36
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. J ar o si a v.
21. Vrtovi grški in rimski.
Kedar so semitski narodi prišli v dotiko z Evropo, začeli so prenašati kulturo in ž njo tudi kulturne rastline. S tem se je začelo razvijati novo kulturno življenje, najpreje na Grškem. Do malega so nadkrilili Grki v vsaki umetnosti vse vzhodne narode, samo v umetnem vrtnarstvu so ostali daleč za njimi. Vrtovi grški so imeli dolgo, popolnoma drugo značenje in drugo vrednost, kakor vrtovi vzhodnih narodov. Stari Grki so si domišljevali, da po drevesih bogovi in boginje stanujejo , in so zato pojedine nasade kot svetinje spoštovali, ter jih ogradili z zidom, da jih tako odločijo od grešnega sveta. Kedar se je začela na Grškem razvijati in razcvetati umetnost, tedaj so po svetih gajih postavili kipe bogov in boginj, žrtvenike, pa tudi tem-peljne. Prvi vrtovi so bili zunaj mest, zato ni čuda, da so meščanje radi hodili v te gaje, da se naužijejo svežega zraka. Tako so se sprevrgli s časom sveti gaji v javno vrtove, na katerih se je zbiral najčislaneji in najučeneji grški svet. Na teh vrtovih se je izcimiia in razcimila grška filozofija. Sokrat še ni zahajal v svete gaje, da v njih uči svoj nauk, nego je zbiral svoje učence pred domom svojim in na ulici. Prirode on ni poznal in cenil, menil je, da se od nje ne bi mogel kaj
naučiti. Zbog tega je rekel sam o sebi, da nikdar ne hodi iz mesta, ker želi pri vsaki stopinji, ki jo naredi, naučiti se kaj malega, ali od drevja in polja se ne more ničesa naučiti.
Platon je bil drugih misli, začel je zbirati svoje učenca v krasnem perivoju na obali Kefha. Ta perivoj je bil ograjen z visokimi zidinami in zasajen z bajnimi platanami. Mnogo potov je vodilo po urejenih drevoredih, na primernih mestih so stali žrtveniki in razni kipi, umetni vodometi so zrak razhlajevali in vrt napajali. V gajih, ki so bili Apolonu posvečeni, imel je Aristotel svoja prirodopisna predavanja, in nasledoval ga je učenec njegov Teofrast. V teh gajih se je izci-mila prva klica znanstvene botanike, in res je to bilo najdostojueje mesto za to prekrasno znanost. Tu pod vednim nebesom, pod okriljem nježnega zelenila nastale so akademije in liceji, in to je bilo zunaj mesta.
Prvi vrt v mestu je zasadil grški filozof Epikur, in začel zbirati učence svoje na njem. S svojo ostalino je razpoložil tako, da se morajo učenci po smrti njegovi enkrat vsakega meseca izbrati na vrtu njegovem ter v veselju proslavljati spomin njegov. Njega so posnemali še mnogi drugi, in tako je bilo čedalje več vrtov po grških mestih. Selški svet je imel uže davno poprej več smisla za vrtove in cvetličje. S sadunosaim drevjem vred je izgojeval po vrtovih mirte, lavorike, bršljin, narcise, žefran, mak, vijolice in druge cvetlice, V Atenah je bila vijolica najpriljubljeniša cvetlica. Aristofan omenja v Atenah trga, na katerem so cvetlice prodajali in kjer so se kapci za to prekrasno robo prav trgali. Priljubljeno uresno drevo na Grškem je bila tudi pla-tana. V Atenah je stala ena gorostasna platana, pod katero so filozofi zbirali in podučevali svoje učence. Najkrasneji vrtovi grški so bili zasajeni po naselbinah, v Mali Aziji in v Afriki. Ves fctaii vek se je čudil njih krasoti. Prav gotovo so ee ti vrtovi razvili pod vplivom vzhodnega ukusa.
Na Italijanskem se je umetno vrtnarstvo s početka slabo razvijalo. Še le h koncu rimske republike, ko se je jela v Rimu zbirati vsa umetnost in vse bogastvo sveta, vzdignilo se je tudi vrtnarstvo, in za časa cesarjev se je popelo do najvišega vrhunca. Prvi rimski vrt, ki ga omenjajo, bil je vrt Tarkvinija Superba. Prve lepe vrtove je zasadil Lukul. Na vojnah v Aziji je videl prekrasne vrtove, ki so se mu tako prikupili, da je začel nabirati raznih semen in živih rastlin za dom svoj. Prekrasni njegovi vrtovi so se širili ob morski obali v napoljskem zalivu. Nasul je tu umetnih bre-iičkov, izkopal nježnih jezer, zasadil najlepših rastlin, tako da so se vrtovi njegovi mogli meriti z onimi na izhodu. Za Lukula vele, da je uredil prvi mestni vrt, in sicer v Rimu. Odslej se je vrtnarstvo v Rimu čedalje bolj in jako razkošno širilo. Vrtovi so se na toliko umnožili, da je začelo zemlje poljedelcem zmanjkovati, in Rim je moral svoje oči vpreti na žitnice v Siciliji in v Afriki. Horac v/svojih odah se boji, da bi utegnilo proveliko nagnenje do vrtnarstva škodovati poljedelstvu. Manje vrtove so imeli samo zaradi koristi, ker so jih zasajali največ s sadunosnim drevjem.
S početka cesarske dobe se je vrtnarstvo zelo ne-ukusno razvijalo. Ob tej dobi so imeli premožni Rimci na deželi razen sadovnjakov in prostorov za prvotne rastline, tudi še vrtove za zabavo. Po teh umetnih vrtovih je rastla tisa, mirta, cipresa in pušpan, in ta drevesa so tako obrezovali in pristrigovali, da so naprav-ljali umetne figure. Ali kmalu je začel prodirati bolji ukus, in najkrasneji vrtovi so se pojavili ne samo na deželi, nego tndi v samem Rimu. Vsi ti vrtovi so bili sedaj vrlo pravilno izpeljani, navadno so bili obzidani ali ograjeni s pušpanovo mejo.    Sem in tje so bile na-
sajene platane in lavorike v ravne drevorede, in izmed njih so gledali kipi in druge umetnine. Eden drevored je vodil do ukusnega tempeljčka, eden do dražestnega letnega dvorca, eden do mramornega vodometa, ki je metal bistro vodo v širok basin, po katerem so ribice plavale. Na primernih mestih so se šopirile cvetlice in razne druge uresne rastline. Razen teh manjših vrtov je bilo v Rimu za cesarske dobe ogromnih perivojev, v katerih se na umeten način oponašali vse krasote pri-rode. Bile so tu umetne doline in brezički, potoki, jezera, gaji, zelene tratine, mali zverinjaki in ribnjaki, in pri vsem tem vsakovrstni letni dvorci in kioski. Kaj vse se je godilo na vrtovih Neronovih, o tem pripoveduje cerkvena povestnica.
Kjer so bile hiše tako na tesnem, da se ni mogel narediti dolg in širok vrt, ondi so čveterovoglato dvorišče spremenili v nježen cvetnjak. V odkopanih zasi-pinah pompejskih nahajamo malo ne v vsakem domu vrtiček. Sredi vrtička so stali kipi domačih bogov in boginj, a pred njimi je metal vodomet bistro vodo, ki je letela v kamenito školjko. Takih vrtičkov je bilo gotovo mnogo tudi v Rimu. Siromašneji ljudje, kateri niso imeli nikakega vrta, izgojevali so cvetlice pod okni, in Plini) je miloval te siromašne cvetlice, ki so ob ozkih mestnih ulicah brez svetlobe in solnca kukavno životarile.
Za časa, ko je Rim se zibal v bogastvu in v slavi, bil je poln vrtov in cvetličja. Med gostimi kopami hiš je bil ali velik vrt, ali javen perivoj> Največ vrtov pa je bilo ob desnem obrežji Tiboro po ravnini in po obliž-njih holmih. Tu so bili tudi cesarski vrtovi, na katere je vsak smel zahajati. Okolo Marsovega polja so se širile lavorike in platane v pravilnih drevoredih. Platane so bile jako priljubljene. Rimski govornik Hortensij je zalival svoje platane z vinom, in drugi rimski velikaši so nahajali v tem plemenito zabavo, da so sami platane sadili. Pred tempeljni in okolo njih so stala stara drevesa, katera so Rimci jako spoštovali in z največo skrbjo čuvali. Bilo je tu starih gorostasnih dreves, o kojih so pravili, da so rastla še o onem času, ko so Rim ute-melili. Na samem bučnem forumu, kjer se je zbiral najčislaneji rimski svet, rastle so smokve in oljke, in stali so hladniki z vinsko trto opleteni. Kako daleč so se vrtovi tudi zunaj mesta širili, povzamemo iz .ožbe katero je Seneka navalil na rimske bogataše, ' kjer veli, da ni brežička, katerega oni ne bi s svojimi vrtovi prekrili, da ni reke, ni jezera, ki bi ju oni s svojimi perivoji ne zaokrožili, in da ob vsakem toplem studencu, ob morskem zalivu postavljajo svoje letne dvorce.
37