Tridesetletni revmatizem o-zdravel! Vsakemu bolniku povem zastonj, s čim in kako se naj ravna. Alojz Oberčkal, Šoštanj, poštnoležeče. 747
4—1
Inserirajte
Slov. Gospodarju!
Kava, sladkor, rlž in vsakovrstne špecerije se od danes naprej za skoraj 10% ceneje prodaja v špecerijski trgovini
I. SIRK, MARIBOR
Glavni trg, Rotovž.
Kupi tudi suhe gobe in kumno 730
pago
vrvi, gurte, biče, drobnarij«, galanterijo priporoča
DraioRosina
Maribor, Vetrinjska ulica 26. «¡mmmtgnmm
Tvidka RUDOLF BLUM,
pokrivanje streh, Maiibor, Aškerčeva ulica 22
prevzame vse vrste pokrival-skih del z opeko, lepenko, lubezoidom, smolnim cementom, originalnim Hat-■rhek-eternitom in domačim prv .vrstnim asbest-cementom, škriljem «Salond». Zaloga vseh pokrivaških potrebščin. Večletna garancija za nova pokrivanja. Vse pokri-vaške poprave se izvedejo F solidno in po ceni. 723 2-!
Amerika Linija
In
United American Lines Inc.
Filijalka
SIHON KHETEC, LJU3L1ANS
_ Kolodvorska ulica štev. 26.
Sprejema potnike v južno in severno Ameriko, izdaja točna pojasnila in prodaja vozne liste.
Odhod iz Ljubljane vsaki teden.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
ZAGREB
„B" Cesta pri državnem kolodvoru
ZAGREB
Podružnice: Beograd, Balkanska ulica 25, — Sušafe: Jovo Oj. Ivoševič, Karolinka c. 160. — Split: Ante Bule, Dioklecijanova obala 13. — Gruž: Ivo Lovričevič. — Bitolj: Ojorgje J, Dimitrijevič & Komp. Bulevard Kralja Aleksandra 187. — Vel. Bečkerek: Dušan Lj.
Mihajlovic, Trg Kralja Petra 4.	55c
Potnike do Hamburga spremlja družbeni uradnik.
Rafa
poslop-zemlje
Iliša z gospodarskim jem in 26 oralov zemlje na Frankolovem, tik glavne ceste se po ceni proda. Vpraša ! se pri Franci Polenšek na Frankolovem ali pa pri pose stniku Filipu Kitek v Brezju pri Oplotnici.	750 2—1
Jako znižane cene!
Proda se malo posestvo, tri četrt ure hoda po bližnici, od rudokopa Hrastnik, 10 minut od farne cerkve Dol pri Hrastniku. Posestvo meri 7 ora-
Nižje podpisani uljudno naznanjam cenj. občinstvu, da lov gozda, 3 orale njiv in sem odprl veliko skladišče in zalogo vseh vrst najbolj- travnikov Bedi se lahko kra 1	- - ~ - -	J - va, 10 do 12 -glav drobnice in
par prašičev. Hiša in zraven pripadajoče gospodarsko poslopje je zidanci in v dobrem stanju. Natančneja pojasnila daje lastnik Mihael Deželak, v Krištandolu 40, pošta Dol pri Hrastniku . 742 3—1
ših polzedelskih strojev, kakor mlatilnice, slamorezni-ce, čistilne stroje, pluge itd. od najboljših tovarn kakor:
Meliihar-Umrath-Bather.
B»HIIIII»I —i n Bara««—maga—nta—n»**^^. »i M	aav**	ascsuacat
Oskrbim tudi lokomobile, parne mlatilnice po najnižjih cenah. — Za obilen obisk se priporoča:
J. Pucko,
skladiH« poljedelskih stroj6v Budins- Ptuj.
Prodajna zaloga v Ptuju: Panonska ulica št. 15.
Hiša na prodaj. Obstoječa iz 4 stanovanj, električna raz-svetljava, pri glavni ccsli, 10 minut od mesta Celje, Gaier-
lje ali še več, kakor je kupcu ugodneje, nekaj gospodarske-
fa poslopja, pripravno za ka ega obrtnika; proda se po ugodni ceni zavoljo preselit-
ceni zavoljo pre ve. Izve se pri Jos. Verbnik, tesarski mojster, Gaberje 134 ; Celje.	163
S| iirsr
Ljutomer, Stari trg št. 58.
Imam
v zalogi
ter
zepne
stenske ure in budilke, kakor tudi srebrne in zlate poročne prstane po najnižji ceni. Sprejmejo se tudi vsa v to stroko spadajoča dela. 748 4—1
1% . SsN .i *■:
m&mmmm^mmm- i&gm
Fran Strupi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo steklene io porcelanaste posode svetiiljk, ogledal, okvirjev, raznovrstnih šip itd.
!Sra3solId.n.ejiše cene in. točna postrežiba.
OZNANILO.
Krajnčevo posestvo v Gaju, občina Zgornja Voli-čina, je na prodaj. Hiša, hlev, sadonosnik, gozd, kamnolom.
Poizve se pri lastnikih in v notarski pisarni pri Sv. Lenartu v Slov. gor.	698 3—2
(Nabavka sena i slame).
Na osnovu naredjenja Gosp. Ministra Vojnog i Mornarice E. P. broj 3261 od 1. maja, održat če se na dan 20. (dvajsetog) augusa u 11 časova pre podne javna us-mena licitacija za nabavku sena i slame i to:
1.	Za garnizon Ljubljanski 600.000 kilogr. sena i 270.000 kilogr. slame kod intendanture Dravske divizije u Ljubljani (Kasarna vojvode Mišica objekt XIV.) na dan 22. avgusta t. god.
2.	Za garnizon Mariborski 600.000 kilogr. sena i 260.000 kilogr. slame kod Komande vojnog okruga u Mariboru (Dravska kasarna, soba 17) na dan 20. dvade-setog) augusta t. g.
3.	Za garnizon Celjski 60.000 kilogr. sena i 40.000 kilogr. slame komande vojnog okruga u Celju na dan 18. augusta ove godine.
4.	Za garnizon Slov. Bistrica 250.000 kilograma sena i 90.000 kilograma slame, kod komande mesta Slov. Bistrica na dan 16. augusta 1923. godine.	0
Isporuka sena i slame najdalje do novembra 1923. god., a može se predati i ranije.
Kaucija 5 odsto polaže se u gotovom novcu ili vrednostnim papirima po odredbama čl. 88, Zakona o drž. računovdstvu na dan licitacije do 10 časova pre podne na kasarna navedenih komanda gde če se licitacija održati.
Uslovi po kojima če se ove licitacije izvršiti, mogu se viditi svakog dana pre i posle podne u kancelarijama označenih komanada.
Svaki ponudjač (licitant) ima da preda na dan licitacije predsedniku komisije pismeno svedočanstvo nadležne trgovačke komore v svojim preduzimačkim podob-nostima kao i uverenje u tome, da je svoju zadnju pri-javio poreskim vlastima i platio porez za tekuče trome-sečje.
Pozivajo se zainterisovani, da prisustvuju ovim licitacijama.
Iz kancelarije intendanture Dravske Divizijske oblasti E.-broj 10.501. od 9. jula 1923. god.
Dobra obuvalo ja SUTTNERJEVQ OBUVALO l „Ah! te bolečine 1"
' <0 r-.-e,
, a ¡Hrv
M» nad kri! j i vi v trajnosti in primerni obliki so čevlji za gospod' li močnega finega usnja! Elegantni in moderni čevlji za gospf In dekleta 1 Dobri in komot nizki čevlji in sandale! Bogata izbir;
srajc, poramnic(ho sentrager) športni? kap nudi vam i!» strovani Suttnerje' cenik, v katerem DO' dete našli razlion
namizno orodje škarje, žepne nožt doze za svaičice ir tobak, bnVsU a pa rati, nažigaei, veri žice, krstne obesi* in vse, kar želite i; sebe ali za darila
fnt» prv/i EIsa-preparati lekarnarja Eugen V. Feller v Stubid isi .ir Rlsa fiuid, Eisa-iilijno-mlečno milo ee morajo priložiti rad adootiosti odjemalcev. Zahtevajte krasni katalog, za katerega ji treba poslati samo 2 Din. za poštnino:
Svetovni odpošiljali tvrdki
SUTTNER, Ljubljana št. 992, Slovenija.
PEžmKagMfl JOS. VRANJEK
(Bivša praška mitnica)
priporoča svojo bogato zalogo dež alte® ar domačega izdelka po najnižjih cenah. Sprejema in izvršuje vsa popravila točno in solidno.
Kralja Petra c. 25 12 ■149
CELJE
Malo Fellerjevega pravega Elzafluida in proč so bolečin».
Drgnenja s Fellerjevim Elzafluidom j« prava dobrodejnostl Umivanje s Fellerjevim Elzafluidom jači mišičevje in živ-je in živce! Deluje antiseptično in osvežujoče! Prežene nahod in naredi neobčutljivega proti mrzlemu zraku! Za oči in ušesa! Zobe in glavo! Za vrat in ustaJ Za hrtet in ude! Za celo telo izvrstno hišno sredstvo in kosmetikum. Fellerjev Elzafluid je veliko močnejši in izdatnejši kakor francosko žganje.
En poskus zadostuje, da tudi vi rečete; TO JE NAJBOLJŠE, KAR SEM KEDAJ OKUŠAL!
V vseh dotičnih poslovalnicah zahtevajte samo pra-! vi Elzafluid od lekarnarja Feller. Pri naravnih naročilih stane s pakovanjem in poštnino če se pošlje denar ! naprej ali po povzetju:
: 3 dvojnaie ali 1 špecijalna steklenica din., 12 dvojna-tih ali 4 špecijalne steklenice 84 din., 24 dvo jna tih aif i 8 špecijalnih steklenic 146 din., 36 dvojnatih ali 12 cijalnih steklenic 208 din.
Kot primot: Elza-obliž zoper kurja očesa 2 din. in 3 dis.j Elza-mentolni črtniki 4 din.; Elza-posipalni prašek 3 dia., Elza-ribje olje 20 din.; Elza-voda za usta 12 din.; Elza-kölis ska voda 15 din.; Elza-šumski miriš za sobo 15 din.; Glicerin 4 din in 15 din.; Lysol, Lysoform 12 din.; kinešlu k*i ; od 1 din. dalje; originalno Radikum francosko žganje velite« i steklenica 13 din.; Elza-mrčesni prašek 7 din.; strup at* [ podgane in miši 7 din. Za primot se pakovanje in pošta!»* j posebej računa.
Na te cene se računa sedaj še 5 odstot. doplatka. — | Adresirati natančno: EUGEN V. FELLER, lekarn»*, ; Stubica Donja, Elzatrg št. 341, Hrvatsko.
Jivna zahvala
Gospod dr. C. Morocutti, zdravnik pri Sv. Ilju v Slov. gor., je mojemu umrlemu sinu Ivanu v času njegove dolgo-dobne bolezni kazal izredno skrb, mu tako lajšal njegove bolečine in mu stal ob strani kot dobei prijatelj. Zato se mu tem potom najprisrčnejše zahvaljujem, ker na drug način ne morem njegovega truda primerno poplačati.
S. IIj v Slov. gor., dne 15. julija 1923. 744	Ivan Bauman, veleposestnik.
Prevozna nssiceno parna lokomobili,
montirana na posebnem pokritem vozu, tvrdke Hofherr-Schrantz iz leta 1916, osem atm., 10—15 KS delazmož-nosti, kompletna s pločevinastim dimnikom in z uradnim certifikatom se proda za Din 37.500.—. Natančnejše informacije daje Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta 22. Pri nakupu imajo prednost obrtne produktivne zadruge.	736

^	jnajboljši
••jV materijal za pokri-§|gg|j| vanje streh. - Pre-Slllllli vzamem 'tudi črno-pokrivaška dela, strehe iz lesnega cementa in strešne lepenke. Skladišče:
MAKS USSflR, Maribor
LJJ Gregorčičeva ul. 17.
tilnice,
vev-nike. slamoreznice. pluge nudi Kmetijska zadreg« v Ptuju. Oglejte si zalogo in prepričajte se o nizkih cenah. — Zadruga posluje s strankami ob delavnikih dopoldne.	618
t
S • hi gcifet
fižol, jajca, vosek, brišovo moko itd.
kupuje po najvišjih dnevnih cenah trgovina ^mešanega
blaga
719, 2-1
_& SlFREH, Laporje,
Najboljše imerirate v „Slov. Gospodarju"!
mmmmmimmmmmfmmm
Kunno, janež, rdečo deteljo, lipovo cvetje, suhe gobe itd. plačuje najbolje Sever & Komp., Ljubljana. 644 5—»
BRATA VOŠNJAK, PTUJ.
Prvovrstni podplati. Najboljše zgornje usnje. 63>
Nadgeometer
ADOLF GOTZL
obl. aut. civ. zemljemerec.
MARIBOR,
Aleksandrova cesta 55,
prevzema vse v svojo stro-o spadajoče meritve, parcelacije itd.	699 4—2
Priznano najboljše
peklenske Ctg»s$
(Htllensenaen) priporoča založnik in «amopro-dr.j« te ananike z* fugoalavijo ivrdkt F. S. Škrabar, ViSnja gora. Preprodajalcem ugodne »ene!	7—15 5ij
se vedno le najboljSe in najceneje za domačo potrebo vsakovrstno manufakiurao, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki
KAROl WOR8CH
Maribor, Gosposka ulica, št. lO.
1 ! !Perje za postelje! ! !
oooooeoooe©eeeeoeoo<
o
5 o
0 $
01
TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU
PRIPOROČA SLEDEČE MOLITVENIKE:
CEMENT
.'oiilci (travčrze) vedno v zalogi in v vsaki množini ter naj* i1
nižji eeni pri	fl
j
Franc Drofenik, Poljčane. 9 435
a) Za otroke Kv,šku «rca po Din. 27. 36, 39 in 40. R*jaki glasovi po Din. 38, 50 in 52. Prijatelj otroški po Din. 6.50 ia 7.50. Ključek nebeški po Din. 20. 30. Angel j »arih po Din. 11.
b) Za odrasle Bogomila po Din. 15. 22, 25. Pobožni kristjan po Din. 12. češčena Marija po Din. 14. 48, 60. Marija varhinja po Din. 10, 36. Sv. Alojzij po Din. 15, 34. Nebesa, nal dom po Din. 42. Skrb za dušo po Din. 15. 22. 30. S», ura (velike črke) Din. 12, 15, 30. MaK duhovni zaklad (velik, črke) D (2. Marija Kraljica po Din. 42. Vot.ee pobožnih molite? po Din. 40.
Venec pobožnih primi Din. 15.
Sv. Pismo, Evangelji ia Dejanja apoit»
lov po Din. 10. Kvišku ircal Pesmarica (zL obr.) D. IS. Premišljevanja za celo leto I. ia II. del. Din. 32.
Družba vednega češčenia. 2 molitve»! en.
Din. 3.
Kratko navodilo za pobožno«) M. B,
Kraljice src Din. 3. Vir življenja Din. 18. Duša popolna Din. 20. Duša spokorna Din. 20. Bog med nami Din. 12. Večno življenje (rdeča obr.) Din. 24,
(zlata obr.) Dia. 35 Qlava Gospodu Din. 18. Nebeška hrana I. in II. del Din. 15. Priprava na sror» Din. 16.
K>ooeoooeoee >eeGO0eooeeeeoeoo<
%
Zahvala«
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja povodom bridke izgube, ki nas je zadela s smrtjo našega iskreno-ljubljenega sina, oziroma brata itd., g.
Ivana Bauman
visokošolca,
izrekamo tem potom našo najprisrenejšo zahvalo.
Osobito pa se zahvaljujemo preč. duhovščini tako domači kakor sosednih župnij in Maribora, posebno pre-čast. g. dekanu Čižeku ter preč g. prof. dr. Medvedu za tolažilne besede pri hiši žalosti in ob odprtem grobu, uglednemu domačemu pevskemu zboru za ganljivi ža-lostinki, gg. tovarišem-akademikom pokojnika, domačemu učiteljstvu, orožništvu, železniškem uradništvu ter moštvu finančne straže za obilno udeležbo pri pogrebu, darovateljem krasnega cvetja ter vsem, ki so blagega pokojnika v tako velikem številu spremili k njega prezgodnjem grobu.

LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU
ppi ,BELEM VOLU'
sprejema hranilne vloge in jih obrestuje počenši s 1. januarje» 1923 po:
5% brez odpovedi, 5 Vg% proti enomesečni odpovedi, 6% preti trimesečni odpovedi, Večje in etataejše vloge po 6 Vs% «¡roma P® dogovoru
cd d »sv« vloge do dneva dviga. Rentnl in invalidni davek pla&u]«
posojilnica sama.
. «wkw t
Sv. llj, dne 12. julija 1923.
Globoko žalujoči ostali.
Ha dmtei
ffakt
i."
Na
.®»at( i
9j
po najnižjih cesah tvrdki
t — -Prešš?wa ulica it 17,
586
Mb drobnoi
SPODNJEŠTAJERSKA
stmmtattMJcBrt «nsl.
Ha daliel^S

LJUDSKA PO SOJ IL NICA. \Mlatilmce, viteljne, sadne mline,
■Blimill—milllP»« III III	I JJlMlMJn«»^«^.,'»»»!^^	■IIIIIM'
slamoreznice in druge poljed. stroje
V MARIBORU, STOLNA ULICA štev. 6, reg.z.1%. mv.
obrestuje od, 1. novembra 1922 naprej mvadm vloge po
&0]
Vloge na trimesečno odpoved po 5 7gü/o. Stalnejše iti večje vlog*
pa od 6 do tfVs %.
raittuM ;.uom
8r*i kisa i
Brez sladkorja! eres saliciS«!
„REX
sploh brez vsakega dodatka se lahko ■
M koi2®rinlmi steklenicami in " apintam
581 6-3
napravi brez truda vse vrs(e okusnih, zdravih in cenih domačih konserv. V «REX« vkuhane jagode, češnje, hruške, češplje, jabolka, sploh vse vrste sadja se hranijo pri neizpremenjenem naravnei okusu in največji zdravilni vrednosti, brez vsakega dodatka leta in leta. — Ravno tako se ohrani za nsdogledni čas vssk drugi živež, posebno vse sočivje (fižol, grah itd.), meso, klobase, paštete, gobe, ribe in drugo.
Po tovarniških cenah priporoča
in on Kovači c Maribor, Koroška cesta 10
trgovina stekla in porcelana na veliko in malo.
Velika zaloga vsakovrstnega stekla, šip, ogledal, porcelana in kamenine, «v«, tilk, kakor vseh v steklarsko stroko spadajočih predmetov po najnižji ceut.
BiatantM^reilMMBHM«^	au*W»MM<«»»
kupite najbolje in najceneje pri
Josipu Osolin v Laškem.
709 8-t
.................m........«sasa ¿asaaBare,«^^
0 Z 0 R
Tudi Vi se boste prepričali, da je v Vašo korist, ako si ogledate najprvo
velikansko manufakturno zalogo
tvrdke
Alojz DROFENIK
„pH Soismi"
CELJE. GLUVKI TRG 9
predno kupite oblačilo. Staluo velika zaloga vsakovrstnega inozemskega oblačilnega blaga.
Za obilen obisk se priporoča AlgjZ DfCfgRlk.
ii umi i' 'HU iii|||i|iainiiiinianiim "iiiiiiiiiiii mimiiiiniiiiiiiB IIIIHMIIIIIMBMIg
'ÄÄirws^^	^WTOKPCTIWD»?' BBHHlMIWSßnHflBHHnH

M
m^mmwmm
F K4

4
w
r^i
v .4
m
gospodarska. banka
Podružnica v Mariboru,
imšiijs sse krnim posle ncNIfintBEie. — Naisišie ebrisiovanje ving na knjižice in v l&mm rate»
IzpEsfe vs&ko vtese mm mh tevo ta hm w gotovini»
Po#biaši@ii§ piocl;alaiec smik državne razredna letarKSa*
_ ^ ^
ßdgovorui urednik: Vlado Puženjck.
l isk tiskarne st. Cirila v Mariboru.
izdaja konzorcij «Sio» Gospodar}».»